Leto XXI. 1981 ZELEZAR DECEMBER St. 24 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE STORE Leto 1982 - leto naše kvalitetne preizkušnje v povečani mednarodni blagovni menjavi V letošnjem letu smo se v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu srečali resneje z bolj zaostrenimi gospodarskimi tokovi v Evropi in ostalimi svetovnimi dogajanji. K temu je potrebno dodati še visok znesek naših dolgov do inozemstva. Zato je razumljiva in edino možna nadaljnja razvojna pot — v začrtani politiki stabilizacije celotnega gospodarstva. Stabilizacijski tokovi letošnjega leta so se vedno bolj odražali tudi na poslovanje Slovenskih železarn in tako tudi naše delovne organizacije. Z vso resnostjo se moramo zavedati, da smo v železarnah zelo uvozno odvisni. Zlasti v proizvodnji surovega jekla (jekleni odpadki, elektrode za obločne peči, ferolegure, nekateri ognjeodpornii materiali), ŽELIJO - DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE - KOLEKTIVNI POSLOVODNI ODBOR - SAMOUPRAVNI ORGANI - UREDNIŠTVO pa tudi v drugih tehnoloških procesih ne moremo proizvajati brez nekaterih uvoženih surovin in raproanatertalov. Potrebni pa so še rezervni deli za stroje in naprave, da ne govorimo o .potrebi nekaterih kvalitetnih komponent uvozne opreme, brez katere ,ne bo našega kvalitetnega in poslovno uspešnega razvoja. Svoje uvozne potrebe pokrivamo predvsem z lastnim izvozom in le v manjši meri z združevanjem deviznih sredstev z našimi poslovnimi partnerji. Nujnost; povečanega lastnega izvoza sledimo že nekaj let, saj smo v letih od 1977 do 1980 dosegli res skokovit porast, kar nam nazorno kažejo naslednji 'skupni podatki za železarski in traktorski del: Izvoz Železarne Štore leta 1977 — 5,233.825 dolarjev 1978 — 8,504.957 1979 — 17,604.791 1980 — 27,133.050 Pri podatkih o izvozu je potrebno dodati še to, da je večji delež usmerjen na konvertibilno področje, kii je v letu 1980 dosegel 91,5 %. Za leto 1981 smo načrtovali kar 32 milijonov dolarjev izvoza, vendar je vrsta problemov povzročila, da tega ne bomo dosegli. Najprej je treba povedati, da je zaradi krize pri prodajii traktorjev, ki jo ima letos naš poslovni partner FIAT v Zahodni Evropi in .ostalem delu sveta, bistveno padel izvoz trak tor jev. Defekt na transformatorju nove obločne peči je povzročil več kot trimesečni izpad proizvodnje te peči in občutno vipliival na nedoseganje postavljenih načrtov za izvoz vzmetnega jekla. V zaidnjdh mesecih se je pojavil še .problem dobav nekaterih materialov iz uvoza in domačih virov, svoje pa šo prispevala tudi ozka grla v čistilnih kapacitetah za gredice. Letošnji skupni izvoz bo komaj presegel 20 milijonov dolarjev, torej bo bistveno nižji, kot je bil lanski. Izpad gre v glavnem pripisati traktorskemu področju, dooim bomo na železarskem delu le izvozili nekoliko več kot lani. Z vso resnostjo in odgovornostjo se moramo zavedati, da je prav izvozno področje tisto, ki nam vedno bolj diktira celoten ritem in možnost proizvodnje. Mesečni izvozni rezultati določajo istočasno tudi vrednosti uvoznih možnosti. Za prihodnje leto bo to še bolj zaostreno, saj nam sporazumi, -kii so v pripravi in drugi planski dokumenti postavljajo še težje pogoje poslovanja. Za vsak latsnd izvoženi dolar preko prodane blagovne proizvodnje bomo v prihodjem letu lahko manj uvažali kot letos (zaradi širših družbenih potreb, predvsem pa zaradi večjega odplačevanja starih deviznih dolgov). Iz teh razlogov bomo izvozu namenili res vso pozornost, prav tako pa tudi povečanemu združevanju deviz z našimi poslovnimi partnerji, predvsem s tistimi, ki tudi izvažajo in lahko, skupaj delimo skupno ustvarjeno devizno vrednost. Ko tako veliko govorimo o zunanjetrgovinskem položaju, ki bo resnično ključnega pomena za naše poslovanje v prihodnjem letu, ne smemo mimo nekaterih ugotovitev o poslovanju v letu 1981. Kljub številnim problemom bomo vendarle uspeli povečati obseg fizične in blagovne proizvodnje vsaj za železarski kompleks, in to za okoli 4% proti predhodnemu letu. V traktorski proizvodnji pa bomo zaradi problemov v zadnjih mesecih, ko proizvajamo praktično samo za izvoz v manjšem olbsegu, izdelali blizu 20% traktorjev manj kot leta 1980. Vrednost naše blagovne proizvoidnje bo znašala okoli 4,7 milijarde dinarjev. Delovna organizacija kot celota bo zaključila poslovno leto pozitivno, pričakovati pa je .tudi poslovne izgube v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela. Analiza zaključnih računov za leto 1981 bo dala konkretne rezultate, ocene in ukrepe, ki bodo potrebni za odpravo vzrokov, ki vplivajo na negativno poslovanje. Povprečni osebni dohodek na delavca bo v letu 1981 znašal mesečno Okoli 12.000 dinarjev, s čimer sledimo rezultatom poslovanja, določilom republiškega dogovora in deloma stopnji inflacije. Za prihodnje leto ostaja naša osnovna zadolžitev pri zagotavljanju dela delavcem, da bomo lahko kolikor toliko’normalno proizvajali in poslovali. Oskrba s~suroiii.nami.se. bo prav gotovo .še zaostrila, zato bomo na tem področju še povečali napore na vseh delovnih nivojih. Pričakujemo pa, da bodo rezultati naporov v naša celotni družbeni Ali bo plavž preživel? Plavž se je izkazal za izemnjo trajnega. Jekleni postopki so prihajali in odhajali, a plavžu je uspelo zadržati svojo edinstveno vlogo v jeklarstvu. Treba je upoštevati, da je obstajala ta dobro razvita naprava že dolgo pred tem, ko so Bessemer, Siemens in Martin razvili svoj postopek. Vendar je plavžu uspelo, da preživi, medtem ko bi za martinov-ko in za Bessemerjev konvertor kot tudi za nekatere novejše postopke, kot sta Kaldo in Rotor, lahko rekli, da odhajajo v zgodovino. Za jeklarstvo pa je glavno vprašanje, koliko časa lahko pričakujemo, da bo plavž še igral takšno pomembno vlogo. Pravijo, da konca stoletja ta postopek ne bo več preživel. Za Japonce, ki so odigrali veliko vlogo pri razvoju »super plavža«, . zatrjujejo, da so zgradili svoje zadnje jaške plavža — vsaj' na japonskem. Glede na trenutno visoko stopnjo železarskih zmogljivosti na Japonskem in v drugih industrij-, skih državah ne bi bilo presenečenje, da ni načrtov za izgradnjo novih peči. Vendar je osnovna tendenca v tem, da se stara oprema vzema iz uporabe in praktično ne vlaga noben napor, da bi se to nadomestilo z modernimi napravami. Zato se lahko upravičeno vprašamo, ali plavž ne prehaja v zgodnje faze umaknitve. Če je odgovor na. to vprašanje pritrdilen, so posledice za svetovno jeklarstvo zelo bistvene. Najvažnejše je premisliti kaj bo nadomestilo postopek v proizvodnji železnih izdelkov. Nekateri predeli lahko hitro odgovore s tem, da pokažejo na znaten porast, ki je bil dosežen z direktno redukcijo železa v zadnjih nekaj desetletjih. Prav gotovo postaja privlačnost direktne redukcije v primerjavi s plavžem glede na nižje zahteve kapitala čedalje važnejša. V resnici prispevajo ne samo stroški jaška, pač pa tudi ostala dodatna oprema ter peči za koks in sintrirne naprave, da se plavž stroškovno opušča. Vendar mora obstajati resen dvom, da ima metoda direktne redukcije možnost zapolniti vrzel, če bo šel plavž po poti pudlar-ske peči. Plavž je bil prisiljen znatno povečati svojo velikost, da bi - ostal konkurenčen in danes imamo jaške, ki proizvedejo 10.000 ton dnevno. Čeprav to ustvarja probleme, saj mora biti jeklarna ustrezno velika, da prevzame, tolikšno količino vroče kovine, vendar se mora dokazati, da so lahko naprave za direktno redukcijo zadosti velike, da zadostijo masovnim potrebam po železnih izdelkih. Obstoji tudi problem financiranja veliko-merilnega nadomesti- la obstoječih plavžnih obratov. Malo je izgledov, da bi svetovno jeklarstvo lahko ustvarilo .zadovoljive fonde za takšne programe v bližnji bodočnosti. Opustitev plavža bi imela daljnosežne posledice ne samo v jeklarstvu. Na področju starega železa bi na primer lahko to pomenilo, da bi se bile cene starega železa prisiljene dvigniti mnogo bliže pravi vrednosti materiala. Prav tako bi bil znaten tudi pritisk na zahtevo po električni energiji, če bi postal način preko staro železo — električna peč z direktno redukcijo glavni postopek pridelave jekla v 21. stoletju. Plavž lahko primerjamo z industrijskim dinozavrom, ker mora preveč povečati velikost, da bi preživel. Še vedno se ne strinjajo glede izginotja predzgodovinskega stvora, vendar se lahko dinozaver kot vrsta v zgodovinskih okvirih smatra za uspeh pri preživetju za toliko časa, kot je živel. Za postopek pri plavžu lahko trdimo podobno. Vsekakor pa plavž še ni izumrl. (Iz revije METAL BULLETIN, št. 6636 z dne" 3. 11. 1981) —J. 2. Družbena dejavnost v letu 1982 Čeprav so vsa gospodinjstva občine Celje v preteklih dineh prejela INDOK informacije, v katerih so v skrajšani obliki objavljena stališča o družbenih dejavnostih v letu 1982 in prispevnih stopnjah v letu 1982, j e prav, da- to objavimo tudi v našem glasilu. Vsa prizadevanja družbe so usmerjena k razreševanju sedanjih gospodarskih težav, zato je tudi načrtovanje družbenih dejavnosti in dogovarjanje o potrebnih sredstvih za te namene v prihodnjem letu še v večjii meri kot doslej postavljeno v soodvisnost z možnostmi gospodarskega razvoja. Hkrati, ko se skupna poraba uokvirja v možnosti gospodarskega razvoja občine, se tudi krepi spoznanje, da skupna poraba ni »trošenje«, temveč osnova za dvig produktivnosti in za dvig življenjske ravni delavcev in občanov. Osnove in Usmeritve za obliko vanj e programov in finančnih načrtov SIS s področja družbenih dejavnosti za prihodnje leto so podane v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981'—1985 v letu 1982 in v resoluciji o družbeno-efconomsfci politiki in razvoju v občini Celje. Med najpomembnejše spadajo: (Nadaljevanje s 1. strani) skupnosti dali vendarle določene rezultate, ki. bi se miOiraM odražati predvsem v boljšem obvladovanju visoke inflacije, ki je bila letos izjemno visoka. V iskanju naših notranjih možnosti in rezerv predvidevamo v letu 1982 pristop in izvedbo večje reorganizacije poslovanja, ki mora dati svoj prispevek k cenejšemu poslovanju, s tem pa tudi večjo sposobnost za dolgoročno razvojno strategijo delovne organizacije Železarne Štore. To bo tudi naš pomemben delež k celotni aktivnosti prestrukturiranja slovenskega in celjskega gospodarstva, ki mora postati v letih preizkušenj, sposobno laže obvladovati težje pogoje gospodarjenja. V teh naporih nas bo morala podpreti širša družbena skupnost, tudi z razbremenitvijo dosedaj stalno poivečevaniih oblak obremenjevanja z davki in prispevki. Le tako bo možno skupno izpeljati program stabilizacije. V planiranju gospodarskega načrta za leto 1982 predvidevamo nekoliko povečati našo proizvodnjo ob istem številu zaposlenih delavcev. Povečanje storilnosti moramo doseči z boljšo organizacijo dela, k če» mer bo dalo svoj prispevek tudi postopno odpravljanje ozkih grl v proizvodnji z investicijami, ki smo jih tudi letos vložili v naš delovni proces. Na investicijskem področju bo v prihodnjem letu najpomembnejši zaključek izgradnje obrata jeklovleka, ki bo s postopnim preseljevanjem strojev iz sedanje proizvodnje lahko takoj nadaljeval z izdelavo vlečenih in brušenih profilov. V zaključevanju je aneks ob jeklarni. Pospešili bomo tudi izvršitev nekaterih manjših investicijskih posegov, ki lahko dajo čim prej svoje rezultate, Zlasti tiste, ki so pomembni za povečanje naše izvozne sposobnosti. Veliko naporov pa pričakujemo v prihodnjem lretu v pripravah za povečanje zmogljivosti v naši elektro-jeklami, ki je ključnega pomena za našo delovno organizacijo, a svoje prioritetno mesto ima tudi v srednjeročnem razvojnem konceptu Slovenskih železarn in republike Slovenije, Le na kratko smo se dotaknili velikih problemov, ki nas spremljajo v tekočem poslovanju in se še bolj zaostreno kažejo za prihodnje leto. Vendar moramo v naši aktivni angažiranosti gledati z realnim optimizmom v prihodnje leto. Kaj to pomeni? Prav gotovo tio, da se zavedamo težav, v katerih smo, da pa se tudi zavedamo naše moči in sposobnosti, da v okviru naših pogojev lahko z vso zavzetostjo za delo celotnega kolektiva, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij obvladujemo in rešujemo celoten položaj, Zaupanje v naše lastne sposobnosti je porok, da si bomo znali ustvarjata naš družbeni in osebni standard in ¡istočasno dati naš prispevek k celotni stabilizaciji gospodarstva. Celotnemu kolektivu Železarne Štore želimo ob zaključku leta 1981 in vstopu v Novo leto 1982 uresničenje vseh načrtov in želja, zdravja in osebnega zadovoljstva. Predsednik KPO Dušan Burnik, dipl, inž. met. — skupna poraba bo brez sredstev za Skupnost potoojininSko-iinva-lidskega zavarovanja zaostajala 25 % za rastjo dohodka v letu 1982; — pri izvajanju programov družbenih dejavnosti se je potrebno v večji meri zavzemati za neposredno svobodno menjavo dela; — proučiti je potrebno normative dejavnosti; — za zagotavljanje socialne varnosti bo potrebno »uveljaviti selek-tivnejša merila, prii čemer bodo upoštevane življenjske razmere družine in konkretne razmer na ¡posameznem območju« (osnutek resolucije SR Slovenije). »Delo in delovni raizulitaiti« morajo biti usmeritev zagotavljanja socialne varnosti; — sredstva za investicije se bodo zagotovila le.za dokončanje prioritetnih objektov in za zagotovitev odplačevanja anuitet; — ¡posebej je izpostavljena zahteva racionalnosti poslovanja v družbenih dejavnostih. • Med naloge se uvršča tudi preverjanje ustreznosti samoupravne organiziranosti izvajalcev, skratka večina nalog je usmerjena v skrajno racionalno porabo vseh sredstev, Ta pa hi omogočila, da družbenega standarda ne bi bistveno okrnili oziroma krčili obsega dogovorjenih pravic na področju družbenih dejavnosti. Nekatere, ne 'najnujnejše naloge ¡bomo začasno morali odložiti na kasnejši čas oziroma bomo razvoj nekoliko ¡upočasnili, pač glede na možnosti, ekonomskega razvoja v republiki lin občim. Te usmeritve so bile v ospredju v dogovaranju in usklajevanju skupne porabe za leto 1982. Za vrednotenje ¡programov ¡družbenih ¡dejavnosti smo upoštevali še naslednje- _ — struktura ¡stroškovnih elementov '(osebni dohodek, materialni stroški, sredstva skupne porabe, amortizacija, ¡socialno-varstveni korektivi) za določitev cene storitev ¡se je v letu 1981 spremenila glede na dejansko gibanje v tem letu, zlasti med družbenimi dejavnostmi. Zato so izhodišča za planiranje v letu 1982 revalorizirani ¡programi; — dogovorjeni so bili enotni kazalci stroškovnih elementov (osebni dohodki, materialni stroški itd.) v družbenih dejavnostih za leto 1982; — zaostren je odnos do širitve programov (Vključijo se le sredstva za tiste širitve dejavnosti, ki se bodo izvajale v novih kapacitetah (vključevanje v VVZ, program dejavnosti ŠRC Golovec, celodnevne osnovne šole, dejavnost osnovne zdravstvene službe v adaptiranih prostorih Zdravstvenega doma Celje ipd.). Z upoštevanjem vseh teh kriterijev predlagajo SIS družbenih dejavnosti za leto 1982 v občini Celje naslednjo bilanco skupne porabe: PREDLOG BILANCE SKUPNE PORABE ZA LETO 1982 Tabela 1 SIS Dogovorjena višina sredstev v latu 1981 Planirana sredstva za leto 1982 Indeks I. Zveza skupnosti otroškega varstva 80.534 97.292 120,8 2. Skupnost otroškega varstva Celje — skupaj - 205.991 244.744 118,8 od tega: —- za otroški dodatek 111.718 130.764 117,0 — za občinski program 94.273 113.980 120,9 3. Občinska izobraževalna skupnost Celje — skupaj 287.954 343.940 119,4 od tega: — za Občinski program 273.603 325.090 118,8 — za solidarnost 10.421 14.225 136,5 — za skupne naloge 3.033 3.469 114,4 — za vzajemnost 897 1.156 128,'3 4, Tslešndkulturna skupnost Celje —- skupaj 42.233 53.813 127,4 od tega: — za občinski program 39.165 50.285 128,4 — za skupne naloge 3.068 3.528 118,6 5. Kulturna skupnost občine Celje 85.682 103.281 120,5 od tega: — za občinski program 56.658 67.073 118,4 — za program KS Slovenije 29.024 36.208 124,7 6. Občinska skupnost .socialnega skrbstva Celje — skupaj 56.055 65.765 «J 17,3 od tega: — za občinski program 53.108 62.325 119,2 — za solidarnost 1.930 2.344 121,4 — za skupne naloge 1.017 1.096 107,7 7. Občinska zdravstvena skupnost Celje 885.964 1,031.578 116,4 8. Občinska skup. za zaposlovanje Celje 14.595 17.000 116,5 9. Občinska raziskovalna skupnost Celje 4.453 5.450 122,4 Skupaj 1,663.461 1,962.763 117,9 PREDLOG PRISPEVNIH STOPENJ ZA LETO 1982 Predlagane višine prispevnih stopenj, ki so razvidne iz naslednje tabele, so izračunane na osnovi predvidenega bruto osebnega dohodka in dohodka v občini za prihodnje leto in ¡reafeacijii prispevkov v letošnjem letu. Zaradi celovitega pregleda prispevnih stopenj so prikazane tudi stopnje in obveznosti drugih nosilcev .združevanja sredstev v občini Celje za leto 1982: Tabela 2 0) 5 <1> - tn-rm SIS > —n tí tí •'—i (*>,<—i 9 & Q, (M Op. £ S rd CO CD K* Oh r-1 tía tsi N 1. PRISPEVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA A) Osnove bruto osebni dohodek 1. Zveza skupnosti otroškega varstva 1,16 1,16 2. Skupnost otroškega varstva Celje a) za otroški dodatek 1,73 1,57 b) za občinski program 1,74 1,72 3. Občinska izobraževalna * skupnost Celje 5,47 5,26 4. Kulturna skupnost občine Colj e 1,05 1,03 5. Kulturna skup. SR Slovenije 0,56 0,56 6. Telesnokuliurna skup. Celje 0,75 0,77 7. Telesnokulturna skup. SRS 0,05 0,05 8. Občinska skupnost socialnega skrbstva Celje 1,06 1,01 9. Obč. zdravstvena skup. Celje 1,32 1,37 10. Skupnost pokojninsko (informacija invalidskega zavarovanja 11,10 11,35 iz SPIZ) Skupaj iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti 25,99 25,84 11. Republiški davek iz OD 1,90 1,90 12. Občinski davek iz OD 0,50 0,50 13. Prispevek za Črno goro 0,80 0,80 11. PRISPEVKI IZ DOHODKA A) Osnova — bruto OD 1. Občinska zdravstvena skup. 11,09 10,88 2. Skupnost za zaposlovanje 0,21 0,20 • 3. Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja — za nesreče 0,80 0,80 -— za zavarovalno dobo s povračilom 3,5- -10,5 3,5— -10,5 CD > ' tr. o tí 2 SIS Velja ■stopm 1981 CD 5-4 (D (E O,—« O .00 ^-) CD 05 Op. P-. fl? n t-h 4. Skupnost starostnega zavarovanja kmetov 0,56 0,53 5. Varstvo pred požani 0,33 0,315 6. Vzdrževanje in obnavljanje komunalnih naprav 0,72 0,72 7. Stanovanj, prispevek — skupaj 1,60 1,60 — solidarnost 1,305 1,305 — domovi za učence 0,292 0,292 — bivalni pogoji MDA 0,003 0,003 8. Štipendiranje 0,50 0,50 B) Osnova — dohodek 1. izobraževalna skupnost SRS — skupni program. 0,22 — PIS 0,82— -2,85 Podatki 2. Raziskovalna skupnost. SRS bodo — skupni program 0,28 sporočeni — PORS 0,10—0,14 kasneje! 3. Občinska raziskovalna skup. 0,03 C) Osnova — dohodek TOZD preteklega leta 1. LO — občinski program (po samoupravnem' sporazumu) 0,26 0,26 D) Osnova poslovni sklad 1. Skupnost starostnega zavarovanja kmetov 1,27 1,27 oz. 0,27 oz. 0,27 prispevki iz Čistega dohodka A) Osnova BOD 1. Stanovanj, prispevek — skupaj 5,90 5,90 — komunalna oprem, zemljišča 1,30 1,30 —- vzajemnost v občini 1,00 1,00 — za revitalizacijo in prenovo 0,70 0,70 — za OZD 2,70 2,70 — za delavce širšega družbenega interesa 0,20 0,20 2. INDOK 0,047 0,047 3. Objekti posebnega družbenega pomena 0,78 0,78 4. Krajevne skupnosti 0,26 0,26 5. Novoletna jelka 0,072 0,070 6. SIS za preskrbo 0,50 0,50 B) Osnova število zaposlenih 1. Klub samoupravljalceV 10,00 10,00 diin/žaposl. din/zapo>sI. Iz primerjave letošnjih prispevnih stopenj in predlogov za leto 1982 ugotovimo, da se prispevki iz osebnega dohodka znižujejo za 0,14®,'o, iz dohodka pa 0,25 11 Ce pa primerjam© združevanje stopenj na nivoju občine, }e stopnja znižana za 0,39 % Sz OD in 0,22 ".'o iz dohodka {osnova BOD). Glede predlogov prispevnih .stopenj dopuščamo možnost, da bo. do zasedanj Skupščin prišlo do manjših korekcij, vendar bistvenih sprememb ne pričakujemo. Glede na dejstvo, da je bilanca skupne porabe skladna z resolu-ci.jskamd izhodišči, predlagamo združenemu delu, da preko delegatov v skupščinah SIS podprejo bilanco skupne porabe in finančne načrte SIS za leto 1982. Tudi za ostale nosilce združevanja sredstev so se upoštevala določila osnutka resolucije za leto 1982, in sicer, da sredstva zaostajajo za 25% za rastjo dohodka, razen za samoupravno .stanovanjsko- skupnost ih ljudsko obrambo, za kateri so resoluciijske omejitve veliko manjše. Za prispevke iz čistega dohodka bodo kljub nespremenjenim stopnjam za leto 1982 veljala določil« dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1982, kii se nanašajo na izplačila iz sklada skupne porabe OZD. Bilanco skupne porabe in »izvenbilančno« porabo v občini je obravnaval tudii izvršni svet. Skupščine občine Celje in jo v celoti podprl. Po rokovniku za sprejemanje programov SIS je potrebno do 10. decembra 1981 objaviti v Uradnem .listu prispevne stopnje, ki naj bi-bile objavljene s 1. januarjem 1982. Stališče izvršnega sveta Skupščine občine 'Celje in izvršilnih odborov SIS je, da se v Uradnem listu objavi lč predlog stopnje za leto 1982. Skupščine SIS pa bodo dokončno odločale o programih SIS in višini prispevne stopnje. Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Celje A' na cesti NISI SAM Priprave na zbore osnovnih organizacij sindikata Po statutu Zveze sindikatov Slovenije opravijo člani Zveze sindikatov v tozd in delovnih skupnostih vsaki dve leti občni zbor Osnovne organizacije sindikata in konstitutivne konference na nivoju delovne organizacije. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na svoji seji 24. 9. 1981 sprejel sklep o pripravah in izvedbi občnih zborov, in sicer se morajo le-ti opraviti oziroma izvesti v času do 28. 2. 1982, konstitutivne konference na nivoju delovnih organizacij pa do 31. 3. 1982. Odgovorni za vse priprave in kvalitetno izvedbo občnih zborov so sedanji izvršni odbori Osnovnih organizacij sindikata oziroma konference. V Železarni Store smo pričeli s pripravami na občne zbore že v novembru letošnjega leta, ko je izvršni odbor pri konferenci OO ZS Železarne Store sklical sestanek s- predsedniki posameznih IO OO ZS in so se že takrat dogovorili za roke izvedbe občnih zborov v posameznih Osnovnih organizacijah sindikata, tako da se bodo le-ti opravili v času od 16. januarja do 18. februarja prihodnjega leta. Ob tem so se dogovorili tudi za naloge, ki jih morajo v posameznih sredinah opraviti glede kadrovskih priprav na volitve v posamezne organe sindikata. Ugotavljamo lahko, da so se pri evidentiranju kandidatov v organe sindikata v glavnem upoštevala načela kadrovske politike in da so se v organe sindikata evidentirali res tisti delavci, ki so se s svojim dosedanjim delom izkazali, tako v sindikalni organizaciji kot. tudi na ostalih področjih. . Posebno pozornost so posvetili evidentiranju kandidatov za predsednike izvršnih odborov Osnovnih organizacij sindikata;, saj je pri tem potrebno upoštevati, da morajo le-ti poleg družbenopolitičnega znanja imeti tudi osebne kvalitete, kot so; samoiniciativnost, samostojnost, ugled in pripravljenost dosledno uresničevati stališča sindikalne organizacije. Izvršni odbori Osnovnih organizacij sindikata so se držali zastavljenih dogovorov' in se je evi-der tiranje do 10. 12. 1981 že opravilo. Izvršni odbor pri konferenci OO ZS Železarne Štore bo v $ru-gi polovici decembra ponovno sklical predsednike Osnovnih organizacij sindikata. Dogovorili se bor-.o* še o preostalih nalogah v. zvt ;i z vsebinskimi, organizacijskimi in tehničnimi pripravami za občne zbore, čeprav le-te že potekajo, tako da bi občni zbori v vsi. r pogledih uspeli. Tokrat je izvedba vseh nalog v zvezi s pripravami in izvedbo občnih zborov in konstitutivnih konferenc zelo zahtevno in politično odgovorno delo, saj vse te aktivnosti potekajo sočasno z aktivnostmi . priprav na delegatske volitve, priprav na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije, 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, priprav na kongres ZKS in ZKJ, kongres ZZB NOV in. kongres ZSMS. Pomembno pri tem je predvsem to, da se mora- jo občni zbori po svoji vsebini in kvaliteti opraviti z največjo mero družbene in politične odgovornosti. Na občnih zborih bodo imeli delavci priliko temeljito oceniti aktivnost in učinkovitost delovanja Osnovne organizacije sindikata v preteklem dveletnem obdobju in tudi oceniti, kako je Osnovna organizacija^ sindikata uresničevala cilje gospodarske stabilizacije in kako so bile sindikalne organizacije učinkovite pri uresničevanju interesov članstva. Ob razpravi o opravljenem delu v preteklem mandatu bo prav tako potrebno poročati, kako poteka uveljavljanje načela nagrajevanja po delu in rezultatih dela, uresničevanje nalog na področju socialne politike, kulture, izobraževanja, ljudske obrambe in družbene samozaščite, obveščanja, delovanja delegatskega sistema in podobno. Delo sindikalnih skupin v posameznih sredinah naše delovne organizacije še ni zaživelo v polni meri. Zato je tu priložnost za temeljito oceno delovanja sindikalnih skupin kot oblike dela Osnovne organizacije sindikata in kot nepogrešljive sestavine učinkovitega in demokratičnega delovanja Osnovne organizacije sindikata, saj morajo člani sindikalnih skupin zagotavljati sodelovanje članov pri delu in odločanju Osnovne organizacije sindikata. Prav zato so predsednike Osnovnih organizacij sindikata opozorili na to, da je potrebno zagotoviti, da bodo sindikalni poverjeniki obenem tudi člani izvršnih odborov Osnovnih organizacij sindikata. V nasprotnem primeru je potrebno posamezne člane izvršnih odborov zadolžiti za sodelovanje s poverjeniki oziroma s sindikalnimi skupinami. Na podlagi delovne usmeritve bodo člani na občnem zboru sprejeli tudi program operativnih nalog za tekoče leto ter določili način njihovega uresničevanja. Vzporedno s pripravami na občne zbore v Osnovnih organizacijah sindikata v tozd in delovnih skupinah potekajo že tudi kadrovske in vsebinske priprave na konstitutivno konferenco OO ZS Železarne Štore, ki bo opravljena v drugi polovici marca prihodnje leto. Z ozirom na aktivnost, ki so jo pokazale posamezne sredine že v dosedanjih pripravah na občne zbore, lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da bodo občni zbori v dogovorjenih rokih uspešno Izvedeni, da bodo dosegli svoj namen, ki jih pred nas postavljajo republiški oziroma občinski sindikalni organi in nenazadnje o-pravičili zaupanje delavcev Železarne Štore. MOTOH A. Novi jeklo vlek ima streho Praznik, 29. novembra, smo v jeklovleku dočakali' z novimi uspehi. Na področju proizvodnje in izvoza smo presegli planske zadolžitve. Rekordni rezultat proizvodnje iz oktobra smo v novembru še presegli in od tega izvozili 334 ton. To pomeni, da smo v enajstih mesecih že presegli. proizvodnjo 10.000 ton, kar je tudi prvič sploh, da skupno izvozili 2.800 ton naših proizvodov. Za te uspehe bi lahko navedli vrsto vzrokov, med katerimi ni na zadnjem mestu stimulacija delavcev zaradi uspešnega poteka izgradnje nove proizvodne hale jeklovleka. Proizvodna hala je bila 27. novembra v celoti pokrita S prvim slojem strešne pločevine. Na zadnjem, operativnem sestanku v Ingradovi pisarni dne 27. novembra smo kot vsak petek doslej ugotavljali, kako potekajo dela. Problemov in težav ne manjka. Trenutno še vedno predstavljata največjo oviro za nadaljnji potek izgradnje streha in zasteklitev. Vsa gradbena dela izvaja celjski Ingrad, ki je pokrivanje strehe oddal Tehnogradu iz Zagreba, zasteklitev pa Steklarju v Celju. Najbolj še kasni streha. Spodnji sloj bo pokrit, tudi na aneksu, takoj po praznikih, polaganje ter-vola pa je odvisno od tega, kdaj pride zgornja pločevina. Le-to pošilja Tehnograd na plastifici-ranje v ZRN in ravno tu se zatika zaradi splošno znanih težav izvoza in uvoza. Dokončni rok pokritja strehe ni znan, vendar že spodnji sloj pločevine zagotavlja normalno nadaljevanje. Drugi problem je zasteklitev. Na večkratne intervencije pri Steklarju s strani Ingrada in tudi Železarne Štore sta nam di- . rektor te organizacije, tovariš Sa-vinec Alojz in ing. Žohar, vodja komerciale, zagotovila, da pride steklo . v prvem tednu po praznikih. Vsa ostala dela potekajo koordinirano. V teku je realizacija centralne pralnice za pranje delovnih oblek naših delavcev, in sicer za celotno delovno organizacijo. S tem bomo končno ie realizirali že leta načrtovano dejavnost, ki bo bistveno prispevala k racionalnejšemu ravnanju z osebnimi zaščitnimi sredstvi. Ena od najzahtevnejših nalog, ki smo se jih lotili, je izdelava projekta preselitve. Ustanovljena je ekipa, ki bo poskrbela za projekt in kar najracionalnejšo iz- pri izgradnji, pri preselitvi obstoječe opreme in v proizvodnem procesu jeklovleka, maksimalno truditi, da nam bo to uspelo. Posamezniki, ki so vključeni v aktivnosti pri izgradnji jeklovleka in pri preselitvi, so se z imenovanje obvezali, da bodo strokovno in pravočasno reševali odrejene naloge in tako prispevali k uspešni realizaciji vseh del. Še v letu 1981 bo sledil sestanek vseh bodočih uporabnikov hale in aneksa v novem objektu zaradi dogovora o koriščenju prostorov. CIP I m « mmi PRoizvooiiA hala turnim : mtrnm si- laoMsiA sthe mmm ■ mmmmmmz nm mmm mmm • sirmei/r ceme-tizr m um mnmmm uhmmum.m. "Mm :: &M«A nmm .sin jiis.cb. 5? Č! . ' - Ob vstopu na gradbišče vedbo preselitve. Vemo, da bo proizvodnja jeklovleka v letu 1982 in še v letu 1983 morala potekati na dveh lokacijah. Poudariti je trebaj da se naša obveza glede načrtovane proizvodnje v letu 1982 ne zmanjšuje v primerjavi z letom 1981. ampak glede na akcijski plan celo povečuje. To pa pomeni, da se morajo vsi, ki kakorkoli sodelujejo Za zaključek lahko navedemo, da v celoti vzeto delo poteka po predvidevanjih. Glede ha naštete probleme pa moramo priznati, da nam je pri tem zelo pomagala tudi izredno lepa jesen. Po 7. deecmbru sme zaradi nas padati tudi sneg! Razstava delo, ustvarjalnost - napredek -Štore 81 Pogled na razstavni prostor Društvo inženirjev in tehnikov Železarne Štore Zadnji DIT-ov debatni večer je, po daljšem premoru, ponovno vzpodbudil prisotne k večji aktivnosti. Posledica široke debate je, da bomo že v januarju začeli s serijo debatnih večerov o programih razvoja Železarne Štore v naslednjih letih in o viziji Železarne Štore do leta 2000. V uvodnih besedah je predsednik KPO Železarne Štore, tovariš Burnik Dušan, dipl. ing. met., orisal problematiko gospodarskega trenutka, v katerem. se Železarna Štore s svojo problematiko trenutno nahaja. Naštel je celo vrsto zunanjih faktorjev, ki otežujejo proizvodne procese in dejavnosti v Železarni Štore: problematika oskrbe, uvoza, izvoza, devizno poslovanje itd. Že v uvodu .je navedel nekaj kadrovskih podatkov v razmislek. Od okoli 3.450 zaposlenih je kar 416 delavk in delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Največ je metalurgov, potem strojnikov, elektroinženirjev in tehnikov, sle-.dijo organizatorji proizvodnje, ekonomisti, pravniki, varnostniki, kemiki, komercialisti itd. Ugotavljamo, da ves ta strokovni potencial premalo daje in prav na področju angažiranja strokovnega kadra, ki ga že imamo, bo treba narediti največ. Da je. temu res tako, vidimo pri strokovnih aktivnostih v društvih DIT in DIATI in po udeležbi na strokovnih predavanjih, debatnih večerih, letnih konferencah ih na občnih zborih, kjer se pri DIT trudimo za 15 do 20 % udeležbo. Ker ključujemo v svojo dejavnost vse profile, pogrešamo prisotnost kadrovske službe, komercialne in tudi drugih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ki so na debatnih večerih zastopane eventualno le z vodjem tozd oziroma DS ali z vodstvenimi delavci. Tovariš Burnik je v svojem nagovoru pozval članstvo DIT k obravnavi razvojnih programov Železarne Štore. Zavedamo se, da bomo morali zaradi gospodarskega položaja številne načrte, ki smo jih v temeljih planov srednjeročnega razvoja Železarne Štore za obdobje 1981—1985 že sprejeli, spremeniti oziroma zmanjšati njihov obseg glede na realne možnosti za izvedbo. Nadaljnja razprava je pokazala, da je vprašanje razvoja zelo zanimivo. Ena od možnosti, da se delavci.. podrobneje seznanijo s posameznimi projekti, je tudi na debatnih večerih DIT. Dogovorili smo se, da bomo v drugi polovici januarja obravnavali projekt izgradnje jeklarne Železarne Štore. Mislimo, da ne sme biti nobenega delavca Železarne Štore, nobenega tehnika, delavca z višjo ali visoko izobrazbo v Železarni, ki ne bi poznal razvojnih programov Železarne Štore in posameznih projektov. Zato pozivamo vse člane DIT, posebej še mlajše, da se udeležijo naslednjih strokovnih srečanj. Poleg pripadnosti delovni organizaciji bomo s svojo prisotnostjo in aktivnostjo . 'lahko pokazali interes prispevati svoj delež k boljšemu delu in hitrejšemu razvoju naše železarne. O naslovih in o vseh potrebnih podatkih boste obveščeni z Informatorjem in preko poverjenikov v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Na enem od prihodnjih večerov se bomo poslovili tudi od nekaterih članov ki so šli v zaslužni pokoj, ali na delovne dolžnosti v druge delovne organizacije, pa so bili pred tem najmanj pet let v Železarni Štore. Marolt Boris, dipl. ing. str. učencev in dijakov v povezanosti tehnoloških postopkov pri izdelavi.. ¡proizvodov v naši železarni kot tudi v ostalih delovnih organizacijah. To pomeni, da se učenci in dijaki na širšem območju že sedaj bolje seznanijo z razvojem tehnologije . razstavljenih eksponatov za lažjo usmeritev in odločitev pri izbiri poklica, saj je ta razstava s svojo raznovrstnostjo in vrednostjo to tudi potrdila. Razstava je obsegala prikaz enostavnih postopkov do vključevanju elektronskih, računalnikov. Glavna nit je bila vključevanje inovativne dejavnosti v te tehnološke postopke ter s tem prikaz uspešnosti in zmanjševanja stroškov v že tako dodelanih procesih. Poleg tega pa prikaz, kako se skozi praktično delo z znanjem in . iznajdljivostjo še da uveljaviti nove, racionalnejše postopke. Zanimiva je ugotovitev, da so bili v razstavo vključeni tudi ljubitelji ustvarjanja likovne umetnosti s svojimi deli. To so ustvarjalci iz SOZD Slovenskih železaar: Pomembno vlogo je ustvaril tudi prikaz razstavljenih predmetov s področja SLO, DS in CZ. Za razstavo je bilo veliko zanimanje, kajti ogledalo si jo je približno 3.500 obiskovalcev. Vodenje je bilo dobro organizirano, saj so bili za potrebna tolmačenja stalno .prisotni strokovni delavci Železarne Štore. Organizirali so se tudi razgovori s predstavniki tiska, predstavniki sindikata iz Velenja in člani DIATI iz Jesenic. Čestitke in priznanja so prejeli tudi mladi za svoja ustvarjalna dela V DNEH OD PONEDELJKA, 7. DECEMBRA DO 13. DECEMBRA SMO SI V ŠTORSKEM KULTURNEM DOMU LAHKO O-GLEDALI RAZSTAVO, KI SO JO PRIPRAVILI ŠTORŠKI INOVATORJI Z NASLOVOM DELO, USTVARJALNOST, NAPREDEK — ŠTORE ’81 Ob slavnostni otvoritvi, ki je bila v ponedeljek, 7. decembra, ob 10. uri, obogatena s .kulturnim programom, je predsednik UO društva DIATI ing. Ferdo Haler spregovoril o delu društva DIATI in pomenu razstave. Predsednik kolektivnega pošlo- . vodnega odbora dipl. ing. Dušan Burnik pa je opisal doseženo pot razvoja Železarne Štore do danes in razvojnih možnostih železarne do leta 2000. Po kulturnem programu, v katerem so uspešno sodelovali štor-ski pihalni orkester, pevski zbor OŠ Štore, recitatorji OŠ Štore in dijak srednje tehniške šole Celje, so si obiskovalci ogledali razstavo. Organizator razstave je bila poleg društva DIATI ŽŠ tudi raziskovalna skupnost občine Celje, društvo inženirjev in tehnikov občine Celje ter krajevna skupnost Štore, sodelovale pa so še: Železarna Jesenice, Železarna Ravne, Libela Celje, EMO Celje, Cinkarna in AERO Celje, osnovni šoli Štore in Šentjur, ŠKIMC Štore in Tehniška srednja šola Celje. Poudarek razstave je bil, kot je v uvodnih besedah povedal ing. Haler, na izobraževanju Ob zaključku moramo omeniti še ugotovitev UO DIATI ŽŠ, da je organizacija takšnega obsega razstave vključevala minimalne stroške, predvsem zaradi požrtvovalnega dela in iznajdljivosti članov DIATI in sodelavcev ŽŠ. Največji dežel je prispeval team za organizacijo razstave , v sestavi: tovariš Pevcin Vinko, ing. Mackošek Marjan, ing. Haler Ferdo in tovariš Voga Franc. Nagrada za vloženo delo je vsekakor največja ob uspehu razstave, ki je bila presenetljiva, za kar jim ostali sodelavci lahko iskreno čestitamo. Letna konferenca planincev Prav lepo število planincev in vabljenih gostov se je dne 21. novembra zbralo na redni letni konferenci štorskih planincev v Domu železarjev na Teharjah. Ob 17. uri je bilo organizirano predavanje's Slikovnim prikazom (diafilmi) s poti in osvajanja afriških gora. O popotovanju po črni celini in vzpenjanju na afriške vršace je razlagal član izvršilnega odbora Planinske zveze Slovenije, tovariš Danilo Škrbi-nek. Marsikaj smo videli in slišali. Veliki kontrasti, neprehodne džungle, divje živali in snežni vrhovi so se poslušalcu in gledalcu nudili v dobri uri vzorne z diafilmi podkrepljene resne, tudi hudomušne, pa vendar prijetne in poučne Vazlage. Po prvem, neuradnem delu, smo se selili v večjo dvorano; začela se je letna konferenca naših planincev. Poročila so bila zanimiva, kritična, a vendar dobro pripravljena in objektivna. Planinsko društvo Zelezar ima registriranih 172 članov, 17 mladincev in 66 pionirjev. Beležile so se pripombe, sklepi in dali so se napotki za bodoče, še boljše in vestnejše delo. Razprava o poročilih je bila dobra, zanimiva, vendarle bi se lahko' še več povedalo, hvalilo in tudi grajalo. Bralcu bo vsekakor zanimivo to, da je v planinskem društvu organiziranih 66 pionirjev. Tako lahko sklepamo, da je delo pozitivno in je rodilo uspehe in na- predek. Lepo je imeti mlad, zdrav rod, ki bo sčasoma prevzel naloge in odgovornosti, ko bodo opešali starejši planinci, veterani. Ljubezen do narave, do gora, čistoče, hoditi po poteh nekdanjih borcev NOB, obujati spomine na tiste težke dni okupacije, obiskovati spominska obeležja borb, položiti šopek hribovskih cvetic na grobove padlih borcev — to delajo mladi in zato smo lahko ponosni na naš mladi, nadobudni rod. Planinski krožek na naši osemletki vodi neumorna tovarišica Krajnčeva. Vendar so poročilo podali mladi, tako so se dogovorili. Prijetno je bilo poslušati skrbno izbrano in napisano poročilo,- ki ga objavljamo v celoti. Takole pravijo mladi o svojem delu: Planinski krožek OŠ Štore dela v okviru Planinskega društva Štore. Društvo nudi krožku planinskega vodnika, poskrbi za predavatelje o planinah, priskrbi knjižice in izkaznice, pomaga pa tudi pri drugih organizacijskih zadevah. Šola daje krožku prostor za sestanke, predavanja in razstave, njen mentor pa skrbi za povezavo šole z društvom. Njegova naloga je tudi, da dela redno z učenci in jih pridobiva za planinske dejavnosti. Člani krožka se' navadno sestajamo ob torkih po končanem pouku. Na sestankih se seznanjamo z osnovami planinstva, z obleko, obutvijo, prehrano in podobnim, kar nam močno koristi na pohodih. Navadno se tudi podrobno seznanimo z načrtovano potjo. Včasih si ogledamo priročnike, fotografije ali pa filme. Po končanih pohodih analiziramo uspešnost izleta in se pogovorimo o vprašanjih discipline. V lanskem letu je naš krožek štel 38 mladih planincev, ki so vsi postali člani Planinskega drutšva. Letos se je število povzpelo na 66, zato bomo v začetku leta poskrbeli, da bomo tudi novince vključili v to društvo. Od marca 1981, ko smo začeli z intenzivnejšim delom, smo imeli 42 srečanj, od tega v lanskem šolskem letu 29, letos pa 13. O-pravili sfrio šest (6) pohodov po Savinjskih poteh, udeležili smo se skupnega pohoda po poteh I. celjske čete, pred dnevom mrtvih smo skupaj z zgodovinskim in taborniškim krožkom obiskali grobove talcev na Javorniku in Resevni, obiskali smo tudi Kidričevo domačijo na Krtežcu pri Rogaška Slatini. Kadar smo imeli priliko, smo pohod združili s kopanjem. To smo sforili v Laškem in Rogaški Slatini. Na nekaterih pohodih smo nastopili tudi s kulturnim programom. Običajno število pohodnikov je bilo od 20 'do 30. Število se je precej spreminjalo, vendarle pa je do osvojitve značke Savinjske poti doslej vztrajalo 16 planincev, precej pa je takšnih, ki jim manjka le kakšen pohod. S temi, pa tudi z novimi člani, bomo še hodili po Savinjski poti, vmes pa bomo skušali osvojiti tudi višje vzpetine. Spomladi smo pripravili v šoli razstavo planinske opreme, prehrane in literature. Razstavo so si po skupinah ogledali vsi Srečanje pevskih zborov slovenskih železarn Po programu komisije za kulturo pri Koordinacijskemu odboru sindikata SOZD Slovenske železarne je bil organizator letošnjega srečanja pevskih zborov Slovenskih železarn Veriga Lesce. Srečanje je bilo 12. decembra v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Lescami s'o sprejeli v goste osem pevskih zborov, ki nekje predstavljajo višek te kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah sestavljene organizacije Slovenske železarne. Poleg tega, da so to delavci iz SOZD, predstavljajo kulturno udejstvovanje zborovskega petja treh slovenskih pokrajin: Štajerske, Gorenjske in Koroške. Srečanja so se udeležili tudi pevci, iz zamejske Koroške, saj kultura ne pozna državnih meja. Od vseh kulturnih prireditev v okviru SOZD je prav zborovsko petje najbolj razširjeno. Letošnjega, že petega srečanja pevskih zborov Slovenskih železarn se je udeležil tudi mešani pevski zbor Železarne Štore, toi je bil ustanovljen januarja letošnjega leta, in kateremu je bilo to prvo srečanje in je bil prav zaradi tega deležen izredne pozornosti. Zbor, M ga vbdii tov. Bojana Jurkovmdik, se je občinstvu predstavil z: Zdravico — Stanka Premrla, Vsi so •prihajaj) *— Emila Adamiča, Pa se siliš-1'— Karla Pahorja. Poleg mešanega pevskega zbora Železarne Štore so' na srečanju sodelovali še naslednji zbori: Mešani pevski zbor KPD Veriga, Lesce, Pevsko društvo Vintgar, Blejska Dobrava, Moški pevski zbor KUD Stane Žagar, Kropa, Zenski pevski zbor Jesenice, Koroški oktet, Moški pevski zbor DPD Svoboda Zagrad, Celje, Moški pevski zbor Vfes DPD Svoboda, Prevalje, Mešani pevski zbor slovenskega prosvetnega društva Zarja, Železn a Kapla. Kulturno udejstvovanje v sestavljeni organizaciji Slovenske železarne že dobiva svoje priznanje tudi v širšem slovenskem merilu, saj se kvaliteta kulturnih prireditev stalno dviguje, tako da že tudi ostale, sestavljene organizacije poskušajo posnemati takšno obliko delovanja. Izvršni odbor pri konferenci OO ZS Železarne Štore oziroma komisija za kulturo je mnenja, da je kulturo treba širiti še z večjim zanosom, kajti to je edino pravo bogalstvo vsakega posameznika in naroda kot celote. Prav zato je potrebno kulturo širiti še ‘Z večjim zanosom in pri tem upoštevati stabilizacijska načela, saj bomo lahko s pravilno porabo sredstev privarčevali še za druge oblike kulturne dejavnosti. Veseli smo. da nam je tudii v Železarni Štore uspelo z veliko prizadevnostjo tov. Judeža, predsednika komisije za kulturo pri konferenci OO ZS Železarne Štore, In tov. Jurkovnik, ki vodi zbor,1 ter ostalih članov našega pevskega zbora, organizirati pevski zbor tudi v naši železarni, kar je bila naša dolgoletna želja. Zbor je sodeloval že na nekaj prireditvah v okviru naše delovne organizacije, srečanje pevskih zborov Slovenskih železarn pa je bila prilika, da svoje znanje pokaže tudi izven meja naše delovne organizacije. Aplavz in s tem priznanje, ki so 'ga~bili naši pevci deležni, bo prav gotovo še dodatna vzpodbuda za nadaljnje aktivno delo. Priložnost za to bo kmalu, ,saj smo organizatorji naslednjega srečanja pevskih zborov SOZD Slovenske železarne prav štorovčani. Organizatorju gre tudi' tokrat vsa zahvala za dobro organizacijo in popestritev srečanja z ogledom čebelarskega muzeja, ki je edini take vrste v Jugoslaviji, in ogledom Sivčeve hiše v Radovljici. učenci naše šole. Tudi predavanje z diapozitivi tovariša Danila Škrbinka o slovenskih planinah smo spremljali vsi učenci. Vse leto smo skrbeli za prijateljske stike s planinci drugih šol. Najtesneje smo sodelovali z osnovno šolo Veljko Vlahovič iz Celja, s katero smo poleg srečanja na Šmohorju in pohoda na Hom prehodili še dvodnevno pot od Velike do Reške planine. Tem srečanjem so se na Šmohorju in Homu pridružili še mladi planinci OŠ Griže. Takrat smo si izmenjali simbolična darila, se pomerili v tekmah z žogo in sklepali nova prijateljstva. Sodelovanje s planinskim krožkom OŠ Veljko Vlahovič in njenim mentorjem, planinskim društvom Cinkarne, nam je omogočilo nabavo ličnih vabil in nalepk z znakom krožka, za kar se jim še enkrat najlepše zahvaljujem. Prav tako se jim zahvaljujem za moralno oporo, ki so nam jo nudili, da se je naš krožek postavil na noge. Sodelovali smo tudi s starši. Ti so nekajkrat spremljali naše pohode. Zelo prizadevni so bili nekateri, ki so s svojimi otroki opravili tiste pohode iz Savinjskih poti, ki se jih njihovi otroci zaradi bolezni ali kakšnih drugih zadržkov niso mogli udeležiti. S tem so dajali svojim otrokom veliko moralno podporo, da niso prehitro omagali pri doseganju ciljev. To je bilo naše dosedanje delo. V letošnjem šolskem letu nameravamo s podobnimi aktivnostmi nadaljevati. V naš načrt smo vključili tudi usposabljanje pionirjev za gorske stražarje ter planinsko šolo, s katero bomo začeli v prihodnjem mesecu. Ob koncu šolskega leta bi radi iz vedli nekajdnevni planinski tabor, vmes , pa bi hodili na nekoliko zahtevnejše vrhove. Vse te načrte bomo lahko uresničili le ob tesnem sodelovanju šole z društvom, zlasti pa z njegovim prizadevnim vodnikom Tinetom. Njemu in vsem tistim, ki so z nami sodelovali, spremljali naše delo in nam pomagali, Se v imenu vseh mladih planincev OŠ zahvaljujemo za pomoč, hkrati' pa jih prosimo, naj nam bodo v oporo tudi v prihodnje. Za zaključek še nekaj besed iz poročila predsednika društva, neumornega Frida Gradišnika: Kakorkoli smo iz različnih vzrokov v preteklih letih bili neučinkoviti pri delu s piohirji, smo lahko izredno zadovoljni v zadnjem letu. Pri tem gre prav gotovo zasluga organiziranemu delu mladinskega odseka in mentorjem kot tudi vodstvom šol. Vsesplošna planinska akcija v Sloveniji glede organiziranega dela na šolah daje pogoj, da bo tovrstno sodelovanje v bodoče še bolj uspešno. Renčelj V, Dopisujte V ZELEZAR V novembru so biile v naši delovni organizaciji združenega dela naslednje- kadrovske spremembe: Novi člani naše delovne organizacije: Habjan Jakob, VS dipl. metal, ing. — livarna I; Horvat Terezija, VS dipl. org. dela — DS za kadre; Pirš Branko, NK delavec — livarna II; Dušak Drago, NK delavec — livarna II; Durič Mej-ra, NK delavka — komunala; Škorc Franci, KV poklicni voznik •— jeklarna; Kreča Drago, NK delavec — jeklarna; Skorja Martin, KV strojni ključavničar — elektroobrat; Požin Marjeta, VŠ ekonomist — DS za finance. Iz JLA so se vrnili: Egartner Stanislav, KV strugar — MO valji; Oblak Peter, KV strojni ključavničar — energetika; Golež Cvetko, KV mehanik kmetijskih strojev — energetika; Klanjšek Janez, KV vodovodni inštalater — mehanična delavnica. Zaradi kršitve delovnih obveznosti so odšli: Šakič Vilko, NK delavec — jeklarna; Dolenc Anton, KV avtomehanik — vzdrževanje transportnih sredstev; Zupanc Roman, KV avtomehanik — TOZD KK; Gligorič Cedo, NK delavec — elektroplavž; Guček Janez, PK delavec — livarna II; Skendero-vic Hašim, NK delavec — jeklarna. Z rednim odpovednim rokom so odšli: Paljič Branislav, KV strojni ključavničar — energetika; Skorja Martin, KV strojni ključav- ničar — elektroobrat; Konkolič Marjan, KV strojni kalupar — livarna I. V JLA je odšel Hribernik Branko, PK delavec — TT montaža. Naraščaj v družini so dobili: Vogrinc Stanko, MO; Vavričuk Anton, elektroobrat; Drame Ivan, Valjarna I; Galuf Srečko, TT; Škorjanc Vili, TT; Posl Silvo, MO; Holcinger Karel, MO; Vodišek Edvard, energetika; Kend j a Dušan, livarna I; Hrovat Jože, elektroobrat; Gorjup Milan, MO; Denjiz Ratko, elektroplavž; Lad-steter Edi, DS PP; Ocvirk Jože, DS PP. Vsem iskreno čestitamo. Na novo življenjsko pot so stopili: Starc Nada, DS za finance; Do-ber-šek Milena, DS za EO; Rav-njak Janez, vzdrževanje transportnih sredstev; Šeško Drago, elektroobrat; Kotnik Mihael, mehanična delavnica. Ob nenadni boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka IVANA OJSTERŠKA (UPOKOJENEC ŽELEZARNE) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so družini izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno c. g. duhovniku za obred, godbi in tovarišu Tacarju za poslovilne besede. Žalujoči: žena, hčerki Cvetka in Ivanka ter sinova Marjan in Janez z družinami. Upokojeni KREVS Ladislav, rojen 10. 12. 1926, stanujoč Štore 76.. V Železarni Štore je bil zaposlen preko 28 let. Najprej je delal v ekspe-ditu kot transportni delavec. Leta 1954 je bil premeščen na elektroplavž na dela in naloge pre-bodarja, pozneje pa kot paznik plina. Leta 1971 je bil po lastni želji in službeni potrebi premeščen v splošni sektor za pomočnika vodje nadzorne službe. Po novi organizaciji pa je postal vodja delovne izmene. Redno je bil upokojen 14. 11. 1981. PLAHUTA Franc, rojen 7. 11. 1930, stanujoč Svetina 21, p. Štore. V Železarni Štore je bil zaposlen preko 32 let. Leta 1952 se je zaposlil v valjarni kot škarje-vec. V valjarni je opravljal dela in naloge na različnih delovnih mestih: zankal’, valjar, predva-ljar fine proge. Dela predvaljar-ja je opravljal vse do upokojitve. Redno je bil upokojen 30. 11. 1981. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, se iskreno zahvaljujem sodelavcem DS za komercialne posle za podarjeni venec. Posebna zahvala tovarišu Vinku Kranjcu za njegov trud. Ferlež Janko * 1 ZAHVALA Ob upokojitvi sem bil izredno presenečen nad pozornostjo ožjih sodelavcev in sindikata MO ter se vsem iskreno zahvaljujem za pozorni darili in jim tudi v prihodnje želim še veliko delovnih uspehov. ŽIBRET ALOJZ Ali imamo zagotovljene pogoje dela? Vseh nas 12 spodaj imenovanih delavk Področja za finančno-računovodske posle — RAČUNOVODSTVO — piše sicer prvič v naše tovarniško glasilo Železar. Vendar ne zaradi želje, da bi dobile značke akcije »-TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV", cemveč za nas mnogo pomembnejšega problema takšnega pomena, kot ga opisuje naslov tega dopisa in kot ga hočemo v pričujočem članku podrobneje prikazati. Naš primer čisto fizične utesnjenosti na delovnih mestih, ki zahtevajo veliko mero zbranosti in odgovornosti, je že tako star, da »mladih ne bi mogel več dobiti«, saj je verjetno tudi edini v Železarni Štore, kjer se v dveh sobah površine 45 m2 (od tega je treba odšteti 30 m2 za zavzetje prostora z mizami, omarami in drugim) drenja 13 delavk ob zvonenju telefonov, govorjenju v njih, hrupu računskih strojev in delu s strankami. Vsega tega hrupa do sedaj seveda še nihče ni izmeril. O. naših pogojih dela v odnosu do zahtevanih nalog so se že pogovarjali, vendar ne dokončno izrekli: — IO OOS naše DS na seji dne 9. 4. 1981, — KO naše DS, — poslovodna konferenca, — vodstvo DS in KPO. Nočemo z javkanjem izsiljevati ničesar, saj se ta naš problem, ki je aktualen že dolga leta, tiče same socialne varnosti delavcev, o čemer tečejo letos razprave. Postreči hočemo z dokazi, ki vsi govorijo v naš prid: 1. Zaradi prehodnosti obeh pisarn je moten celoten kolektiv, če se le ena delavka pogovarja S. Irankami iz tozdov in od drugod. 2. Ves interni arhiv, potreben za tekoče delo, je zbran na mizah ali ob njih, kar seveda še zmanjšuje že tako borno — minimalno prostorsko kvadraturo. 3. V obeh pisarnah so. 4 omare in 12 zabojev kartotek glavne knjige. 4. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo tekoče dokumentacije pravilno arhivirati. 5. Itd., itd. O delovnih pogojih v opisanem prostoru bi lahko odgovorni ljudje vedeli še več, če bi jih primerjali s 25. členom novega pravilnika o varstvu pri delu. Dejstvo ostaja, da se v našem delovnem prostoru sploh ne da zbrano delati, da v talcih razmerah ne more biti pravega učinka, da smo zaradi hrupa, ki ga povzroča ropotanje strojev, telefonov in glasno govorjenje, izpostavljene stalnemu psihičnemu pritisku. Želeč, da ta naš problem enkrat preide mejo — prag našega neprimernega delovnega prostora, ga posredujemo balcem Zelezarja v vednost in oceno tukajšnje delavke: Vida, -Branka, Slavica, Milka, Jelica, Marjana, Zvonka, Dragica, Pavla, Edita, Jadranka in Metka P. Si: Še bolj ilustrativno bi stanje ponazorila slika, pa je fotografiranje v DO, žal prepovedano. (Op. uredništva: Za posnetek tako brhkih deklet ni prepovedano fotografiranje; upamo, da jo bomo lahko v prihodnji številki objavili.) Ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamič je 4. septembra 1951 padel kot žrtev nepojasnjenega atentata, star 53 let. Rojen je bil v Blatu pri Grosupljem, nižjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, s 14 leti pa je odšel v Ameriko. Tam je zaslovel s prvim romanom Dinamit. Z naprednimi mislimi je vplival na ameriško javno življenje in ves čas ohranil zveze z domovino. Pravilno je ocenil narodno-osvobodilno borbo v Jugoslaviji in pomagal razglasiti delovanje narodnih izdajalcev. Pisal je v angleškem jeziku, mnoga njegova dela pa so prevedena v slovenščino, tako: Smeh v džungli, Vrnitev v rodni kraj, Vnuki, Orel in korenine, in druga. Na turnejah po Ameriki je L. Adamič mnogo predaval o svoji domovini, pisal o njej v ameriških listih ter v svojih knjigah. V tem, pogledu je pomembna njegova knjiga Moja rodna dežela, kjer razkriva ameriškemu ljudstvu veličino našega narodnoosvobodilnega boja. Predzimske vesti TVII Partizan V okviru priprav na delovno konferenco štorskega društva TVD Partizan, ki je bilo 17. decembra v prostorih osnovne šole, poteka po sekcijah znotraj društva pa tudi v vodstvenih strukturah živahna dejavnost. Na svojih letnih zborih so vse sekcije v novembru in prvih dneh decembra pregledale in analizirale svoje delo, pripravile program za naslednje leto, ugotovile naloge pri širjenju množične telesne kulture in rekreacije, se pogovorile o nalogah znotraj sekcije, popisu članstva in pobiranju članarine in podale predloge o kadrovskih spremembah. Seje odborov, sekcij in obeh aktivov, pa tudi občni zbori so pokazali, kako aktivna in široko obsegajoča je dejavnost štorskega Partizana. Prav zdaj poteka v pripravah na zimsko sezono živahna dejavnost smučarske sekcije. Poleti so generalno popravili vlečnico na Svetini, ki 'bo tudi letos nudila mnogo užitkov ob smuki mladim in starim Štorovčanom ter občasnim smučarjem od drugod. Organiziran je že redarski kader, strojniki in vseh 18 vaditeljev Partizana, ki bodo odgovorni za dober potek tečajev smučarske šole: Tako sekcija kot celo društvo stremi za množičnostjo, to pa dalje pomeni željo, da bi se vsi krajani Štor in okolice naučili vsaj »abecede« smučanja. Tečaji bodo še v Kompolah in Laški vasi. Vsekakor lahko vsakdo vidi, kako velik korak je napravil ta šport pri nas od začetka organiziranega ukvarjanja z njim pa do danes. Na Svetini, tem lepem zaselku, so možnosti tudi za tek na smučeh, in to z bazo v Vrunče-vem domu. Smuči si je moč tam izposoditi, proga pa je trasirana tako, da jo zmore prevoziti tudi vsak začetnik — vsaj enkrat — in tako testirati svoje telesne zmogljivosti. Prijave za razne tečaje bomo objavili preko Informatorja ali Železarja, tokrat ga objavljamo cenik kart za vlečnico, ki ga je na predlog sekcije sprejel Izvršni odbor društva: din — cena dnevne karte ob sobotah in nedeljah 100 — cena . poldnevne karte ob sobotah in nedeljah 70 — cena poldnevne karte ostale dni 50 — otroci do 4 let v spremstvu staršev brezplačno Sezonske karte (predpogoj je poravnava članarine najmanj dva meseca pred nakupom); din • — otroci od 5 do 7 let 200 — otroci od 8 do 14 let ■ 300 — mladina od 15 do 18 let 400 — za člane TVD Partizan in ostale zaposlene v Železarni 500 Tudi letos bo društvo omogočilo dvema aktivnima in kvalitetnima smučarjema pridobiti vaditeljsko licenco, Bojan Klinar pa se bo usposobil za učitelja smučanja. PISARNA DRUŠTVA je odprta vsak četrtek od 17. ure dalje, ko se v njej zbirajo na sejah člani sekretariata (predsedniki sekcij 'in aktivov). Ta dan je mogoče urediti tudi vse denarne zadeve pri blagajniku Sandiju . Kranjcu. V naslednji številki Železarja bomo objavili poročilo z letne . delovne konference Partizana. Jok Si slišal oceno občine o naših poslovnih rezultatih? Ja, sem! Pozabili pa so napisati kaj so oni storili za večji izvoz in za boljše opravljanje dela. Ne vein, preprosto ne vem, kolega, kaj bi še storili, da bi delavci še več, še boljše delali in da bi razumeli naša prizadevanja? Dragi, ali. veš Zakaj je Železar objavil članek o kontracepciji? Baje zato, ker ste železarji... V kaj so usmerjene misli na sestankih v stabilizacijskih prizadevanjih? Nadaljevanje brez komentarja v pisarnah, ker nam čas tega ne dopušča Pišite. Za uresničitev naših izvoznih obveznosti bi potrebovali še dodatno administrativno pomoč. V kolikor se to ne uresniči... Brez komentarja o bifejih, ker nam čas tega ne dopušča O kakšna plača ta mesec! Ja, saj sem tudi garal. Ti bom že dala garača. Rajši poglej tvoj delovni dan, pa boš videl koliko je v njem garanja. STORSKI 2ELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.