IZ), toliko.
t mm. i ms*a ima m
Mleto.
9 M«fcljani
Sat* Me* . .
4*1 teta . .
Hti lata . .
9S »*t*C .
OOI
••ftiTijrnz
... K 24-—
----->*-
:::: l-
v apiaf aliiia *f*Ž—iini
•sle lat*....., . . . K 22—
pol l*ta.......... 11-—
catrt Istt • ••«•••••« 5*S0 rs stasit   ......... 1-00
D*fial saj s« traakirajo. ftokaafel s* a* rraaaj*. *ra*aistvai fcnauot* alte* st s, (I. satan**)* HftM **4**an *t.
Icw*ratt vat|a)*i Uprmvmiitra
—dasi* tn praznike.
sna pstft wsfa aa enkrat po 14 vin., aa dvakrat Pri večjih hisercijah po dogovoru.
trst *■ večkrat p* 10 vsk M večjih tasetcijah po dc ■*| s* j f M|iil a****1**, f*tdaaudj*, inserati I* is &*mSbn* stvari.
itd.
se ne ozira.
1*11*11 aH. M.
.Slovanski Narod" valja po pošti: aa Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.........K 29-—
pol leta.......... 13-—
četrt leta.......... 0*50
na mesec. ......... 2-30
celo leto ........K 28*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede inserstov aa) s* priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upiavnlitvo i Knaflove olic* 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80.
Vlada poražena.
Minoli petek Je Bienerthovo mi-Bistrstvo zadel težak poraz in z ministrstvom vred je bila poražena tudi dosech oja nemško- poljska vladna večina. Pri dveh glasovanjih i* imela opozicija večino, enkrat si je vladna večina pomagala s tem, da Je uprizorila malo zvijajo: glasovala je namreč za nujnost Šusteršičevega predloga, d očim je svoj ras v odseku glasovala proti istemu predlogu, ki ga jo 1)il takrat stavil Vnkovie.. Četrtega poraza se je vladna stranka poskusila obraniti najprej s tehnično obstruk-eijo, iu ko to ni pomagalo, je začela s hrupno obstrukeijo, je kričala, razsajala in razbijala ter uganjala te škandale toliko Časa, da je sejo raz-gnala.
Nemški listi pisarijo, kakor da je bila veČina, s katero je v petkovi seji razpolagala opozicija, samo slučajna, da je opozicija imela večino samo vsled tega, ker je bilo odsotnih mnogo članov vladne stranke. Toda, to ni resnica. Vseli poslancev sploh nikdar ni v parlamentu.V petkovi seji ni bilo odsotnih samo gotovo število poslancev vladnih strank, nego tudi precej poslancev opozi cionain i h strank.
Položaj v parlamentu se je v petek spremenil, ker so se od dosedanje vladne večine odkrhale različne skupin'' in stopile ali direStifiO v opozicijo, ali se vsaj vzdržale glasovanja Storili so to Malornsi, katerih klub se j*- tem povodom razcepil in so iz njega izstopili bukovinski maloruski poslanci in storila je to poljska ljudska stranka, ki je že dalje rasa jako nezadovoljna s politiko poljskega krnba in se kaj slabo počuti v družbi različnih Wblfov in Malikov.
Da večina, s katero je razj>olaga-la v petek opozicija, ni bila le slučajna, pričajo najbolj«« računi, ki jih delajo vladni zagovorniki za prihodnjo sejo, ki bo jutri, v torek, in v kateri pride na glasovanje meritum Šusteršičevega predlogat. Nekateri listi so izračunali, da utegne vlada dobiti večino na svojo stran, a se to samo, če bodo ž njo glasovali Italijani in če bo poijski klub polnost ovilno zbran, drugi pa niti tega več m* upajo, nego se boje, da bo imela opozicija večino. Iz tega spoznanja se j«' porodil nasvet, naj bi vladne   stranke   glasovale za
meritum Šusteršičevega predloga, da bi se tako ognile preglasovanju in novemu i>orazu. Vlada je sicer svoj čas izjavila, da absolutno ne sprejme tega predloga, ali česa ne stori človek, kadar se mu gre za kožo!
Vlada je bila poražena, popolnoma poražena in poslanska zbornica ji je izrekla popolno nezaupnico. Toda vlada neče respektirati parlamentarnih navad in neče iz svojega poraza izvajati logičnih konsekvenc. Namesto, da bi vlada podala demisijo, se postavlja na stališče, da jo sklepi parlamenta nič ne brigajo in da ne vidi potrebe, odstopiti, čeprav ima večino parlamenta proti sebi.
Vlada se brani političnih nasledkov svojega poraza in njene stranke napenjajo vse sile, da bi preprečile te nasledke in ohranile na krmilu to ministrstvo. IV bo to sploh mogoče, se pokaže že v jutrišnji seji pri glasovanju o dr. Šusteršičevem predloga.
A tudi če bi vlada jutri utekla namenjeni ji usodi, ji ne bo dosti pomagano. Razpad vladne večine se je začel, te nenaravne večine, ki jo je ustvarila vlada s tem, da je Poljake priklenila na nemški blok in da s pomočjo Poljakov zatira druge slovanske narode. Žalostno in vse prej kot častno, da delajo Poljaki vladi in nemškim zatiralcem Slovanov tlako. Zaradi zveze Poljakov z Nemci se Cehi in Slovenci v proračunskem odseku še toliko niso upali, da bi bili predlagali le resolucijo za češko univerzo v Brnu in za slovensko univerzo v Ljubljani, in prišlo je celo tako daleč, da je »Slovanska enota« sklenila pretrgati vse stike s poljskim klubom.Da totlačanstvovladi ne more ugajati polj. ljudski stranki, in da se ne počuti dobro v družbi z različnimi subjekti takega kalibra, kakor so Wolf, Mnrckbl, Malik e compagnia belin, je pač naravno.
Bienerthova vlada bo pač storila vse kar je v njenih močeh, da se reši in ubrani novega poraza, ali v/lic temu je pričakovati, da so njeni dnevi šteti. Morda se ohrani na krmilu še nekaj tednov, morda celo do jeseni, ali sistem, ki je v njej utelešen, je za-dobil smrtni udarec, ki ga ne bo več prebolela.
O parlamentarnem položaju.
Dunaj, 0. junija. Prihodnja seja poslanske zbornice bo v torek S. t. m. ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu te seje bo meritorno glasovanje o dr. Šusteršičevem nujnem predlogu in o rezolucija h, ki so v zvezi s tem predlogom. Kdo bo pri tem glasovanju zmagal — vladne stranke ali opozicija, se sedaj niti približno ne da sklepati. V izvrstna 1 ne m odboru nemških strank so mnenja , da se bo glasovanja vdeležilo iiU9 poslancev. V slučaju, da bi poljska ljudska stranka glasovala z opozicijo, bodo vladne stranke imele 249, opozicija' pa 260 glasov. »Neue Freie Presse« kalkulira drugače. List piše: Ker so štirje mandali izpraznjeni, šteje sedaj zbornien samo 512 poslancev. Ako računamo, da se bo 19 poslancev (15 članov poljske ljudske stranke, 3 Vseuemci) vzdržalo glasovanja, bo v celem glasovalo 4915 poslancev, ako bodo vsi od prvega do zadnjega prišli v zbornico. Pri tem razmerju bi znašala absolutna večina 247 glasov. Za vlado bo glasovalo: 77 nemških svobodomiselnih poslancev, 96 krščanskih socialcev, 53 Poljakov, 19 Italijanov in Romunov, 5 bukovinskih Malo-rusov in 2 divjaka, v celem torej 252 poslancev. Z opozicijo bo glasovalo: 124 članov »Slovanske enote«, 89 socialnih demokratov, 20 "Malorusov, 4 divjaki in 4 zionisti, torej skupaj 241 poslancev. V tem slučaju hi torej v bula zmagala zli glasovi. Toda. to je samo teoretičen račun in prav lahko se zgodi, da bo^f^prihližuo enakim številom glasov prodrla opozicija- Člani kabineta seveda računajo z vsemi slučaji, vemlar pa baron Bienerth ostane na Krmilu in naj bo izid glasovanja takšen ali drugačen. Kako misli vladati proti opozicionalni večini, to je seveda še njegova skrivnost. »Korreskondenz Centrom«, ki je v intimni zvezi z vladnimi krogi, javlja, da Biener-thov kabinet tudi v tem slučaju ne ho deinisionira], ako mu tudi zbornica odkloni redni ali provizorični proračun. Ako ta korespondenca res navaja mnenje Bienerthove vlade, potem ima Bienerth namen ali parlament razpusti ali pa pričeti s kupčijo opozicionnlnih glasov. Za katero pot se bo odločil, bodo pokazali že prihodnji dnevi.
Jugoslovani in Italijani.
Dunaj, 6. junija. Klerikalna korespondenca »Austria« je priobčila vest, da so jugoslovanski poslanci Italijanom obljubili, da bodo glasovali za laško vseučilišče v Trstu, ako bodo Italijani glasovali za meritum dr. Šusteršičevega predloga. Podpredsednik »Jugoslovanske zveze« dr. Ploj in predsednik »Slovenskega kluba« dr. Šusteršič pa temu nasproti oficialno razglašata, da je vest korespondence »Austria« od kraja do konca izmišljena. V jugoslovanskih poslanskih krogih so glede italijanskega vseueiliskega vprašanja tegale mnenja: Ako bi italijanski poslanci bodisi v proračunskem odseku bodisi v zbornici sami predlagali Trst kot sedež italijanskega vseučilišča, bodo Jugoslovani smatrali ta predlog kot casus beli i in bodo ]w> tem uravnali svojo taktiko.
Cesar o Bienerthovem kabinetu.
Dunaj, G. junija. V krogih gosposke zbornice razpravljajo z velikim interesom o izjavi, ki jo je baje poda] cesar o Bienerthovem kabinetu napram osebi, ki stoji izven političnega življenja. Cesar se je o kabinetu izrazil z velikim priznanjem in je baje končno pripomnil: »Odobril bom vsak predlog barona Bie-nertha, samo njegove demisije ne moreni \hh\ nobenim pogojeni vzeti na znanje«. — Vse kaže na to, da je ta vest docela izmišljena. Kolpotira-jo jo Nemci z namenom, da bi z njo vplivali na opozicijo, da bi odnehala od svoje odločne borbe napram Bienerthoveinu kabinetu.
Iz Rusije.
Petrograd, 6. junija. Včeraj so z velikimi svečanostmi odkrili spomenik carju Aleksandru III. v prisotnosti carske rodovine, članov carske hiše, diplomatskega zbora, članov državnega sveta, poslancev gosudarstvene dume in drugih dostojanstvenikov. Ko je padel zastor, je imel car Nikolaj kratek nagovor, na kar je vojaštvo defiliralo pred spomenikom. Razne deputacije so položile nad 500 vencev. Car Nikolaj je dal izraziti svojo zahvalo grofu Vitteju za njegov trud, da se je postavil spomenik.
„UeleMojnlJM" proces v Zagrebu.
V soboto je sodišče jelo zasliševati priče proti obtožencem iz Like in Krbave.
Prvi je bil zaslišan poštar Jos. B a tuši ć iz Rakovice, znan kot velik prijatelj bana barona Raucha.
Svedok je pripovedoval, da se pravoslavni v njegovi občini preje niso nazivali Srbe, to ime so si jeli pridevati šele v zadnjem času. Opetovano je slišal, da so pravoslavni proglašali Hrvate za — miši. Takisto je čul, da so ljudje govorili, da ni moči izvesti tega, kar želi srbska inteligenca, »ker je naš cesar premočan«. Ko se je utihotapil na kongres srbskih poljedelskih zadrug v To-puskem, je slišal govoriti, naj noben Srb ne da iz rok svoje zemlje. Med narodom je slišni govoriti, da so Srbi hoteli z dinamitom raztreliti v zrak katoliško cerkev v Rakovici, toda ta govorica se je njemu samemu zdela neverjetna, vendar pa domneva, da se je kaj sličnega moralo govoriti na srbskih sestankih, ker bi sicer ne mogla nastati ta vest. (Hrup med obtoženci.)
Votant P a v e š i ć (proti obtoženem) : »Kaj. vi nas boste še zasmehovali! Kaj se vi smejete, Vale-rijnn P ribi č e v i ć (bogoslovni profesor) : »Jaz za vas nisem Valeri-jan! Za vas sem gospod Valerijan Pribičevie!«
Na to je stavil zagovornik dr. L. Mazzura na pričo več vprašanj.
Drž. pravilnik je k temu pripomnil, da so vsa ta vprašanja odveč, ker je vse to že itak dognano v zapisnikih. Zagovornik bi naj prečita! le zapisnike.
Dr. L. Mazzura: Da. ako bi se vedno dobili ti zapisniki na pregled.«
Dr/. i» r a vdnik: »Pazite, kaj govorite, vi ste š«» pre m 1 a d i za sodišče« . . .
Dr. L. M azzura: »Pazite, kaj vi govorite! Jaz se ne dam žaliti!«
Svedok Bntušič je končno še povedal, da je slišal govoriti, da so Srbi »položili črno zakletvo«, da bodo pomorili vse okrajne predstojnike in druge uradne osebe.
Na to je bi! zaslišan svedok, Fr. V u k e 1 i ć , trgovec v (lospiču. Izpovedal je, da so se pravoslavni jeli
LISTEK.
Divja rožo.
— Moj oče .i«' MI logar. Globoko v gozdu je bila koča vsa poraščena s slakom in bršljinom, kjer sva stanovala sama. Moja mati je umrla, ko j* bilo meni komaj deset let. Tam, ob bistrem potoku, ki je šumi j al za našo kočo, sem imela klopico, ki mi jo je napravil oče in tam sem preživela najlepše ure. Očeta navadno ni bilo doma: Blodil je po lesu, večkrat ludi po noči in jaz sem bila prepuščena največ sama sebi. Hodila sem po gozdu, trgala cvetke iu se pogovarjala s ptički, katerih je bilo okoli koče in na mojem majhnem vrtičku vse polno. V kajhicah, ki mi jih je napravi] oče \/t vrhovih šib, sem jih imela čez trideset, raznobarvnih ko cvetke v majskem polju. Mnogokrat sem posedala pri njih celo popoldne* jih učila peti, jim dajala zrna in žvižgala ž njimi brezskrbno in veselo.
A v nočeh, ko očeta ni bilo doma in je blodil s puško bogvekje, sem sedla na klopico pred hišo iu se zazrla v potok. Valčki so skakljali od kamna do kamna in vsak hip sem pričakovala, da se nenadoma dvigne iz ujih zlatola.sa vila, o kakršnih sem citala. da se kopljejo v potokih. Včasih je zagrgljalo   nekoliko močneje
in že sem vzdrhtela, da se pokaže lepa ko kraljica, a ni jih bilo in skoro otožno sem odšla  k počitku.
Pozneje pa, ko sem dorasla, me ji* to veselje minilo in ljubila sem še Les tako mogočno, neizmerno kakor moj oče. V mesečnih nočeh sem odšla od koče, daleč v gozd, legla v Iravo in zrla v nebo.
O tiste krasne, neporabljene noči! Bleda mesečina je lila raz nebo i »i vrbovi smrek so bili kakor srebrni; vsaka igla se je razločila in ko je za pihljal veter, je zašelestelo tako bajno, kot da so se zganila srebrna drevesa v nočnem vrtu zakletega gradu. Vsa sem bila zadivljena v to divjo krasoto... Nebo se mi je videlo tako blizu, da se mi je zdelo, ako se je utreniln zvezdica, da je padla za one temne bore in obležala na mahu. A še krasnejše je bilo, kadar je žvižgal skozi vejevje veter, da so ječah1 vitke jelke in se pripogibali vrhovi smrek eden k drugemu. Zdelo se mi je, kot da se podijo visoko gori čez les polnočni strahovi žvižgajoči na svoje čarobne piščalke. In potem so se pri podi I i črni oblaki in zakrinkali mežikajoče zvezdice. Bliski so razsvitjevali z zeleno svetlobo, da je bilo vse kot ohžarjeno od blede luči in nato je zahučalo čez vrhove, kot da so odvrgli strahovi svoje čarobne piščalke iu se zakrohotali na vse grlo ...
O tiste moje viharne noči! Pol ure od naše hiše je bilo malo jezero. K rogi n krog se je razširjal   gozd in
ležalo je tam skrito med zelenjem dreves ko drag biser. Ob poletnih nočeh sem se kopala v njemu, dasi bi to lahko tudi storila po dnevi, ker tako globoko v gozd razen mojega očeta ni nikdo zahajal. A po noči ko je blestelela jezerska gladina, se mi je zdelo krasnejše in vedno, kadar je odšel na večer oče, sem pohitela tja, odloživši obleko na bregu in se vzrla v mehke valove ... '
Tisto leto, ko sem dopolnila osemnajst let, je prišel k nama na počitnice Milan, sin nekega očetovega prijatelja. Bil je malo holehen in upal, da za časa počitnic v svežem gozdnem zraku ozdravi.
Z dušo, polno zlatih upov in Mestecih ciljev na bodočnost, je stopil v našo logarsko kočo, kjer je upal, da se še kaj bolj utnU za težavno pot, ki bi jo moral nastopiti tedaj, ko je že odložil zrelostni izpit, a črna usoda je napovedala drugače.
Jaz sem se ga razveselila, ker oče je z mano itak malo občeval, po smrti moje matere mu ni bilo za pogovor, postal je zamišljen in redkobeseden. In tako je ostalo potem vsa leta.
A nad Milanom sem se varala. Mislila sem, da dobim tovariša, ki se bo veselil z menoj nad krasoto našega gozda, katerega bom navdušila za kras prirode, a on se mi je le smehljal ako sem mu pripovedovala, kako neizmerno ljubim ta gozd, kako se sprehajam in polegam   ob lepih
nočeh pod smrekami in občudujem bogastvo prirodnih krasot...
Poslušal me je in se je smehljat, kakor se smehlja človek, ko posluša lepo povest in misli na kaj drugega. In to me je užalostilo.
»Vi ste mrtvi,« sem mu dejala nekoč.
Tedaj me je pogledal začudeno; visoko je povzdignil obrvi, da so se mu velike sive oči še bolj razširile, in potegnil je z roko preko čela, kot da hoče odpoditi neljubo misel.
»Mrtev.* Ne, ampak tako divje deklice kakor ste vi, še nisem videl nikdar. Da, vi ste se rodili v lesu in v njem ste odrasli, razumem, da ne morete biti hladni in brezbrižni napram vašim temnim borom, ki so vam bili večni drugovi. Ali vendar, da poznate še drugo življenje, ki se živi zunaj v pestrem svetu, potem bi tudi kmalu ]>ozabili na ta potoček, ki vam je zdaj tako ljub. Da, vi bi morali v svet, vi ste rojeni za življenje, les pripustite samotarjem.«
S tem mi je povedal, da*ne čuti z mertoj in jaz ga nisem s pripovedovanjem o gozdnih krasotah več nadlegovala.
Prve dneve je prebil večinoma pri potoku s kako knjigo v roki, ali s trnkom na vrvici, a ujel ni ničesar.
»Slab ribič ste, Milan,« sem mn ponagajala in vrgla sama trnik v vodo.
On me je gledal zamišljeno, včasih nekaj tihoma šepnil in oči velike, sive, so se mu razširjale, kot da mi
hoče nekaj povedati. A povedal mi ni ničesar, samo zazrl se je v me in me gledal dolgo, dolgo ...
»Zofka vi ste divja, ko ta les, ki se razprostira tu naokrog. Kaj bi storili z menoj ako bi vas razžalil f«
Jaz ne vem kaj je mislil s tem, zato sem skomignila z rameni.
»Ne razumem vas, Milan.«
Za hip se je zagledal v potok, potem pa j«' povzdignil košate obrvi in me pogledal plaho.
»Jaz se vas bojim, Zofka.«
HVmu f« Sam ne vem, a zdi se mi, da vi niste taka, kakor so druge deklice. V vas je samo pol človeka, drugo polovico pa so znesli ti lesovi in močne vihre, zato ste tako divja! Vi ne ljubite nobenega človeka
Jaz ne vem, morda sem bila res taka, a ljubila sem vse, to se pravi, sovražila nisem nikogar, ki mi ni storil kaj zalega. Sicer pa sem jako tnalo občevala z vaščani, še manj z gospodo in zato sem se znala tudi mnogo bolj izgovarjati z mojimi ptički ko z Milanom, ki mi je govoril zelo nerazumljivo . ..
Včasih je bil plah, da se mu je beseda tresla in zastajala v grlu, mnogokrat je celo sredi govora obmolknil, a kadar ni govoril, me je gledal s tistimi velikimi, sivimi oč-• mi, kot da mi ima povedati bogve kaj.
»In bi li ne hoteli v mestof<rme je poprašal nekoč, ko sva sedela * travi.
■
nazivati Srbe šele, ko je postal veliki žnpan Bude Budisavljevie. Slišal je, da je neki kmet odgovoril na vprašanje, kdo je njegov kralj: »Moj kralj je Fran »Iosip.« Ko so ga pa vprašali, kaj je s kraljem Petrom, je odgovoril: »Ta Sele ho naš kralj.« Za ime tega kmeta ne ve.
Priča Ferdo S t i 1 i n o v i ć ni izpovedal ničesar novega. Interesantna je njegova izpoved samo glede »Sokola«. Rekel je med drugim: »Hrvati smo nazivali svojega »Sokola« »narodno vojsko«. To so prevzeli od nas Srhi in nazivajo sedaj svojega »Sokola« tudi »narodno vojsko«.
Razkrinkana socijalno demokracija.
Javni shod N. D. O., ki se je vrši] včeraj dopoldne v »Mestnem domu«, je bil dokaz, da je »Narodna delavska organizacija« v Ljubljani kaj hitro dobila tal in se ravno tako hitro razvila v vsega uvaževanja vreden faktor. Par mesecev šele obstoji »Narodna delavska organizacija«, a včeraj smo videli na njenem shodu tako imponirajočo množico njenih organizirancev, bilo jih je gotovo do 400. da moramo, popolnoina nepristransko sodeči, naravnost častitati na tako mogočnem razvoju tej tako bujno rastoči armadi samozavestnega narodnega delavstva.
Seveda pa to, kar veseli vsakega poštenega narodnjaka, nikakor ni prav onim ljudem, ki so se pred kratkim z bobneČimi frazami hvali-sali kot edini zastopniki slovenskega delavstva, takoimenovani mednarodni socialni demokraciji, katera je skušala že takoj iz začetka z najhujšim terorizmom, z naravnost barab-skim nastopom, puščajoč za seboj krvave sledove na glavah prvih pro-pagatorjev narodne delavske ideje, preprečiti sebi nasprotne pojave v vrstah slovenskega delavstva. To so pokazali socialni demokrat je v Kožni dolini, to so pokazali v Šiški in ravno tako so mislili storiti tudi včeraj, samo, da se jim včeraj stvar ni obnesla Prišli so pač na shod vpit in razgrajat, prišel je tudi tisti z delavskimi žulji tako dobro plačani, zato pa tudi tako dobro rejeni Tone Kristan, misleč, da bo tudi sedaj strahova 1, le če se prikaže, zbrano narodno delavstvo, ali motil se je on in motili so se njegovi najeti razgrajači: narodno delavstvo je zborovalo ter pokazalo, da se po takih ljudeh ne da motiti v stremljenju za svojimi cilji.
Nastopali so pač res socialni demokrati kot tolpa napoj enih prete-paeev, ali vzlic njihovemu divjaškemu vpitju se jim ni posrečilo razbiti shoda, pač pa se je pokazalo, da socialna demokracija nima niti najmanjše pravice več imenovati se zastopa i-nico delavskih interesov, zastopnico delavstva.
Naj vitalne j še potrebe delavstva so jim prazna pena, vpili in razgrajali so kakor blazni, ko se je govorilo o neznosnih bremenih, ki teže našega delavca, ko je bilo govora o odvrnit v i teh bremen, in krono so si postavili na glavo, ko so končno celo glasovali proti resoluciji, v kateri je delavstvo protestiralo proti novim bremenom, katere hote v naprti ti vlada v najnovejšem času v prvi vrsti delavskim slojem! Ali so to še zastopniki delavstva' Ne! Nikdar ne! —
Gledal je tja v brezo, ki je rasla onkraj potoka, ko (bi se boji ozreti se v me. a z desnico je gladil po rosni travi in jaz sem vedela, da je v zadregi.
Bogve, kaj je mislil tisti čas, ko mi je zastavil to čudno vprašanje, a na mesto gotovo ne, ker njegove oči so bile globoko zamišljene.
»Ne, v mesto hi ne hotela,« sem mu odgovorila in ga pozorno opazovala. Zanimala me je ta njegova večna zamišljenost, a da bi ga pra-šala. čemu je vedno tako otožno dolgočasen, se mi je zdelo, da bi mi ne povedal resnice.
»In čemu ne? Da, tako lepih brez in borov ni tam, a ljudje so in oni hi vas bolj ljubili, ko ti orjaki.«
»Zdi se mi, da bi se težko ločila od tod. Vi govorite tako, ker ne veste kako krasno je tukaj, kjer živim svobodno. Vi ne poznate kotičkov samotnih in lepili, odkoder se vidi po celemu gozdu, vi ne veste, kako lepo je tam ob tistem jezeru, kjer se tako rada kopljem.«
»Kje je to jezero?« me je hitro poprašal, in njegove oči, prej tako dolgočasno razmišljene v belo brezo onkraj potoka, so nenadoma oživele. Pol začudeno in pol radovedno me pogledal in meni je postajalo vroče, silno vroče, ker sem mu v naglici nehote razodel a skrivnost, ki je neznana celo mojemu očetu.
Potem pa se je nasmehnil. Morda se je hotel nasmehniti ljubko, a meni se je zdel ta smeh predrzen in nesramen, ker sem vedela, da je imel
Shod je otvoril tovariš J u v a n s kratkim pozdravom ter takoj podal besedo tovarišu Knafliču, predsedniku goriške N. D. O., da poroča o N. D. O. in njenih nasprotnikih. Iz njegovega poročila na kratko posnemamo, da se je N. D. O. porodila v Trstu v socialni demokraciji sami, to pa iz odpora proti terorizmu, ki je vendar bolj prevladooval v stranki zlasti s strani italijanskih intran-singentov. Saj je prišlo tako daleč, da se je na koncu vsakega demon-stračnega sprevoda proti slovenskim zahtevam, eelo proti zahtevi po slovenskih šolah, vila na koncu rdeča zastava socialnodemokratične inter-nacionale. Delavstvo slovenske narodnosti je tmiuoma izstopalo iz stranke in se samostojno organiziralo in še tedaj so šli prosit dr. Man-diča, znanega po njegovih demokratičnih načelih, da naj prevzame vodstvo, kar je po izgovorjenem si premisleku tudi storil.
N. 1). O. ni torej izšla iz meščanskih krogov, meščanske slovenske stranke v Trstu. Iz Trsta, kjer šteje tisoče delavstva, se je N. D. O. razširila v Ljubljano, Gorico itd. Glede programa poudarja govornik, da stoji N. D. O. popolnoma na istem programu, kakor revizionistična stran socialne demokracije: ne revolucije proti kapitalizmu, temveč prilagode-nje delavstva kapitalističnim razmeram ob vsem varstvu interesov delavstva. Iz tega pa tudi izhaja, da N. D. O. ni sama po sebi proti nobeni meščanski stranki, ni pa tudi nikak privesek kake meščanske stranke.
N. D. O. stoji na narodnem programu kot kulturnem programu, je pa tudi mednarodna, v kolikor je mednarodno načelo, da naj vsak narod skrbi sam za svoj razvoj in napredek. Poleg kulturnega programa ima N. D. O. svoj gospodarski program, vsestranski gospodarski napredek slovenskega delavstva in to ne samo potom komsumov, kakor je to pri socialnih demokratih, temveč tembolj potom pridobitnega zadružništva, celo kreditnih zavodov, kakršni so projektirani za ustanovitev v najkrajšem času. Glavna zahteva N. I). O. pa je, da bo imel slovenski delavec pred vsem na svoji domači zemlji pošten kruh, ne da bi mu ga odjedel tujec, ker je ravno tujec. Vsega tega pa nima socialna demokracija, zato ni prava naša delavska stranka.
Svoj govor je zaključil s trikratnim živio-kiicein N. D. O., ki je našel viharnega odziva med zborova le i.
S poročilom o shodu nadaljuje-jemo jutri, priobčimo naj danes le še resolucijo, proti kateri so glasovali socialni demokrati, dočim jo je narodno delavstvo sprejelo z burnim odobravanjem. Resolucija se glasi:
»Na javnem shodu »Narodne delavske organizacije« v »Mestnem domu« dne b\ junija zbrano slovensko delavstvo se izjavlja solidarno v protestu proti nakanam protiljudske in protislovanske Bienerthove vlade, ki hoče v svrho nabave državnih sredstev napotiti potom indirektnih davkov na pivo, žganje in vožnjo po železnici, s samskim davkom in davkom na dedšeine, kolikor zadene široke mase, delavstvu, uradništvu in vsem širšim slojem neznosnih bremen, ki že sedaj tlačijo k razvoju hrepeneče sloje tako, da jim je gospodarski razvoj naravnost nemogoč. Zborovalci poživljajo vlado, da naj ukrene vse potrebno, da se od-pro carinske meje, da se otvori balkanski trg s tem, da se pogodb«- z jn-
v mislih nelepo stvar... zato sem se obrnila v stran.
»Zofka, vi me sodite krivo! Čemu zardevate in se sami izdajate. Pri taki napol divji deklici se kaj takega že samo ob sebi razume, ako je v bližini jezero. Ali je to daleč?«
Da me vprašuje še dalje v tej Stvari, to me je jako razjarilo. In ko je videl, da sem ga mesto odgovora srdito pogledala, me je poprosil boječe:
»Ne hudujte se, Zofka. Povejte mi, rad bi šel tja! Je daleč?«Ne! pol ure!« sem odgovorila, ne da bi ga pogledala, a že mi je bilo žal, da sem ga pred hipom zrla hudomušno, saj morda ni mislil tako grešno, kakor jaz.
»Ali me boste oh priliki peljali
tja ?«
Glas mu je drhtel in oči so prosile. Kadar me je pogledal tako ponižno, se mu nisem mogla protiviti, ker zazdel se mi je grozno dober in plah ko otrok.
»Morda!«
Med tem je postal že po polen mrak. Tam na zatonu se je še vlačila nad temno goro podolgasta, krvava meglica, obzarjena od solnca, ki je zašlo že globoko; lahen soj rubina-ste svetlobe je še drhtel v sivkasto-teni nem ozračju, a čim više tem bolj je bilo nebo zamolklo. Nad nama se je vžgala tupatam kaka zvezdica.Prav nad mojo glavo je zafrfotal netopir, j zakrožil potem okoli koče in je izginil v gozd.
goslovanskimi državami pospešijo in urede v smislu paritetne narodnogospodarske politike in da se ogrskim židovskim šmokom prepreči izkoriščanje dualističnega državnega ustroja v svrho izrabljanja gospodarskega položaja slov. narodov ter upropasčenje bosanskega kmeta po oderuški agrarni banki. Obenem pa zborovalci odločno protestirajo proti sklepu kranjskega deželnega zbora glede oprostitve deželnih naklad pri novih stavbah, ker ta sklep v prvi vrsti zadene delavstvo.«
Dnevne vetti®
V Ljubljani, 7. junija.
+ Shod v Domžalah. Včerajšnji shod nar.-napredne stranke v Domžalah se je vršil ob dobri udeležbi zavednih in veljavnih Domžalcev ter okoličanov na vrtu Kuharjeve gostilne. Prišlo je tudi dokaj slovenskih žena in deklet in vsi so z napeto pozornostjo poslušali obširna izvajanja prvega govornika, ljubljanskega odvetnika g. dr. Antona Š v i g 1 j a , o krivicah, ki se gode Slovencem pod sedanjim nemškim vladnim ziste-liiom, o pomenu in važnosti ciljev, za katerimi stremi naša stranka in končno o potrebi zmage napredne misli po vsej Sloveniji. — Drugi govornik g. A. R i h n i k a r je poljudno in prepričevalno razmotraval pomen in namen organizacije domžalskih Slovencev ter izrekel obilico jako umestnih in uvaževalnih nasvetov, sosebno z ozirom na tamošnje gospodarske razmere. Končno je še g. dr. Š v i g e 1 j zbrano ženstvo pozval k sodelovanju pri narodnem podrobnem delu v rodbinah in gospodinjstvu, nakar se je zaključil shod ob navdušenju vseh udeležnikov in ob splošnih klicih: na skorajšnje svidenje!
+ Shod v Železnikih. Včeraj popoldne je imela naša stranka v Železnikih sijajno uspel shod. Thalerjev obširni salon je bil napolnjen. Prišla sta tudi železniški in selški župnik s svojimi backi. Po govorih dr. O r a ž-n a in dr. Žerjava ,sta poskušala polemizirati, a da se jima čreda ov-čic še bolj ne pokvari, sta jo poslala ven, ko sta govornika odgovarjala ob burnem pritrjevanja zborovalcev. Več o tem zanimivem shodu bomo še poročali.
-r »Mladost« je naslov časopisu, v katerem je poleg vsakovrstnih poročil o Čukih in čukanju tudi vedno nekaj prav krvavih zabavljanj in za-sramovanj na svobodomislece sploh, zlasti pa na Sokole. Dosledno vtepa »Mladost« svojim praznoglavim bralcem, da so naprednjaki same propalice in barabe ter jih postavlja v isto vrsto z razbojniki in morilci. To je toliko lepše in zabavneje citati, ker ve vsak otrok, da je prav meščanski in kmečki ksindel jedro vse klerikalne stranke in njenih organizacij.
-j- Volitve v laški okrajni zastop. Iz Hrastnika nam pišejo: V petek je volila v okrajni zastoj) industrija, v kateri skupini smo se odločili Slovenci voliti šele zadnje dni, ker nismo niti najmanj sanjali o zmagi. Seveda smo propadli, a le z dvema glasoma, dobili smo jih pet, nemškutarji sedem. Da smo se prej brigali za to skupino, bi prišlo do žreba, kajti enega nemškutarja bi reklamirali, a eden naših bi morda v slučaju gotove zmage tudi šel na volišče; dočim je zdaj izostal. Žal, da' je ta mož zopet Hrast-ničan — Birtič, tako da imamo baš
Milan je gledal za njim in zmi-gaval z ustnicami, kot da se z nekom pogovarja, a ko sem se zleknila v travo po hrbtu in prekrižala roke pod glavo, me je pogledal začudeno in se malce odmaknil. Njegov pogled je počival zdaj na mojem licu, zdaj na grudih, zdaj zopet na krilu, ki se je napeto ovilo mojih nog . .. Zdel se mi je, kot da me meri.
»Čemu ležite tako?« je poprašal čez nekoliko časa, stisnil krčevito ustnice in se obrnil v stran.
»Kaj pa vam je zopet«, sem se zasinejala skoro na glas in mu vrgla v naročje hrošča, ki je prilezel po mojem krilu.
»Zofka, ali ničesar ne pogrešate, ko posedate na večer tako sami tu okoli hiše. Ali se vam ne zdi, da je vse tako dolgočasno, ko nimate nikogar, ki bi ga navdušili za to krasoto?«
Še pred dnevi ni hotel ničesar slišati, kako neizmerno lepo se mi zdi, ko rajam po gozdu in sedaj me po vprašuje sum. Čudno se m i je zdelo, kako se je mogel tako naglo pre-drugačiti in skoro nisem vedela, ali se šali, ali misli resno. A vendar, šalil se ni, ker gledal me je mirno in tista otožna poteza, v kotu drobnih ustnic, se mu je bolestno podaljšala.
»Vi ste nagajiv človek, saj sem vas hotela takoj prve dni navdušiti, da bi hodili z menoj in se veselili, a ste se samo smejali in rekli, da sem divja.«
Pogledal me je očitajoče, legel v travo in si podprl  glavo z desnico,
pri nas dva izdajalca narodne stvari, namreč zadnjič omenjeno mesarico Loger s sinom Lojzom in Birtiča. Odkrito rečeno, temu slednjemu ne štejemo toliko v zlo, ker ni volil, Loger-jema (doma iz Kranjske) pa ne moremo odpustiti, da sta volila z Nemci. Prepričani smo, da bodo vedeli storiti vsi narodni sloji v Hrastniku svojo dolžnost, in to zlasti tudi narodno misleče delavstvo. — Danes, v ponedeljek, volijo kmetske občine. Pripomnimo še, da se je vložil v petek od naše strani ugovor, ker je sedel v volilni komisiji nepostavno notar Mrav-lag, ki je hotel nota bene tudi voliti namesto nekoga, ki je volil že v četrtek. Čuden poznavalec postav ta notar Mravlag.
+Novi ravnatelj na goriški realki Slop pl. Carenberg je doma iz južne Tirolske ter se šteje za Italijana. Vlada je torej upoštevala željo Lahov, naj bi prišel za ravnatelja na goriško realko njihov človek. Večina učencev na realki je laška. Ali če je že ravnatelj Lah, pa bi moral biti vsaj njegov adlatus Slovenec, ne pa Nemec, kakor je sedaj. — Če je pa vlada |k>slala na goriško realko laškega ravnatelja, češ, ker je večina učencev laška, mora ]»oslati pa na goriško gimnazijo zai ravnatelja Slovenca, ker na tej je ogromna večina učencev slovenska.
-j-Skomine klerikalcev po goriški deželi so jako velike odkar so zmagali na Štajerskem. V članku »Slovenija se čisti« je »Slovenec« najprvo za vriskal, da je vsa Slovenija že v taboru »S. L. S.«, samo tisti presneti Kras se noče poklerikaliti. Pohvalil pa se je, da so klerikalne tudi gore. »Slovenec« pa se je pri tem precej u rezal, kajti resnica je to, da klerikalna stranka v goriških Gorah izgubava tla. Predlanskim je dobil dr. Gregorčič pri državnozbor-skih volitvah nad naprednim kandidatom več 2704 glasov. Lani pri deželuozborskih volitvah iz splošne kurije pa so nazadovali klerikalci v goriških Gorah za 1097 glasov. — Gregorčič je dobil lani v kmečki skupini v Gorah primeroma jako malo glasov nad kandidatom iz ljudstva.; prihodnjič utegne v tej skupini priti v ožjo volitev ali pa celo slavnostno propasti. Taka je perspektiva zanj in nič drugačna. Gorenje številke pa tudi govore tako jasno, da moremo prepuščati »Slovencu« z radostnim srcem kričanje, kako klerikalne so goriške Gore.
-f- Iz sodne službi. Okrajni sodnik in vodja sodišča v Višnji gori g. Jožef Pellegrini je prestavljen v Lož, tamošnji okrajni sodnik in vodja sodišča gosp. dr. Fr. P e i t 1 e r pa obratno v Višnjo goro.
+   Iz  živinozdravniške službe.
Deželna vlada je jioverila ogled živine na postaji Rakek okrajnemu živi-nozdravniku v Logatcu g. Fr. Majdi č u. V slučaju, da bi bil gosp. Maj-dič zadržan, oskrbi ogled živino-zdravski oddelek deželne vlade.
+ Iz šolske službe. Deželni šolski svet je imenoval def. učitelja v Ajdovci A. Sila za nadučitelja na dvorazrednici v Brusnici, def. učitelja na Dobravi pri Kropi I. Z a g a r-j a za nadučitelja na dvorazrednici v Kamni gorici, supleutinjo na vadnici ženskega učiteljišča gdč. A. K i 1 a r za def. učiteljico na štirirazrednici v Trebnjem, prov. učiteljico v Št. Jerneju gdč. Gab. Č e r o v za def. učiteljico na dvorazrednici pri Sv. Križu,
tako, da je bil obrnjen proti meni. Jaz sem ležala še vedno vznak, gledala v zvezde in poslušala murna, ki je pel prav tik mene.
Tako sva molčala oba dolgo, dolgo . . .
»Vi na nekaj mislite,« ga popra-šam polglasno, ker sem vedela, da je ves zamišljen.
»Vas premišljejem,« je pričel plaho in se nehote bližje pomaknil k meni. »Vi me gledate, poslušate me, a vaše oči, vaše črne oči, ki so vendar tako lepe, so mrtve in se zaiskri-jo menda samo o viharnih nočeh. Zakaj ste taka, Zofka? Človek ste in dekle ponosno, da še nisem videl take.« N
Ne vem zakaj je govoril tako, a sam se je moral prestrašiti teh besed, ker naenkrat je umolknil in zavzdihnil globoko.
»Kaj vam je vendar?«
Tedaj se je dvignil in me prijel za roko.
»Zofka, prišel sem, da ozdravim, a sedaj sem še bolj obolel. Čemu me gledate z očmi, ki jih ne bodem mogel pozabiti. Čemu mi govorite o lesu, da ga sedaj tako ljubim. Čemu vse to, Zofka? Vi ste preljubeznjivi!
»Ali vas naj mar sovražim, saj mi niste storili ničesar!«
»In vi me ne boste sovražili tudi ako vas malo razžalim?« je poprašal in povesil svoje velike sive oči, katerim se ni nič kaj podajala ta bo-- jazi ji voh t.
(Koaee prihodnji«)
supleutinjo na štirirazredni dekliški šoli v Kočevju ge. A. Reven za def. učiteljico na petrazrednici v Srednji vasi pri Kočevju. Dalje je dobila na lastno prošnjo def. učiteljica v Brezovici ga. S. K o v a č - J a m š e k radi bolezni trajen, def. učiteljica v Kočevju ga. H. P e t s c h e - Ju n o v i c z pa začasni dopust.
Naše kopališče v Koleziji ter veselica »Političnega in prosvetnega društva za K rakovo in Trnovo.« Iz Ti novega nam pišejo: Naše edino kopališče v Koleziji stoji sedaj vsekako v znamenju preporoda, katerega bodo gotovo vsi meščanski krogi z največjim veseljem pozdravili. Potreba po moderniziranju kopališča se je sicer vedno pripoznavala, toda stopila je ta zahteva v nov stadij, ko so se »Deželna zveza* za tujski promet«, dalje »Splošno slovensko žensko društvo«, potem »Politično in prosvetno društvo za Krakovcvo in Trnovo« na čelo vsih drugih mestnih okrajnih organizacij, toplo in v značilni vzajemnosti zavzeli za to preuredbo ter slavnemu občinskemu svetu oddali tozadevno peticijo. Bistvo te je preuredim že obstoječega basina za gospode, dalje naprava posebnega basina za dame, potem naprava primernega gostilniškega salona in dodatno k dainskemu basinu še peščena in solnčna kopelj, kakoršno napravo ima sicer za preuredbo ne zado-st u jočo — že sedaj tamošnjo kopališče. Prij>oročila se je tudi primerna preuredim nasadov. Gotovo da bodo te preuredbe, za katere se brez-dvomno zavzame naš mestni zastop, vplivale jako na poset tega edinega našega kopališča in povzdignile vrednost naprave same, tvorile pa tudi podlago, da se s preuredbo kopališča v Koleziji pomore krnkovsko-trnovskemu kraju ter se zbudi obče zanimanje za ta, dosedaj v nekako tihi in sanjavi onemoglosti se nahajajoči mestni predkraj. Potreba, da se nakloni temu predkraju s preuredbo kopališča nekako nadomestilo za udobnosti in znatni napredek dru gib mestnih delov, je postala baš sedaj jako živa, ko od dne do dne raste naša bela Ljubljana in se na vsi črti z vztrajnostjo deluje za njen razvoj. Ker ima ta kopel tako lep«, in idilično lego in dalje že obstoječi naravni nasadi sami vabijo domačina in tujca, da nehote vstavi korak in se oddahne v prijetni senci in v hladnem vodnem hlapu ter da se ta naravno\abljivi čar pokaže slavnemu občinstvu v vsi svoji mikavosti in vabljivosti, se je odločilo »Poli tično in prosvetno društvo za Km kovo in Trnovo«, da napravi v »Kolezijskem parku« — kateri večini naših meščanov ni znan niti i>o legi niti po imenu — ljudsko veselico dne 20. junija t. 1., kakor ohhajanje pro-ščenja, ki se vrši v Trnovem '24. ozir. -7. junija. Veselica se je določila na to nedeljo pred proseenjem radi vse-pevske slavnosti, ki jo obhaja tedaj pevsko društvo »Slavec«. Nadejati se je, da bode imela veselica pri priznani marljivosti društvenih članov najboljš uspeli ter dosegla docela namen, kateremu je posvečena, namreč, da privabi kar največ posetnikov v čarobni »kolezijski park«, kateri postanejo potem pač zvesti obiskovalci njegove naravne vabljivosti in bodi* čega »preurejenega« kopališča.
— »Glasbena Matica v Ljubljani« prredi v torek, dne 8. junija in v sredo, dne 9. junija 1909, vsakokrat zvečer ob ]k> 8. v veliki dvorani hotela »Union« dve javni produkciji gojencev »Glasbene Matice«. Vzpo-red produkcije dne 8. junija: 1. F. Scbubert: Improniptu št. 1. v g-ino-lu. Na klavir svira gdč. Mar. Kahaj. (Šola g. A. Trosta, VIII. razred.) 2. Bellini-G. Briccialdi: Fantazija iz opere »Norma« za flavto s spremi je vanjem klavirja. Svira gosp. Rajko Stoječ. (Šola g. A. Breznika, III. ra-zred.) 3. H. Volarič: a) »Ne žaluj! h) »Oj, rožmarin!«; c) »Pogled v nedolžno oko«. Pesmi poje gdč. Pavla Tominšek. (Šola gosp. Fr. Gerbiča, II. razred.) 4. Oh. Dancla: Andnnte in Rondeau, op. 154. Na gosli svira g. Dragotin Senekovič. (Šola g. .1. Vedrala, IV. razred.) 5. a) Fr. Chopin: Valček v Des-duru; h) A. Dvorak: Humoreska št. 7. Na klavir svira gdč. M. Kranner. (Šola gospoda Fr. Gerbića, VI. razred.) (i. a) \Y. A. Mozart: Arija paža iz opere »Figa-rova svatba« (»Sam ne vem...«), h) W. A. Mozart: Arija paža iz opere »Figarova svatba« (»Dame, poglejte!«); e) R. Schuman: Nikar me ne vabite! Pesem. Poje gdč. Josipina Tavčar. (Šola g. M. Hubada, II. raz-red.) 7. A. d' Ambrosio: Canzonetta, op. 6. Na! gosli svira g. Vi l j. Ločni k. (Šola gosp. J. Rezeka, VI. razred.) 8. a) R. Schuman: On, najdivnejši med vsemi!; h) G. Bizet: Habanera iz opere »Karmen«. Poje gdč. Mira Zupane. (Šola g. M. Hubada, III. razred.) 9.»a) B. Godard: Barokarla št. 4; h) M. Vogrich: Staccato ca-price. Na klavir svira gosp. Bogdan Šavnik. (Sola g. J. Vedrala, VIII. r.)
— Satrt prostovoljca Šlehte. Z
ozirom na tozadevno naše poročilo se nani piše od strani, ki utegne biti dobro informirana: Šlehta je bil vedno zdrav, le pozimi je imel vsled prehla--jenja nekaj dni v grlu angini podobno bolezen. On ni nikdar javil o kaki srčni napaki. Še na dan smrti je izgledal popolnoma zdrav in je telovadil z drugimi, ne da bi se kaj pritožil o slabem zdravju. Ako bi bila Obdolžitev dr. Davida resnična, bil bi on že v preiskavi. Vsak slučaj smrti £t> namreč potoni komisije preišče in protokolira;, tako se je zgodilo tudi pri Šlebti. Komisija je konstatirala »paralysis cordis« in dr. Davida ne zadene najmanja krivda, ker o Šle-htovi prejšnji srčni hibi ni bilo prav jiič znanega ne njemu, niti komu drugemu.
— Odbor   »NDO.«   v Ljubljani
ima danes ob pol 8. zvečer redno sejo. Tovariši odborniki se poživljajo, da naj se udeleže polnoštevilno.
— Zelo zanimiv obeta biti zabavni večer, ki ga priredi »Vajenska skupina NDO.« v nedeljo,   13. junija
t.l. v areni »Narodnega doma«. Natančnejši spored objavimo pozneje. — Vstopnice za ta zabavni večer se prične v kratkem prodajati in upamo, da bode slavno občinstvo po njih tudi pridno poseglo, ker je čisti dobiček namenjen v izobraževalna sredstva slovenskim vajencem.
— Izpraznjena srednješolska mesta. Od 21. majnika do 6. junija so bili razglašeni sledeči razpisi: Ve r o u k : Ober-Hollabrunn   (ne.,  20. VI.)
31 o d e r n a filologija: Dunaj VI. (s:.. D. 1. g., 30. VI.), Olmuc (r., Fr. K.. 30. VI.), Plzenj (r., D. Fr., 3. VIL) . Waxnsdorf (r., D. Fr.. 3. VIL), Beljak (g., D. Fr., :Ui. VI.), Sternberg (r., D. Fr.. 24. VI.) Zgodovin a in z e m 1 j e p i sj e : Znojmo i g., H. d.. 24. VI). Ober-Hollabrunn (uč., H. d.. \7\ VI.). Freistadt (g.. H., 30. VI.), Inomost (r.. H. d., 30. VI.) — Mate-m a t i c n o - d a r a vosi o v n a skupina : Ober-Hollabrunn (uč.. M. Ge-mii.. 15. VI.) — P r i r o d o p i $ j e : Dunaj II. (g.. X<r. m. nI.. 30. VI.), Dunaj XIII. (g., Nir. m. nI.. 10. VI.), Traga (I. r., Ng. m. nI.. 3. VII.) — Kratice in znaki kakor navadno.
Posavska podružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda" s sedežem v Tomačevem priredi dne 4. julija 1.1. svojo prvo veliko vrtno veselico vena Jezici v gostilni pri »Ruskem carju«. Začetek ob 3. popoldne. Spored se priobči pravočasoo. Podružnični odbor prosi druga narodna društva, naj se ozirajo na to  veselico   pri svo-
iiVi
prireditvah.
Veselica podružnice Ciri'.-Meto-dove družbe za Škofljico, Laverco, Ig in Rudnik se je obnesla v vsakem oziru ne samo povoljno, ampak celo izvrstno. Podružnični odbor, osobito pa njegov načelnik g. Vinko Ogore-lec ter ostali sotrudniki pri tej prireditvi bili so popolnoma na svojem mestu ter storili več, kakor je bila njihova dolžnost. Vrt g. Ogorelca je bil lepo in okusno prirejen ter z zelenjem, lampijoni in narc inimi zastavami okrasen. Ob dveh so začeli prihajati gostje od vseh strani in prihajali ter odhajali so pozno v noč Domače gasilno društvo je sprejemalo došle v uniformi in sploh sodelovalo vso vnemo pri celi prireditvi. Gostje so bili v velikem številu iz Ljubljane in celo iz Posavja. Da je bilo vse, kar ćuti res narodno, iz podružniškega okoliša tudi na veselici, je pač samoumevno. Veliko gostov smo videli tudi »z Šmarja in Grosuplja. Ljubljanski »Slavec« se je udeležil prireditve korporativno in pripomogel s svojim petjem znatno k lepemu uspehu. Na eni strani je vabil vrtiljak, na drugi plesni oder, tik ob njem pa so se smehljale sladko za kupi slaščic domače dame v narodnih nošah. Srečolov in draženje raznih dobitkov je nudilo veliko zabave in — neslo lepe denarje. Omenimo še kamniško godbo, ki je vršila hvalevredno svojo nalogo. V imenu osrednjega vodstva je v daljšem govoru pozdravil navzoče in se jim za-I valil g. župnik Berce. Tako smo se veselili in vršili narodno svojo dolžnost. Bil le lep dan in želimo le, da bi povsod po slovenski zemlji vladala taka zavednost in navdušenost, kajti potem bodo breuspešni vsi naklepi naših nasprotnikov od severa do juga. Končno Še enkrat hvala prirediteljem, podpornikom in gostom.
Radovljiški vodovod se razširi tudi na občino Mošnje. Deželni odbor je tozadevni ugovor mestnega zastopa radovljiškega zavrnil, in odredil napravo, katera se je že izročila tvrdki Rumpel na Dunaju, katera tvrdka je napravila tudi radovljiški vodovod, seveda igra pri tem veliko vlogo za pro tudi tista značilna klerikalna velikodušnost, da se bode potem lažje napajalo tista krdela žrtev romarjev, ki nisijo svoje pristradane krajcarje zlatemu molohu v brezijskem samostanu.
Porotne obravnave v Novem jnestu. Dne 2. t. m. sta bila obsojena J^ance Klemenčič in Ive Pavlovič radi hudodelstva uboja.   Dobil je Pavlovič
lVi leta, Klemenčič pa 3Vi let O dogodku smo Že poročali svoječasao. —
Dne 3. t m. je bil sojen sedlar Ludo-vik Starič iz Sentpetra pri Novem mestu radi hudodelstva goljufije. Starič je okoli 24 let star in silno navihan. 3il je ie dvakrat čutno zaprt, ker je ponarejal menice in drugič, ker je ponarejal kovan denar. Ko je prestavši zadnjo kazen prišel domov, je začel razmišljati, kako bi napravil zopet kako izvirno goljufijo. Napravil je več zavojev, v katere je dejal le papirne koščke ali pa je zvit papir, ter je nesel 3. aprila vse te zavoje v Ljubljano, kjer jih je oddal na poŠto in poslal premožnejšim kmetom okoli Novega mesta, v Kokro in en zavoj celo na Hrvaško nekemu Pustičkemu. Seveda je oddal vse te zavoje le proti poštnemu povzetju v skupnem znesku okoli 650 K. Vse zavoje je oddal pod imenom Leopold Seiko, le Postičkemu je poslal kar iz Novega mesta in kar pod svojim pravim imenom. Ime Leopold Seiko si je izvolil zato, ker ima isti začetni črki, ki jih je videti v njegovem pečatu, pritisnjenem na poštne sprejemnice. Ko je oddal v Ljubljani zavoje, je Šel zopet domov in čakal, kaj da bode. Dasi je sodišče baje iz raznih okolnosti takoj vedelo, kdo da je storilec, ga je vendar pustilo povsem pri miru, ker bi najbrže ne našlo nobenega dokaza, mož bi bil pa po stari navadi utajil vse, Še to, kar se da prijeti. Sodišče je pa zastražiti dalo poŠto v Ljubljani. Ko je Starič videl, da se zanj nihče ne zmeni, je vzel poštno-oddajne liste ter se je peljal v Ljubljano, kjer ga je takoj uhvatila roka pravice. Našli so pri njem vseh 5 poštno-oddajnih listov, toda Ogovoril se je takoj, da mu je dal spraviti te liste nek Leopold Seiko, s kojim se je sešel v Ljubljani v Streliških ulicah. Pri sodišču je potem vse priznal, ker ni mogel več tajiti, pri porotni obravnavi pa je zopet vse tajil razen, da je hotel goljufati Pustičkega za 320 K. Ker pa so bile vse ostale pošiljatve po vsebini in pisavi tako podobne Pustičkega pošiljatvi kakor jajce jajcu, so potrdili porotniki vsa stavljena jim vprašanja soglasno, nakar je obsodil sodni dvor Starica na tri in pol leta težke in primerno poostrene ječe. S tem je bil končan spored porotnih zasedanj.
Nesreče vsled avtomobilov so se začele ponavljati z otvorjeno sezijo tudi po Gorenjskem. Avtomobilist H. U. 602 je splašil minoli teden vsled hitre vožnje, in ker ni dal znamenja, konja posestniku Rajhu iz Studenčic, da mu jeprevrnU cel voz desk, potrgal vprego in ubeŽal. Nad Št. Vidom v Mednem pa je oplaŠil nek avtomobilist konja posestnika Drešarja iz Svetja, ko je peljal le-ta neko bolno žensko v Ljubljano. Voz se je prevrnil in razbil, bolnica pa in voznik sta dobila precej občutne poškodbe.
Pokončajte metulje, sicer bode gosenic vedno večl Uporabljajte v to mladino! Primerne mrežic se dobi v vsakem številu v »Državni učni delavnici za košarstvo« pri Sv. Barbari v Hal. komad po 20 vinarjev.
Svarilo pred tujimi srečkami. Tvrdka Kaufman in Simon v Hamburgu ponuja vsiljivo in razpošilja v obilnem številu vabila na udeležbo pri hamburški denarni loteriji. Pred nakupom teh srečk svarimo, ker so v Avstriji neveljavne.
Na potu k zdravniku je umrl otrok ženi nekega mizarskega pomočnika v Zavodni pri Celju. Vrnila se je z mrličem. Žalostno je, ali res, da se splošno po deželi išče in kliče zdravnika, ko že bolnik skoro umira.
Ustrelil se je v Brezah na Koroškem 201etni pismonoša Drmastija iz Tržiča na Kranjskem.
Požar. V petek dopoldne ste zgoreli v Kresnicah nad Teharjem hiši posestnikov Žoharja in Ramšaka. Ogenj je nastal v dimniku pri Zoharju in preskočil v ostrešje. Škoda znaša 3000 kron.
Pri občinskih volitvah v Bora-čovi v gornjegradskem okraju so zmagali v 2. in 3. razredu Slovenci v prvem pa sta bila izžrebana 2 nem-Škutarja.
Nesreča. V Govejku (p. Žiri) si je stavil Tonh svojo hišico. Vrnil sa je namreč iz Amerike, kjer si je prihranil nekaj denarja. Ko je nesel |z drugim delavcem po bregu debel hrastov stavbni hlod, se je izpodtaknil in padel pod težo na tla. Hrast ga je pritisnil za vrat in mu zlomil tilnik, vsled česar je Tonh na mestu umrl.
Izzred mariborskega sodišča.
Radi tatvine in goljufije je bila obsojena šele 15 letna N. Ju van iz Črnuč pri Ljubljani na 8 mesecev težke ječe. — Radi premale pazljivosti na otroka, ki je zgorel Juliji Lašič na Ranču pri Ormožu povodom sežiganja plevela na njivi, je bila obsojena mati na 5 dni ječe. — Delavec Franc Pachernegg iz Pesnice pa je bil obsojen radi tatvine 20 kron na tri mesece težke ječe. Bil je namreč že večkrat kaznovan in je dober poznavatelj zaporov.
V tečaj za vzgojo slaboumnih otrok na Dunaju, ki se je pričel dne 3. t. m. in traja štiri tedne, so Hi is Ljubljene g. Ivan Kruleč, c. kr. vad-niški učitelj, g. Ivan Dimnik, učitelj
na III. mestni Soli in gdč. Ana Le-bar, učiteljica na slovenski dekliški osemrazrednici.
Saznam približna potrebščin* oskrbovalnih pred matov za dobo 1909/10 is o. in kr. vojno. Inten danca 3. voja v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam približne potrebščine predmetov, ki se bodo potrebovati v dobi 1909/10 za oskrbo c. in kr. vojne na raznih postajah. Seznam obsega pšenico, rž, oves, mrvo, slamo, kruh, drva in premog. Seznam in splošni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobavne obravnave se bodo pravočasno razglasile.
C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu si zasigura nabavo gori navedenih materijali j za leto 1910 potom javnega dobavnega razpisa. Natančnejši pogoji za oddajo dobave so vsebinjeni v številki uradnega lista »L* osservatore Triestino« od 10. junija t. 1.
Poslopje  pomorske   vlade v
Trstu je kupil hotelir Schalk iz Opatije.  Sezidal bo na mestu velik hotel.
V Gradežu je bilo koncem meseca maja 1000 tujih gostov. — V Opatiji pa je bilo 26. maja 2261 tujcev.
Ponesrečeni   artist Gadbin v
zagrebškemu cirkusu, ki je padel pri smrtnem skoku, je toliko okreval, da se zave in uživa mleko in konjak. Vendar pa je stanje še jako dvomljivo in malo upanja, da bi ozdravel.
Porotne obravnave v Gorici. Pred goriškimi porotniki je bil obsojen J o ž e K a v č i č iz Ljubinja na Tolminskem radi uboja na 2 leti in pol težke ječe. Pri razpravi radi žaljenja časti trgovca Primasa proti listu »Corrieru« pa je bil odgovorni urednik lista oproščen.
Utopljenega domobranca so potegnili iz Drave pri borlskem mostu na Štajerskem in ga prenesli v mrtvašnico pri Sv. Barbari. Moral je biti že dalj časa v vodi. Vojaški ogled iz Ptuja je utopljenca ogledal, toda poznal ga ni nihče.
Slovenski delavci v Inomostu. Okolu dvesto slovenskih delavcev se je že nastanilo v Inomostu. Baje preslab zaslužek na rodni zemlji jih je gnal v tujino s trebuhom za kruhom. Pretežna večina je Kranjcev, ostali so deloma iz Štajerske, deloma iz Pri morja. Po poklicu jih je največ prožnih delavcev (železničarjev), nekaj zidarjev in nekaj tesarjev. Stanujejo v inomoški okolici in sicer po več skupaj. Ob železnici imajo postavljenih več kolib, kjer si kuhajo kosilo in večerjo. Na večer se zbero tu pa tam in veselo zapojo kako narodno pesem, da se mogočno odmeva slovenska me lodija po divni okolicii. Da, vse to je lepo in hvalevredno. Ob nedeljah pa zajdejo nekateri v gostilno, kjer včasih prav hrabro duŠijo vinsko kapljico. Naravna posledica je, da se jim raz-greje kri in često se prigodi, da v tem navdušenem razpoloženju pošteno pre-rahljajo kosti kakemu nadutemu Ti-rolcu, s kateremi se nič kaj ne razumejo. Kmalu jih zajame roka pravice in hajd v hišo pokore. Posamezno stopijo grešniki čez nekaj dni ali tednov pred strogega preiskovalnega sodnika, kateri vsakega — vse preje nego pri jazno — nahruli: »Kannst deutsch ?« S solzami v očeh mu odgovori fant, ki stoji prvič v življenju pred sodnikom: »n pisl«, misleč, da bo kazen milejša, če potrdi sodnikovo vprašanje. In sedaj se prične zasliševanje . . . Popoln noma jasno je, da se obtoženec, čigar »n pisl« je malodane enak ničli, in ki na zvito stavljena vprašanja odgovarja po največ z »ja« ali »nein«, kmalu zaplete v celo vrsto protislovij. Njegova »krivda« je dokazana! Posledica tega je drakonska obsodba, katera se razglasi potem nad njim. Drugi obtoženec zopet prosi za tolmača, češ da ne razume dobro vsega. Tolmača ? Kaj še ! Ta stane denar ! »Es wird schon gehen I Du verstehst ja etvas«, glasi se trd odgovor in prične se zasliševanje po istem načinu . . . Pri takih razme rah tedaj ni čudno, da se precejšen del »uniformiranih hlapcev« pri c. kr. dež. sodišču v Inomostu rekrutira iz slovenskih delavcev. s—c.
Stavka v katoliški tiskarni v Zagrebu se je radi brezobzirnega postopanja vodstva jako poostrila. — V petek so prišli na delo le Še štirje učenci. Nasprotno pa so postale solidarne s stavko tudi ženske uslužbenke pri strojih, in ustavile tudi v petek delo. V soboto je prišel samo še en učenec. — Kutarjev salezijancev še nimajo, pričakujejo jih pa v kratkem, da jih slovesno inštalirajo za stalno v novem poslu — menihe stavce.
Zagrebška policija je prepovedala izvajanje smrtno nevarnih točk v javih cirkusih in orfejih.
Mednarodna rokoborba v/ cirkusu Zavatta. Sobotna predstava je radi slabega vremena odpadla, zato se je seveda odložil tudi zanimivi povračilni boj neznanca z Rajčevičem, katerega pa izvojujeta danes. Opozarja se pri tem ponovno, da se borba vrši danes ob vsakem vremenu in do končne odločitve, brez da bi se po
polurnem borenju boj prekinil. Pri včerajšnji rokoborbi je prvič nastopil Ros G er i g h o f f, in sicer proti dvema nasprotnikoma, najprvo proti Sand-hoferju in nato proti Hermanu. Rus je močan, velik, težak in odličen borilec, ki poleg tega Še jako odločno nastopa in je napravil na gledalce ugoden vtisk. Premagal je Sandhoferja v 40 sekundah, s tem, da mu je vdrl most, Hermana pa v 7 min. 20 sek. z rokopotegom na tleh. Zanimiva je bila tudi šolska borba med Rajčevičem in Hansenom, pri kateri je gosp. Pfefler predočil občinstvu najprvo prepovedane prijeme, nato prijeme v preži, in sicer brez parad in iste s paradami in ravno tako prijeme na tleh. Borilca pa sta prijeme vzporedno izvajala. Danes se borita poleg že omenjene odločilne rokoborbe med Rajčevičem in neznancem, kot druga tudi še Hanse n in Gerighoff,
Premetena goljufica. V petek je prišla 19letna dekla Katarina Vukši-čeva iz Križeve vasi pri Metliki k nekemu gostilničarju na Karlovski cesti in ga prosila naj vzame v zastavo zlat prstan Češ, da nima od ničesar živeti, in je mož smrtno bolan. Gostilničar se je je res usmilil in ji dal za prstan 6 K. Od tam je šla Vukši-mševa k drugi stranki in jo zopet na enak način pregovorila, da je dobila 16 K za dva medena prstana. Ko je policija o tem zvedela, je takoj zasledovala goljufico in jo zasačila v nekem prenočišču v družbi neke 391etne vdove, s katero sta si bile najele sobo. Vukšeničeva se je bila že preoblekla in tako hotela otežkočiti zasledovanje. Obe so zaprli in po zaslišanju izročili Vukšiničevo sodišču, vdovo pa izpustili.
Čez tri leta prijet. V Pulju je prijela policija prisilenca Petra Castrihia, kateri je pred tremi leti pobegnil iz tukajšne prisiljene delavnice, C|ddali so ga nazaj v hišo pokore.
Kolo ukradeno. V soboto zvečer je bilo ukradeno gosp. E. Franchettiju kolo »Waflenrad« iz veže hiše št. 12 v Sodnijski ulici. Kolo je vredno 200 kron, ima prosti tek in tovarniško številko 101.729. Levo držalo je spodaj počeno in ima magistratno belo Številko 576 na črnem polju. Svarimo pred nakupom.
Srebrno jedilno orodje je kradla v restavraciji pri »Slonu« postrež-nica Marija Fisneiderjeva iz Klausena na Tirolskem in ga prodajala nekemu starinarju. Tatvina je priznala in izpovedala, da ima doma 7 komadov, od-prodala pa je za 4 krone. Vse orodje je policija zaplenila.
Žilo prerezal. Ko je prišel snoči domov mizarski pomočnik T. K. in Še ni bilo doma njegove žene, ga je to tako vjezilo, da je začel razbijati po stanovanju. Vdaril je z desno roko tudi po šipi kuhinjske omare in si pri tem prerezal glavno žilo. Prepeljati so ga morali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Delavsko gibanje. Z južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 31 Macedoncev in Hrvatov lz Ameriko je prišlo 40 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 25 Lahov in 17 Hočevarjev.
Izgubljeno in najdeno. Krojačeva žena Neža Kosmova je izgubila temen svilnat dežnik. — Zasebnica Suzana Zalokarjeva je našla bel solnčnik. — Notarjeva soproga Karla Jerebova je izgubila zlato zapestnico. — Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno oziroma najdeno: črne rokavice, ena palica, ženska spodnja jopica, havelok, otroški slamnik, star višnjev ženski plašč, star siv havelok, črn ženski dežnik. — De lavčeva žena Helena Jeralova je izgubila belo usnjato denarnico z 10 K in nekaj drobiža. — Nadsprevodnikova žena Uršula Magerleva je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto denarja. — Kočijaž Josip (Jordan je izgubil črno denarnico, v kateri je imel bankovec za 10 K. — Dijak Ivan Tomšič je našel zlato zapestnico z modrimi kamenčki. — Zasebnica Marija Kuraltova je našla srebrno verižico.
Gospod, ki je v soboto ob pol 6. popoldne  zamenjal  v  kavarni »Pre-Šern« dežnik, se prosi, naj ga pošlje v kavarno nazaj, kjer dobi svojega, ako I noče, da se objavi njegovo ime.
Uradne vesti. Javna dražba lova občine Dol. Logatec se vrši dne 26. junija ob 10. uri dop. pri okrajnem glavarstvu v Logatcu in sicer za dobo pet let t. j. od 1. jul. 1909 do 30. jun. 1914. Isto tam so na vpogled dražbeni in zakupni pogoji.
TttdflBStai In IttsojflOBii^
MOfihe
Izjava poslanca Stapinskega.
Dunaj, 7. junija. Poslanec Sta-pinski priobčuje v svojem glasilu »Gazeta Powszechna« izjavo, v kateri pod čaatnovbesedo zatrjuje, da ne teži po nobenem ministrskem portfelju in da bi tega tudi ne sprejel, ako bi se mu tudi ponudil. Ta izjava je naperjena proti nemškim listom, ki so trdili, da je stopil Stapinski s svojimi tovariši v opozicijo proti vladi in veČini   »Poljskega kluba«
zategadelj, ker bi rad postal poljski minister - rojak.
Nemci so že za kompromis z opozicijo!
Dunaj, 7. junija. Nemški im>-slanci so povabili slovanske poslance na kompromisna pogajanja v zadevi madžarske agrarne banke v Bosni. To je dokaz, da so prepričani o jutrišnjem porazu vlade in da bi radi Bienertba rešili s kompromisom pred neizogibnim padcem.
Dunaj, 7. junija. V krogih »Slovanske enote« zatrjujejo, da dosedaj še Nemci niso stavili nobenega kompromisnega predloga glede na jutrišnje glasovanje o meritu dr. Šusteršičevega nujnega predloga.
Cesar o parlamentarnem delovanju.
Dunaj, 7. junija. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenei poslanca barona Hormuzakija, ki se je prišel zahvalit, da ga je vladar imenoval za predsednika deželnega kulturnega sveta v Bukovini. V razgovoru se je cesar napram poslancu izrazil, da se nadeja, da bo parlament nemoteno lahko nadaljeval svoje delo.
»Slovanska enota«. Dunaj, 7. junija. Danes ob (>. iuni sejo parlamentarna komisija »Slovanske enote.« č'lani »Slovan, enote« izjavljajo, da so voljni v zadevi madžarske agrarne banke sprejeti s strani vladnih strank le takšen kompromisni predlog, ki bo v stvarnem oziru doeela enak dr. Susteršičevemu nujnemu predlogo.
Češki  socialni  demokrat je  proti poslancu Daszvnskemu.
Praga. 7. junija. »Pravo Lidu« priobčuje izjavo vodstva češke soci-aUlO-demokratske stranke, v kateri stranka zavrača napade poljskega socialnodemokratskega poslanca I>«i-
szvnskegra na dr. Kramara radi njegove slovanske akcije.
Dr. Hljebovickij proti Daszvnskemu.
Lvov, 7. junija. Poslanec dr. Hljebovickij je vložil proti socialno-denmkratskeinu poslancu Daszvn-skeinu tožbo radi razžaljenja časti, ker ga je v parlamentu v njegovi odsotnosti obdolžil, da živi od rubljcv, ki so bili nabrani v Moskvi. Obenem se dr. Hljebovickij zahvaljuje javno poslancema Kurvloviču in Hribarju za njihovo obrambo njegove časti in njegovega imena.
L por v ječi. Tiflis, 7. junija. Petero na smrt obsojenih Tartarjev je napadlo v ječi svoje paznike ter jih izmed njib ubilo tri, pet pa težko ranilo. Paznikom je prišlo na pomoč vojaštvo. Ker se Tartnrji niso hoteli vdati, so jih vojaki na mestu ustrelili.
Obsodbe na Turškem.
Carigrad, 7. junija. Vojno sodišče je obsodilo poveljnika jildiškib strelcev maršala Tanirja in brigadirja Tahir pašo na degradacijo in v šestletno ječo. To obsodbo je potrdil
sultan s posebnim iradejem.
Aretacije v Adani.
Carigrad, 7. junija. Uradni list javlja, da je bilo dosedaj v Adani areto\anib 445 mohamedancev in 117 kristjanov.
Spopad na turško - črnogorski meji.
Carigrad, 7. junija. ».Jeni (iaze-ta« javlja, da so se med Pručko in Dojrblovenjem spopadle turške in črnogorske obmejne straže. Na obeh straneh so padli po trije vojščaki. Iz Kolašina so poslal] oddelek vojaštva na črnogorsko mejo.
Slovenskim pevcem v Ljubljani!
Skupne pevske vaje za nastope pri veliki pevski slavnosti povodom društvene petindvajsetletnice pevskega društva »Slavec«, se prično od jutri nadalje v »Slavčevih« društvenih prostorih in čitalniški dvorani v »Narodnem domu« in sicer v torek za I. in II. tenorje, sredo za I. in II. basove, petek pa za vse štiri glasove skupno v veliki dvorani »Narodnega doma«. V skupnem zboru A. Foerster »Pobrati-mija« nastopijo vsa prijavljena v »Zvezi slov. pev. društev« stoječa pevska društva V A. Foersterjevi »Slavnostni himni (za slavnostni koncert) in A. Ha j dri h »Jadransko morje« (za veliko ljudsko veselico) pa vsa sodelujoča slovenska, hrvatska in češka pevska društva.
Torej prosimo, naj se blagovolijo teh pevskih vaj udeležiti polnoštevilno, tako v »Zvezi«, kakor izven »Zveze« stoječa pevska društva in eventuelno tudi drugi ljubljanski gospodje pevci. Sekirice za vse te skupne zbore bodo pri vajah v zadostnem Številu na razpolago.
žitne cene * Budimpešti.
Doo 7. junija 19J9. Umi«
Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 13 56 Pšenica za april 1910 za 50 kg K l«-36 Rž za okt. 1909 za 50 kg K 10 81 Koruza za julij „ za 5^ kg K 7 85 Koruza za maj 19 0 za 5C kg K 7 23 Oves     za okt.        IbOJ   za 60 kg K 7*66
Ere I* t v-,  lu vin. višje.
neteoroiosifjis poroffla.
Tlita* na. d morem 5061.  Sreinji mračni tlak 7300 mm
18 "E	•pasa-Vaitja	Stanj« btrt-matra ▼ mm	R A. ■ 8 S 2 »	Vetrovi	Nebo
5.	9. zv.	729 3	146	sl. szahod	oblačno
6. •	7. zj. 2. pop.	728 7 729 6	15 6 20-1	si. jzahod del jasno sr. jjzah. del obl.	
* 7.	9. zv. 7. zj.	7317 732 6	145 134	sl. jzahod	del. jasno
•	Zpop.	732-8	15*7	brezvetr.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura le^norm. '6 6' in predvčerajšnja 16'7°; norm. 6 7°. Padavina v 24 urah 100 in 04.
FMili natakarica
2 04-1
več natakaric
se sprelme za novo restavracijo Hotela TivoU (Švicarija).
Več dobrih
2205—1
mizar, pomočnikov 2 parketarja in 2
Vajenca FerdoPMnTožlč,
mizarstvo, Hilšerjeva ulica štev. 5. Spretni
štuluterji
SO itčefo za stavbo v Trstu. 22o3 Oglasila z navedbo pogojev sprejema uprav- „$L ^ar". pod „X. T.11
■
Kompleten
kinematograf
najnovejšega zistema, popolnoma nov, le ceno naprodaj.
Zraven je tudi 2500 m slik, 1000 m v barvali. Preje je stalo K 8500, sedaj se proda za K 1700.
KUN d fotografi Wollove ulico v LJoblJanf. 2201 1
Mf3t
flaV s 7  stanovanji  in z
IVtf^Mf lepim vrtom ob cesti,
lil ki  je zelo prikladen
I     llA^I za stavbišče, se takol
mmm^** proda v Jen kovlh
ulicah. Cena 24.000 K, takoj se zahteva le 10 000 K, drago ostane lahko na hiši.
Več pove lastnik A. Kader, sodnik v lovom mestu 2078—5 s^# ■BauBUBBBHBBUBUBBauasBuamBauai io#
VIUO
hrvaško, belo, iz lastnega vinograda, le naprodaf, in sicer:
100 hI renske graševine 300 lil bele kraljevine 25 bi zelene zelenike
vse najfinejše gosposko blago od leta 1906. — Cena v doposlanih kupčevih sodih 24 K M 100 litrov looo kolodvor Zagreb. 2199-1
Fran Hočevar
aadperečalk, Zagreb, Prilaz 02.
Brlvnlco
na glavnem trgu, vee let obstoječa in dobro ido-oa, v kraju, kjar aa nahaja o. kr. okr. glavarstvo ao take) proda aaradi družinskih raamer. 2200- 1
Več pove upr. .Slov. Naroda44.
gostilna
v trgu na deželi, so Odda 8 L]unl-
lom pod ugodnimi pogoji na rstaa ali v najem. 2185-2
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
-s* «*o.
Za večjo trgovino na deželi se tttiO
prodajalec ali
prodajalka
mešano Stroke, isurjena moč, posebno v manufakturi. 21i7—4
Ponudbe s prepisi spričeval ter z navedbo referenc in zahtevo plače
poslati je pod „Trnovo 18". poštne ležečo. Trnovo, latrnnlske*
5 fft ^MtfSBNjpE ^ l&n&s&imt^&^firll/i
le nekal
2068—4
a sobno, kuhinisko in namisno opravo, s lepimi  senčna tirni nasadi ter ko-
pelmi edda Prane Jare, Hodvede.
Kdor koše
Stectenpfert
lilijno-mlccno milo
Jfajboljse milo za kožo in proti pegam! Dobiva sc povsod!
o, mirne la hitre potovati, na| so
964 14
c kr. deftolno vlade petrlenoga glavnega saatepnika:
3Fr. Scnnig,
UabUono. Koloduorske ulice 28
Odprava potnikov samo s najnovejšimi parniki „velikani":     2343 49
Kaiserin Aug. Victoria, nosi 25.000 ton
Amerika....., 24.000
President Lincoln . „ 20.000 Presldent Grant   . „ 20.000
Vožnja  LJubljana - Hamburg
traja s nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo dni, ter mia potnik pravico porabe  brzovlakev po celi
črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
Janfo Pintar
trgovec
J^adivojka Pintar roJ. J/achtigal
i poročena.
Spodnja Šiška, dne 6. junija tQ09.
2196
I
Največja zaloga
mo£l{il} in de$l(il) eblel{
JI. Mane
Ljubljana, Dvorski trg Štev. 3.
podružnica: Jievo me$te, CJleimi trg.
1157 ?3
Rimske Toplice v Tržiču
(JKanfalcont) na Primorskem.
Odprto od 1. junija do konec septembra.
Kopališče povečano is na novo urejeno s 40 sobami. — Postrežba izvrstna in točna.
3048 9 Oslrrfcn.ižtTro.
9TLo3i4a tvc^ox>iwcv z>a dame
p. JV(agdic
Ljubljene, nasproti glaunc poste
pzipozoča modezet, blu&c, spodnja fizifa, damzfio petino, tohavice, nogavice, čipfic, svito, t>azz>uvv \w x>c$ tno^eznt na&it tez potzdočinc &a živitje in hzojače Bclidnc ezne.
1951
Št 16595.
2l6l 3
mestnega   loterij, posojila mestnega vodovoda, mestne klavnice in mestne elektrarne
V smis u § 53. občinskega reda za  deželno stolno  mesto Ljubljano daje podpisani mestni  magistrat javno na  znanje,   da so računski sklepi leto 1908 in sicer:
mestnega zaklada,
ubožnega zaklade,
zaklada meščan, imovine,
ustanovnega zaklada,
dogotovljeni ter bodo
14 dni, to je od 4. do 17. junija t L,
v prostorih mestnega knjigovodstva razgrnem  občanom na vpogled, zamore navesti vsakdo svoje opaske o njih
O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal občinski svet.
Mestni magistrat v Ljubljani, dne 2. junija 1909.
de
Št. 293 Pr.
2198-1
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje s tem v smislu sklepa občinskega sveta z dne 2. junija 1909 alntbl
službi dveh mestnih šolskih zdravnikov
Službi se oddasta začasno  za dobo dveh let z letno nagrado po 1200 kron.
Prošnje, opremljene z zdravniško diplomo in izpričevali o dosedanjem službovauju in o morebitnih strokovnih študijah,  je vložiti pri predsedstv mestnega magistrata ljubljanskega najkasneje
do 1. julija 1909.
Službo bode nastopiti dne h septembra 1909
Jttestni magistrat ljubljanski
dne 4. junija 1909.
Domač dober izdelel(!
^VCCJCG 3a gospode
m
;   bele in barvaste po nfekih cenah priporoča ;
$nten £are, Ljubljana
$n petra ee^to $t. 8.
1586 20
2202—1
araždinske Top lice
Odliko™", z ^SS^l^^m^S^iJSSV^tS1 "•*■■*•*■! MM. Dual IM3
— ■ mammu nam, nupMl IMS IM. tU. — Sezona od I. maja do 1. oktobra
StaroauM žveplene toplice u JCrraike* ŽcUnlilca postaja Zagorske itUzalc«!
. «*M|'B? dTorB«»!» »»etnika prof. dr Lndwiga t leta 1894: MJ° CeteOa no« Trelae, šrep'eio moerirJe nrorekoalliv« . uM.k. «.i revmi mM* i. t členkih, b.leJi.e , eleakn, «et.c, i. alent.JenJnk.MI, pretton, aen^ji i^h^UTu^^^M^ .kr.«,h bok..^, kroaitaem oboleajn ledrie knfa^a v »»borju, ikrotaloai, rabiU., aa.tro.UenJn . »incen. in uitropUenJuiiivim srebrom .td. Zdravllralo > pit).«: pri bole.nl tri«, pni, Jeter, ielodea, ire.ee, baoH.rrho.do. Itd Elektriciteta, maS«T Zdr..na& T~2 komfor. Popolnoma dodela-, idrav hotel • kraenlmi aobani . prelepi legi a mod.rno opr.ro, pr.OTr.tn. kopal«*. Vbiii driJilo elek^JnJ r.„«t.J„., elitne «i,..nl», reeUTrne«^ k.««. M, „,.«., nop^ .draženj. , »„„•;.*„, 8 prlTi^J. £ knetap'.
Ferdo Primožu
mizarstvo in parketi
f jubljana, pšerjeve ulice št. 5.
Priporočam   se   za polaganje parke to v.
Preskrbim parkete Iz prve slovenske tvrdke F. Kotnik,
Vrhnika. ■960-4
555 9tto stlldso. =-
Bprejema   saTarovanJa ttardHMga ttv-ljenja po najranofiitn«Jii pod tako sfodnioil pogoji, ko droga savarovalalos. Zlasti Jo savarovanjo  os  došftatja bi manjIajodShn! so ▼pisenL
Vsak <las   si po protoka potsi tlel
■
•t
SLAVIJAM
12*64
- - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - • • .feudi: 41,036.041-01 K. Izpleeem efjikodabie In kepltellje 97,814.43097 K. Po velikoeti draga vzajemna zavarovalnica naše države
ttcar pisarn« so v Uslasj bmnlne) kili
ZsTarsJo poslopja In promienioa prot* poisrsiai ikodast po aajutajih oeooh Škodo oosjojo takoj is sajkalastsaj«. Ušiva ssJboUii alovoa, koder potlajo.
DotoIJsJo Is
stotega  sobMks isdatsa
AvsUJateU la ed«everaf aredalk Maste Pasteslemiek
lasratas la tisk »Narodne taskarasa.