Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 43. V Ljubljani, v soboto 19. oktobra 1901. Letnik VI. ^Slovenski List“ izhaja v sobotah dopoludne — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsiika številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu ..Slovenskega Lista." — Nefran kovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacijo in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lista*. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani. Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Slava Leonu XIII.! Še nekaj mesecev in po vsem katoliškem svetu se bode razlegal glas veselja. Sveti oče Leon XIII. bode v prihodnjem letu nastopil 25letnico papeštva, srebrni jubilej, odkar vlada z modro roko katoliško cerkev. Mi se tega redkega slavlja spominjamo že danes na tem mestu radi tega, ker čutimo v sebi dolžnost, opozarjati Slovence, da se za časa pripravijo za dostojno proslavo 251etnice papeštva slavnega Leona XIII. V Leonu XIII. častimo velikega socijalnega papeža, častimo pa tudi iskrenega prijatelja Slovanov, ki je ob vsaki priliki kazal svojo dobroto Slovanom in je to dobroto še zadnji čas dokazal s sklepom o zavodu sv. Jeronima. Vsak, kdor čuti katoliški in slovanski, klanja globoko glavo pred Leonom XIII. Slovenci, prihodnje leto, ko se bodo vsled sklepa posebnega pripravljavnega odbora v Rimu, pripravljale v proslavo jubileja po vsem svetu posebne slavnosti, ne smemo zaostati I Dokumentirati moramo javno pred vsem svetom odločno katoliško mišljenje našega naroda in iskreno ljubezen, katero goji naše ljudstvo do poglavarja katoliške cerkve. Tako grdo plemenitega Leona XIII. še niso grdili nikjer na svetu, kakor so to že storili nekateri slovenski izvržki. Zato moramo Leonu XIII. dati ob slavnosti njegove 251etnice papeževanja sijajno zadoščenje! Predlagamo torej, da se tudi na Slovenskem sestavi pripravljavni odbor, ali naj se pa v ta namen razširi odbor „Slov. kršč. soc. zveze", ki naj vodi proslavo te 251etnice po vsej slovenski deželi in ki naj skrbi pri posameznih svečanostih za slavnostne govornike itd. Naše ljudstvo naj kot jeden mož vstane ob srebrnem papeževem jubileju in zagromi naj po vsej Sloveniji, da smo nerazdružljivo zvezani s katoliško cerkvijo in njenim poglavarjem. Skupna proslava, pri kateri bi zastopniki slovenskih občin in društev izrazili združeni z ostalim slovenskim ljudstvom spoštovanje, ljubezen in čestitke Leonu XIII., naj bi se vršila v Ljubljani in naj bi se v ta namen izbrala kaka primerna nedelja ali pa dva prazni kMf^Fpaj. Posebno bi nas pa veselilo, ako bi ;^w*navnost mogla vršiti v družbi milih bratov Hrvatov, da bi tako skupno v beli Ljubljani pokazali svetu, da smo zjedinjeni v hrvaško-slovenski vzajemnosti in v k ato 1 i č a n s t v u. Toliko za danes. Za razne predloge o tej zadevi so odprti predali našega lista. Upamo da pri nobenem poštenem Slovencu ne zadenemo v tej zadevi na nasprotovanje. Res čuden katoličan in Slovan bi bil tisti človek, ki bi se nam ne pridružil v spoštovanju do dobrotnika Slovanov Leona XIII. Od obrtne zadruge v Novem mestu. Obrtna zadruga v Novem mestu nam piše: Blagovolite biti tako prijazni, da bi sprejeli sledeči dopis kot odgovor na nedostojne dopise iz Dolenjskega ali iz Novega 'mesta v »Slovenskem Narodu“ radi deželnozborskih volitev in od nas obrtnikov postavljenega kandidata. Resnici na ljubo želimo pojasniti resnico. Obrtna zadruga je v seji dne 3. avgusta sklenila, naj se dela na to, da bi se postavil kandidatom obrtnik, v to naj se zadruga obrne do sosednjih zadrug, če so s tem zadovoljne. Povoljnemu odgovoru je sledilo posvetovanje radi kandidature. Povdarjalo se je pred vsem to, da dotični ne sme biti strankar, ampak, da gleda pred vsem za naše koristi, predloge pa, katere stavijo drugi, naj podpira, ako se njemu umestni zde. S strankami se ne sme vezati, ne z eno ne z drugo, ampak ostani v prijaznosti do obeh strank s prostimi rokami. Ker je bilo malo časa do volitev ni bilo možno v takem sporazumlje-nju s sosednimi zadrugami občevati, kakor bi se imelo, primorani smo bili, da po svoji vesti izberemo kandidata. V to se je enoglasno sklenilo pri zadružni seji, da se navzoči gospod Umek postavi. Oti je bil s tem zadovoljen, da se postavi obrtnik za kandidata, ali kandidature, dejal je, ne more sprejeti. Sprevideli smo pa, da je ravno on sposoben za to, ker je precej vpliven pri volivcih, ter liberalnega mišljenja dasi zmeren mož in sposoben, kakor kateri drugi. Prosili smo ga še enkrat. Tistikrat je dal obljubo, da mogoče sprejme, hoče pa za prevda-rek 24 ur. Po preteku tega časa, nam je odločno odpovedal, da kandidature ne sprejme. Kakor smo pozneje zvedeli, se je dal pregovoriti od uplivne osebe, ali res ni imel nikdar namena sprejeti kandidature, kakor se je pozneje izrazil na ne posebno lep način. Ko smo sprevideli, da nas hoče gospod Umek za nos voditi, smo se bili zjedinili za gospoda Košič k a, s katerim smo pa vedeli, da si nakopljemo dokaj sovražnikov, in to radi tega, ker je gospod Košiček imel nekaj dela v Ple-terjih in je radi tega občeval z gospodom proštom. Nismo se motili. Takoj, ko smo o tem sklenili, bil je en glas, da smo padli v roke klerikalni stranki, kakor da bi bil gospod Ko* šiček sama stranka, ali nje program. Radi tega toliko umazanih dopisov na osebo g. Košičkovo in na vse obrtnike rokodelce in končno še na osebo mil. gosp. prošta dr. Elberta. Vrhunec nasprotovanju je došel iz Metlike in Črnomlja od strani sozadružnih zadrug in njih načelnikov. Blatilo se je celo obrtništvo na nedostojne načine od agitatorjev. Upamo, da je vsaj naš protikandidat trezno .mislil, ter da ni verjel, kar so kričali agitatorji o nas. Namen posvečuje sredstvo, mislil si je dolenjski dopisnik in osramotil javno obrtni stan, Žrtva. (Napisal Iv. Baloh.) Matevž Kopitar je bil premožen kmet. Podedoval je po svojem očetu veliko posestvo, obširna gospodarska poslopja, gozde, njive in travnike, ki so se raztegali daleč okoli njegovega posestva. Izobražen sicer ni bil, toda v celi občini je veljal kot umen gospodar, kot človek, ki sicer ni hodil v šolo, ki ima pa veliko skušnje, ki torej vse ve in zna. Njegova žena je bila sicer nekdaj priprosto kmečko dekle, toda ker je prinesla od svoje domače hiše precejšnjo doto, zato se je nosila bolj po gosposko in jako dobro se ji je zdelo, če ji je dejal kak berač: gospa. Imela je nekaj na sebi, kar je ni delalo prikupljive. Zapovedovala je osorno svoji družini, dajala ji mnogokrat slabo hrano, rajše je pustila, da je zgnjila kaka stvar, kakor pa da bi družina pojedla; dasi je imela'na dvorišči obilo perutnine, je rajše prodala, kakor da bi včasih družini kaj boljšega privoščila — bila je sploh ženska, ki je veljala kot mlada, napuhnjena, osorna, precej skopa gospodinja. Toda bila je prav po srcu svojega moža. Ce človeka naenkrat sreča doleti, da pograbi veliko premoženja, tedaj je nevarnost, da se prevzame. In prevzel se je Matevž Kopitar. Za posestvo, katero je podedoval, se ni veliko trudil, ker mu je oče njegov vse nezadolženo zapustil. Lahko je bilo torej samo ukazovati in denar spravljati. In denarja je imel Kopitar obilo. Sicer ni imel posebnega blagoslova, zmanjkalo ga pa le ni nikoli. Posojeval ga je revežem na precej visoke obresti in s tem si pridobil njihovo odvisnost. Kam naj bi se tudi reveži drugam zatekli, ako ne k njemu, ki je imel denarja na razpolaganje in ki je tako rad dal? Zato je imel moč v svojih rokah; on je mislil, da ga ljudje ljubijo, pa so se ga le bolj bali, kot ga ljubili. Njegov brat Jože je bil sicer starejši od njega, toda bil je v marsičem sojemu bratu Matevžu podoben. Le nekaj je še imel na sebi, kar ga ni delalo prikupljivega. Njegov pogled ni bil odkrit. Gledal je ostro — in kdorkoli mu je globoko pogledal v oči, spoznal je, da njegove besede niso bile odkrite. Nekaj hinavskega je tičalo v njem, zato ni imel veliko prijateljev. Toda bil je župan in kot tak — vsegamogočen. Sč svojim bratom Matevžem sta imela vso občino v rokah. Njiju volja je obveljala, četudi so se vsi upirali. Prodrla sta vselej, saj so bili vsi od njih odvisni. Jože je bil pa tudi človek, ki zaradi svojega nekrščanskega življenja ni dajal ravno lepega zgleda. Ravno zato ga kmetje niso marali. Županoval je že par let, a vedel ie, da se obdrži na vrhuncu, ker ga drži njeg.’, brat in pa njegova lastna moč. Bratu Matevžu — ne samo, da je imel veliko denarja izposojenega, imel je tudi v najemu par kajž, kjer so stanovali revni ljudje, je pa moralo biti vse pokorno. In če je on svojim podložnim ukazal, da morajo svoj glas oddati Jožetu, se je tako moralo zgoditi, drugače so vedeli, kaj da jih čaka. Na koncu vasi stanoval je v kajži, ki je bila lastnina Matevža Kopitarja, ubog mizar, Janez Irpin po imenu. Nakupil si je s pridnim delom svojih rok nekoliko zemljišča, da je za-mogel preživiti sebe in svoje otroke. Tri je imel, lepo plavolase dečke, ki so bili popolnoma podobni svojemu očetu. Delal je pridno od zore do mraka, da je kaj zaslužil. Bil je dobra, mehka duša, ki je bil ljubljen od vseh. Imel pa še ni svojega lastnega doma, zato je vzel v najem kajžo bogatega Matevža. Bil je srečen, srečen v pomanjkanju poleg svoje ljubljene žene in poleg svojih lepih, cvetočih otrok. Bilo je meseca januvarja, ko Ije vladala huda, mrzla zima. Torej je pretekla doba županu Jožetu, in razpisati je moral novo volitev. Dobro je vedla, da brez bratove moči ne bo zmagal, toda zanašal se je vendar na njegovo in na svojo moč. Poleg tega njegovi nasprotniki tudi niso imeli pravega moža, in zato je imel tem več upanja na zmago. Dobro je pa vedel, da mu bo za izvolitev trda predla. Že davno dasi Jje sam istega elan in blatil gospoda Ko-Šička z vso nesnago, kjer se jo je kaj dobilo. Dopisnik „Narodov“ si je mislil: Vso stranko razglasiti kot klerikalno, ali vsaj kot klerikalni primesek, s tem se da doseči, da se na ta ne lep način nameče peska v oči volivcem. Da se še bolj utemelji trditev, treba je celo stvar zabeliti z žlindro, da bode dober tek, poleg naj se pa v dopisih prikuha še gospoda dr. Elberta, potem je zmaga gotova. Gospod dopisnik! S tem smo mislili, da bode konec Vaše reklame, zato tudi nismo odgovarjali na Vaše nedostojne dopise. Da ne moremo iz pravicoljubnosti več molčati, je dal nam v to povod gospod dopisnik v svojem odprtem pismu na gospoda prošta dr. Elberta z dne 25. septembra v številki 220, „Slov. Naroda*. Nismo v to poklicani od gosp. prošta, da bi ga mi branili, pač je naša dolžnost, da se tega sami poprimemo, ker smo si vsi svesti, da ni kriv g. dr. Elbert, kar ga dopisnik dolži pod imenom »klerikalni dopisnik”. Ako je gosp. prošt storil državljansko dolžnost, da je šel volit, to je vsa njegova krivda, samo to mu morete očitati, ako veste, da je od nas postavljenega kandidata volil. Drugega ni storil za nas. Vi ga dolžite, da je on sestavil naš oklic. Pač malo spoznate pisavo, škoda, da se štejete v „odlične višje kroge". Vaš somišljenik je tudi trdil, da ga je spisal dr. Šušteršič, ali, da je bil vsaj v njegovi pisarni sestavljen. Svetujemo Vam, da bi ga še enkrat prebrali, mogoče sodite potem drugače. No pa, da si s to zagonetko ne belite glave, Vam odkritosrčno povemo, da je oklic sestavljen od odbornikov rokodelcev, Vaših sosedov. Prosimo Vas, pustite v prihodnje radi nas druge gospode v miru, kadar bodemo pa potrebovali kakih informacij, se obrnemo do Vas g. dopisnik, takrat bodete lahko pokazali svojo zmožnost in svoj veleum. To bodete pač lahko in z mirno vestjo storili svojim sodrugom, saj ste tudi Vi obrtnik in mi se — potegujemo za Vaše, kot za svoje koristi in tega nam pač ne more noben i zobraženec zameriti in gotovo nam tudi Vi ne bodete, Kadar se bodemo pa s kako stranko v ta namen združili, da bi sami sebi škodovali, takrat odprite predal prijetnih in lepo dišečih psovk, ter jih na potrpežljivem popirju razdelite med nas. Nikdar pa ne hujskajte drugih svojih somišljenikov proti nam v bojkot, s preziranjem pri naročilih, kajti to ni lepo od Vas! Ali se več ne spominjate, kaj ste pisali v dopisu „Slov. Naroda" po zadnjih državnozborskih volitvah, o posledicah, ki so ravno bile za Vas najbolj neprijetne? Pisali ste, da je bila vedno prej navada, da so so duhovi po volitvah vselej takoj pomirili, ter da ste bili vedno zopet stari prijatelji, samo letos je drugače. To ste bili si sami krivi, da je bilo „drugače“, nad nami se pred dnevom volitve sta se dogovorila z bratom, da morata agitirati od hiše do hiše, drugače ne bo nič. Ženska pooblastila sta sama podpisala, ker ženske so bile kolikor toliko od njih odvisne. V prvem razredu sta bila prepričana, da zmagata, ker je tam odločevalo samo sorodstvo, in je bilo le par volivcev, v drugem razredu sta vedela, da bo težko kaj, ker je bilo v njem precej samostojnih, izobraženih kmetov, ki jima niso hoteli biti pokorni. Zato sta se z vso silo vrgla na tretji razred. Tu je bilo veliko volivcev zato je bilo potreba živahne agitacije. Prišel je dan volitve. Z bledim obrazom je hodil Jože okoli in lovil volivce tretjega razreda. V prvem razredu so zmagali s pičlo večino. V drugem razredu so propadli — torej je bilo treba zlasti paziti na tretji razred. Veliko sta imela svojih pristašev, večinoma ljudij, ki so bili od njih odvisni, pa tudi nasprotna Stanka je bila močna, in kazalo se je, da se bo šlo samo za par glasov. Razburjenost je bila velika, in vsaka stranka je hitela iskat volivcev. Župan in brat njegov sta stala skupaj držeč v rokah volivski imenik. Tedaj pa pravi Matevž: „Trpina še ni, pojte brž ponj, da ne zamudi!" In šel je občinski sluga takoj. Janez Trpin je mirno delal v svoji delavnici. Sluga vstopi in pravi: „No, kaj se pa obotavljaš, da ne greš? Brž pojdi, da ne zamudiš!" nikar ne maščujte radi tega, ako smo od Vašega sovražnika brata kandidirali. Naša dolžnost ni bila radi Vaše osebe kandidaturo umakniti, kajti Vi niste nič več pri sedanjih volitvah kakor kak krojač ali čevljar, ki plačuje 8 kron davka. Ako pa plačujete več nego nas kateri, pa imate tudi več dohodkov. Ravno radi tega bi imeli biti tudi Vi bolj mirni ker tudi Vi ste na jako polžkom stališču. Ako bodete nas hoteli vničiti z bojkotiranjem in s tem nam grob kopali, bodete prav lahko sami v njega padli, — to si le zapomnite. Upamo pa, da si nismo nič „ožlindrali“ rok, ampak imamo čiste kakor prej, to pa tudi trezno misleči spoznajo in ne bodo Vas 'poslušali, še manj pa, da bi se po Vašem ukazu ravnali. Vaš glas ostane le glas vpijočega na vratih! Žalostno je, da nas obrtnike glasilo slovenske inteligence po lažnjivih in nesramnih dopisnikih pred celim svetom sramoti in nam čast in poštenje jemlje in vrhu tega še grozi posameznega popolnoma uničiti, kakor se je izrazil v neki družbi g. Hočevar, rekoč: „Nam ne bi bilo za g. Kopača, mi bi precej naredili zalogo klobukov in bi za lastno ceno prodajali." Dovoljujemo si vprašanje, kaj pa smo zakrivili, da se nas tako sramoti, kakor največje zlobneže. Ali morebiti zato, ker smo si izbrali kandidata iz svoje sredine. Kot ne strankarski neodvisni obrtniki nam ni potreba meseca v vodi kazati, nam je dobro znano, »da se za obrtni stan, ki je v mestih najbolj važen, že nad 20 let ni prav nič storilo. Ako ima visoka vlada za druge stanove podpore, zakaj bi jih ravno za nas ne imela. Da bo pa svet znal, kaki zlobneži smo, pojasnimo stvar natančno: Dne 3. avgusta t. 1. je obrtna zadruga razposlala na vse sosednje zadruge sledeči oklic: Častiti gospodje tovariši! Znano Vam je vsem, kako se moramo boriti za obstanek obrtnega stanu. Velika nevarnost nam preti od kapitalističnih tovarn in zraven tudi še od naših trgovcev, ker splošno se vtikajo v obrtne izdelke in ti izdelki prihajajo vsi iz tovarn. Trgovci prodajajo naše izdelke na korist sebi in kapitalistom in mi pa v obupnosti naš propad gledamo in zraven tega še grozno veliko davke plačujemo, drugi pa dobiček spravljajo. Pač pa si smemo dovoliti vprašanje, kam pa bodemo prišli, ako se bode še nadalje tako postopalo. Dvoje vprašanj imamo pred sabo: 1. Da pustimo, da naša obrt pogine in postanemo tovarniški sužnji. 2. Ali da se vsi skupno organiziramo in se z vso odločnostjo v bran postavimo proti našemu sovražniku. Ako se pa mi hočemo v bran postaviti in kaj doseči, moramo se poprijeti sledečega sredstva: Trpin se je delal, kakor bi ne slišal teh besedij, potem pa je dejal: „Bote že brez mene opravili, jaz ne bom šel!" „Zakajpane? Saj si vendar z nami, ali ne?" „Sem in nisem — toda očitnega grešnika ne bom nikdar volil županom." Sluga je prebledel in djal: „A tako!“ in odšel je. Precej je naznanil to županu samemu. Jeza ga je prijela, da se mu upa ustavljati — in- šel je sam k njemu. Trpin je pa delal naprej, kot popreje. Prijazno ga je župan nagovoril ter ga prosil, naj vendar gre. Trpin pa je djal kratko, toda krepko: »Vas nikdar ne!" — Jezno je zaloputnil župan vrata in sporočil svojemu bratu. „Ta berač, je izkliknil Matevž,“ katerega vsak trenotek lahko ven vržem, ta se mi upa ustavljati, mu bom že pokazal — in šel je k njemu. Še nikdar se ni ponižal v njegovo stanovanje, sedaj, ko je bila sila — je šel. Mogočno je vstopil v svojo kajžo, odprl vrata ter djal ukazujoče: „No, Janez, kaj pa misliš?" „Ja, njč ne mislim, ampak šel ne bom.“ ,,Zakaj pa ne?“ — dejal je Matevž glasno, skoraj osorno. „Zato, ker si ne dam vzeti svojega prepričanja !‘‘ „Pa to ti bo škodovalo!" „Ne morem pomagati." — 1. Skrbeti za organizacijo obrtnih zadrug. 2. Naše zadruge morajo biti avtonomne. 3. Vpeljati kar najhitreje mogoče zvezo obrtnih zadrug. 4. Vpeljati državno zvezo obrtnih zadrug. 5. V občinske zastope, deželni in državni zbor voliti obrtnike, ravno tako v obrtno zbornico. 6. Od države zahtevati premembo zakona obrtnega reda. V seji dne 25. julija je podpisana zadruga enoglasno sklenila, da bi vse dolenjske zadruge skupno se dogovorile in bi si za prihonje deželno-zborske volitve svojega kandidata postavile, in sicer takega, kateri bi bil naklonjen potegovati se za propali obrtni stan. Prosi se slavna bratska zadruga, blagovoli stvar, ker je zelo važna in nad vse potrebna, v premislek vzeti in svoje mnenje najkasneje do 10. avgusta t. 1. podpisani zadrugi naznaniti, ker se misli cela stvar nadaljevati. Z bratskim pozdravom na svidenje 1 Obrtna zadruga v Rudolfovem, 3. avgusta 1901. Načelnik. Na omenjeni oklic smo prejeli sledeče odgovore : Št. 35. Slavna obrtna zadruga Rudolfovo. Odgovorivši na Vaš cenjeni dopis z dne 3. t. m. Vam naznanjamo, da se naša zadruga popolnoma strinja z Vašim programom, glede deželne zveze obrtnih zadrug, kakor tudi postavljanje kandidata iz obrtnih krogov za prihodnje deželnozborske volitve, samo, da se bode postavil kandidat, kateri bode v resnici vnet za obrtniški stan, mož, kateremu so popolnoma razmere znane, in nevstrašen! Ge potrebujete še kaj od nas, kakega pojasnila, smo pripravljeni vse storiti, po našem mnenju bi bilo najbolje, da se skliče zaupni shod. ter tam postavi kandidat. Z bratskim pozdravom Obrtna zadruga v Krškem, 5. avgusta 1901. Načelnik: F. G e r a 1 d i. Zadruga obrtniških rokodelcev v Krškem. Slavna zadruga v Rudolfovem 1 V seji od 18. avgusta 1.1. je sklenila obrtna zadruga v Črnomlju, da se strinja z navedenimi točkami, samo glede volitve v deželni zbor naj nam slavna zadruga v Rudolfovem naznani celo stvar natančneje, to je, naj nam naznani, ako se je mogoče že kak sposoben obrtnik oglasil kandidatom v deželni zbor. Črnomelj, dne 19. avgusta 1901. Vincenc Leitgeb, načelnik. Matevž je šel, ne da bi zmagal. Bolela ga je zavest, da je bil ponižan od svojega podložnika. Izvršila se je volitev. Zmagali so sicer, toda le težko. Slavili so svoje zmagoslavje, toda imeli so prepričanje, da imajo veliko nasprotnikov in da so najbrže zmagali zadnjikrat. — Nastal je večer. Matevž Kopitar je sedel pri svoji mizi ter pisal list — Janezu Trpinu, ukazal mu je jednostavno, da mora takoj plačati zaostalo najemnino in da se ima s prihodnjim mesecem odstraniti iz kajže, ker jo nujno po trebuje. — — Pri večerni molitvi so bili zbrani pri Trpinu On je prebral list — in ga odložil. Mati je pa molila naprej: za vse naše prijatelje, dobrotnike in sovražnike — — tedaj pa se je njemu udrla solza iz očij, samo ena toda v to je skril vso svojo bolest. Njegovi plavolasi otroci so sladko zaspali — on pa je šel v svojo delavnico ter tam mislil in mislil. — Kam sedaj? Sredi zime! Ali naj grem prosit, saj ima vendar usmiljenje če ne z manoj, pa vsaj z mojimi ubogimi otroci? Ne! Ali bi šel v Ameriko? Toda, kje dobim denar ? Brlela je še pozno v noč luč v njegovi delavnici, on pa je hodil nemirno doli in gori. — Ni se uklonil, postal je žrtva svojega prepričanja. In šel je. — Ravno tako se je g. Terček, načelnik obrtne zadruge v Metliki ustmeno izrazil, da se strinja sploh z vso obrtno organizacijo. Od g. Terčka smo pa še najmanj pričakovali nasprotovanja, ker je bil na obrtnem kongresu na Dunaju. Gg. Terčku in Leitgebu povemo, da sta strašno sama sebe po zobeh vdarila s tisto izjavo v »Slov. Narodu' z dne 15. avgusta 1.1. Pač čudni taki tovariši, npamo pa, da bodeta prišla do pravega spoznanja, da se ne bodeta dala nadalje od marsikoga za nos voditi. Mi ostanemo pri svojih načelih in se ne damo pregovoriti niti za las. Ako smo pa na napačni poti, je dolžnost slovenske inteligence, da nas pouči, ne pa, da nas zasramuje in uničuje. To so dejstva, ki se ne dajo tajiti. Obrtna zadruga v Rudolfovem, meseca oktobra 1901. Izvirni dopisi. Iz Idrije dne 14. oktobra. Do sedaj še nismo vedeli koliko zaslug ima naša napredna stranka za delavstvo v Idriji. Morala si je ustanoviti lokalen list, da lahko razbobna, kje je ona vmes posegla, da se je z njenim uplivom to ali ono doseglo. Dr. Ferjančič in dr. Majaron sta ona moža, ki sta privedla rudarje do današnjega blagostanja, ko imajo boljšo plačo kot nekdaj in celo žito zastonj. Zato se »Jednako-pravnost" v nekaterih številkah že klanja na desno in levo našima poslancema, dr. Ferjančič in dr. Majaron sta zgoraj in spodaj, spredaj in zadej, dr. Ferjančič in dr. Majaron po dolgem in po čez. No, mi smo osvetili objektivno vse napore naših poslancev in pri tem ostanemo. Preklicati in dostaviti nimamo prav nič našim poročilom. Sploh je v Idriji nevarno farbati ljudi, ker so že toliko razsodni, da zadostno spoznajo, od kod je kaj došlo in čegava zasluga je ta ali ona pridobitev. Kadar „Jednakoprav-nost" prinese kako prav debelo in hoče natre-zati svoje izmišlotinje, takrat je obilno smeha med rudarji, ki slučajno bero, ali slišijo brati v našem lističu, kaj je neki novega v Idriji ali po svetu. Smejoč se, a ob enem pomilovaje povprašujejo pri takih prilikah: „Kaj res misli gospoda okoli »Jednakopravnosti" da smo delavci tako neumni ali nerazsodni, kakor oni o delavskih zadevah?" Znano jo, da je ravno pred volitvijo prinesel liberalni lističsenzacijonelno novost: »Plača se bode zvišala in za stalno uredila rudarjem v Idriji začetkom leta 1902, to je zvedel dr. Majaron prejšnji teden pri poljedeljskem minister-stvu na Dunaju." Kako so se takrat rudarji norčevali iz naših naprednjakov, to menda do danes še sami ne vedo. Saj to je vedel že vsaki rudar od januvarja meseca t. 1., a conto tega že vleče nekaj mesecev sem 15°/o več ko doslej pri svoji plači vsaki delavec, le gospoda pri „Jednakopravnosti" tega ne ve, a je ob jednem toliko predrzna, da hoče druge učiti in kot novopečeno ravno iz Dunaja došlo vest obelodaniti, kar je v Idriji že staro, vsaj že 8 mesecev obče znano. A to naše naprednjake nič ne boli. Ako rudarji, navadni delavci niso več tako priprosti, da bi vsako tiskano laž sprejeli za resnico, bodo se pa pazniki vsedli na naše limance. Ti so celo »inteligentni", toraj morajo inteligenci vse verjeti. Tudi paznikom je izposloval dosedanjo plačo dr. Ferjančič in grda nehvaležnost je od teh, da radi take pridobitve ne volijo liberalno tako se jim očita v zadnji številki »Jednako-pravnosti". Res je blizo 50 paznikov pri rudniku v Idriji nastavljenih, a okoli 500 je še paznikov, ki so pri drugih rudnikih v Avstriji, katere ima v oskrbi tudi poljedelsko ministerstvo. In vsem tem paznikom naj si bodo v Pfibram-u na Češkem, v Celju na Štajarskem, v Brixlegu, Raj-belj-nu itd. se je plača ob enem, skupno in enakomerno zvišala. Za Idrijo se ni delala nobena izjema, temveč kakor drugod pri enakih podjetjih se je napravila ista kategorija. Nismo pa še slišali, da bi bili pazniki v Pribramu, katerih je veliko več kakor v Idriji, izrekli kako posebno zahvalo dr. Ferjančiču, ali da bi vedeli pazniki po drugih rudnikih kaj o zaslugah tega poslanca. A po tem ne vprašajo naši naprednjaki, oni pravijo, tako je, pa je mir, nam se mora verjeti: idrijski paznik, precej mehko posteljico ti je poslal dr. Ferjančič, tako trdimo mi, ki izdajemo »Jednakopravnost". Radovedni smo sedaj, če bode naša gospoda dosledno storila korak naprej. Za rudarji, pazniki pridejo na vrsto c. kr. uradniki, tudi ti so dobili zvišane plače v zadnjih letih. Bo li tudi tukaj Ferjančičeva zasluga? Bo li očitala „Jed-nakopravnost" nehvaležnost kakemu uradniku, če ni volil liberalno? Tu bi bilo na mestu očitanje, ker verjetno je, da je dr. Ferjančič kaj storil za uradnike, ker je sam uradnik. Ako je res tam kaj izposloval, tedaj si je ob enem samemu sebi precej mehkeje posteljico napravil. Iz Idrije, 15. oktobra. Za naše mesto je dobro, da „Jednakopravnost" sama toži, da jo celo taki ne marajo, od katerih je v prvi vrsti pričakovala, da jo naroče, celo somišljeniki jo odklanjajo. Že vedo zakaj. A če že prej ni bila vredna istih vinarjev, je po volitvi še slabša, ker laže in zavija na vse pretege. N. pr. Dvakrat je že pisala, da je naš novi poslanec sedel na dan volitve zraven g. Rinaldo in njegove »milostne" v gostilni pri proslavljanju zmage. Navzočih je bilo pač nekaj stotin isti večer in videli so, daje g. dekan odšel prej na svoj dom, kakor je došel g. Rinaldo v družbo, da se torej gospod poslanec in g. Rinaldo niti viijela nista isti večer. A naša gospoda si misli, le lažimo vstrajno naprej, morda kakega kalina vlovimo, da nam verjame, ali bomo na zadnje sami prepričani, da je resnica, kar sedaj pišemo v list kot laž. Drugi slučaj je oddaja dekana Mrak - ove ustanove za njegove sorodnike. Dobil jo je letos klerikalni prosilec. „Jednakopravnost“ ga imenuje hišnega posestnika, dasi on sam ne ve, koliko je številka njegove hiše, ker nobene nima. Seveda mora bili v prvi vrsti gospod dekan tega kriv, ker je v rodbinskem deblu narodnega prosilca V. za jedno koleno oddaljenejšega zaznamoval, kakor klerikalnega K. Resnica pa je, da ima vsaki sorodnik že shranjeno rodbinsko deblo, ker se štipendija oddaja vsako leto, torej gospod dekan pri teni nima druzega opraviti, kakor le potrditi, da je res v sorodu. Da pa naša gospoda okoli »Jednako-pravnosti" kaže s tem skrajno nevednost, tega se menda še sama ne zaveda. Ustanova dekana Mraka je v prvi vrsti za ženine ali neveste, ki so z ustanoviteljem v rodu. Med letošnjimi prosilci bila je le ena sama nevesta, drugi prosilci so bili že davnaj poročeni, tedaj se ni čuditi, ako se je rudarska direkcija ravnala po ustanovnem pismu in oddala ustanovo oni osebi, ki ima na prvem mestu za to pravico. Klerikalne »šribarje" dolžiti, da so oni nafarbali direkcijo, je res nesramno, saj je znano, da je bil edini „šribar“ g. Vidic, ki je odločen pristaš liberalne stranke navzoč z uradniki pri oni seji, pri kateri se je ta štipendija oddajala. Liberalno načelo se pač kaže iz takih notic in to se glasi: po dekanu udrihati, a po ustanovi dekanovi pa le stegovati svoje roke. Naj omenim še eno domačo novico iz zadnje številke. Gospoda pri »Jednakopravnosti" se smatra tudi v glasbi zelo izvežbano, zato se vseda na vzvišen prostor in od tam kritikuje cerkveno petje. Na cesarjev god ji ni bilo vse po godu. Daje svet: pri takih slovesnih mašah naj se malo bolje preskrbi za petje, da ne bi disharmonični glasovi godbe in petja motili navzoče pri verskem opravilu. — Resnica je, da v glasbi vešči dostojanstveniki v Idriji spoznajo in so se že opetovano izrazili, da celo na Češkem je malo stolnih cerkva, kjer bi imeli tako vzorno cerkveno petje, in glasbeniki Slovenci, ki res kaj razumejo na petje, so neuprašani že večkrat spoznali, da tako velicega, ob enem tako izvež-banega mešanega zbora, razun v Ljubljani, ne premore nobena druga cerkev na Kranjskem. In ti kritiki so službovali, ali bili še kod drugod kakor v Idriji. O petju dne 4. oktobra pa so ravno skušeni glasbeniki rekli, da je bilo precizno in izborno. Sedaj pa pricaplja »Jednako-pravnost" s svojo kritiko. Smejal bi se človek takemu brezmiselnemu pisarenju, a ko pozna glasbene veleume okoli »Jednakopravnosti" se le čudi drznosti, da si upa kaj tacega napisati. Res sreča je za Idrijo, da se drugod naš listič ne bere. Pri nas nima ugleda, drugod se pa ne zmenijo zanj, tako vsaj ne more idrijskega mesta očrniti in mu vzeti ugled, kateri mu pristoja kot drugemu 'mestu v deželi. Iz Novega mesta. Dne 16. oktobra. Da bode svet vedel in vsak slovenski obrtnik o naših deželnozborskih volitvah v dolenjskih mestih spoznal resnico, poročamo: »Slovenski Narod" št. 212. je prinesel o našem od obrtne zadruge postavljenemu kandidatu gospodu Jos. Košičku notico. Našteva mu vse grehe, kar so jih gosp, dopisniku drugi narekovali. V tem dopisu se naš kandidat podtika duhovnom in klerikalcem. Mislite morebiti gosp. dopisnik, da so se »Obrtne zadruge" zato vstanovile, da bi roke križem držale, in da bodo zadružni člani samo prispevke vplačevali in mislili, da je s tem že vse storjeno. Dolžnost vsakega zavednega obrtnika in obrtne zadruge je, da obrtnike podučuje in spodbuja k napredku. Obrtni stan se giblje po celi Avstriji v zavesti, da mu je hud udarec povzročila obrtna svoboda in velekapital. Tako se tudi mi gibljemo in se bomo tudi zanaprej. Mislite, da nas je sedanji padec z našim kandidatom kaj oplašil in da je za nas to kaka sramota? O ne, sramota je le za tiste, kateri so z nami vred obrtniki, ali se s svojo ošabnostjo prištevajo h kakemu višjemu stanu. To so še taki nerazsodni obrtniki, da ne vedo, kam vodi današnja politika človeško družbo, posebno mali obrtni stan. V globok propad, iz katerega se nikdar več rešila ne bode. Tudi Vi g. dopisnik ste obrtnik, poznamo Vas prav dobro, nikar se ne skrivajte. Varp tudi svetujemo, da bi kmečki in obrtni stan malo bolj na miru pustili, ker bi Vam gotovo več dobička prineslo. — Tudi Vašemu obrtu dajo kmetje in obrtniki več zaslužka kot kaka druga inteligenca. Našemu kandidatu ste svetovali, da naj pristopi k Angležem, ali Burom. Glejte tudi Vam se taka prilika ponuja pri Kitajcih, ali Boksarjih, tam bi postali z Vašim dobrim svetom kak kitajski podkralj, ali pri Boksarjih kak kolovodja, ker imate zelo dobro glavico. Glejte tako sočutje imate Vi do svojega sotrpina obrtnika. Seve, Vam je lahko, Vi imate tak obrt, da celi dan lahko v žepu roke nosite, ali mi drugi obrtniki se moramo za svoj obstoj in ubogo našo družino v potu svojega obraza celi dan mučiti in kruh služiti. Kar se pa tiče poslancev, volili si bomo tudi za naprej take, kakoršne si bomo sami izbrali. Ne potrebujemo več jerobstva, kajti otroška leta smo dorastli. O sposobnosti našega kandidata Vam pa toliko odgovarjamo, da Vas vprašamo: Koliko se pa stori za obrtnika mest? Nič! Koliko se pa skrbi za razvoj in napredek malih mest? Grozno malo. — Velika mesta pa rastejo od dne do dne, tam se kupičijo in zidajo vsa učilišča, vse vojašnice. Koliko se pa malim mestom privošči? Pri nas v malih mestih pa še to malo, kar se dela, se naroči od daleč. Seveda mi smo takrat dobri, ako hoče imeti kdo prav po ceni ali pa po domače rečeno — na kredo. Tako je pri nas rokodelskih obrtnikih v mestih. Seveda pri gostilničarjih in trgovcih je drugače, ampak tudi slaba, pa ne pripoznate. Pri trgovcih je konkurz na dnevnem redu, ker vsa trgovina je vničena po velekapitalu. Gospod dopisnik, predno neham, Vam moram še povedati, da tudi za naprej si hočemo za obrtni stan postaviti kandidata, za kar Vas prav gotovo ne bomo vprašali, kakor tudi nobeno stranko. Mi se v noben boj ne. spuščamo, mi hočemo našo vero spoštovati in noben stan zaničevati, mi hočemo biti miroljubni in nepristranski. Naš program ni politični boj, ampak le boj za pravico. Med nami mora zavladati mir in sloga, v skupnosti za obrtno naprednost in kruh, za nas in našo deco. Očitate, gospod dopisnik, tudi na podli način voditeljem obrtne zadruge, da so kričači, zapeljivci. V tem poglejte se sami dobro, potem pa sodite! Kar se pa tiče moške besede, kar je pisal načelnik obrtne zadruge g. Trček iz Metlike, načelniku obrtne zadruge v Črnomelj, je pa zelo čudno za njega, kot voditelja obrtnega stanu. On bi moral kot načelnik skrbeti za raz- voj in napredek obrtnega stanu, pa le gleda, da le zadružni člani svoje dolžnosti spolnijo, potem mu je vse eno, kar se s kakim obrtnikom zgodi. Svetovali bi metliškim udom obrtne zadruge, da si zberejo druzega, boljšega načelnika, da bo bolj skrbel za napredek obrtnega stanu, in pustil politiko na miru, da bode z nami vred zaklical: „Obrtnik voli obrtnika!" Stanovski poslanec za obrt in domač kruh pri hiši, to mora biti. Pravicoljubni obrtnik. Politični pregled. Slovanski ccntrum je volil v svoji prvi seji dr. Šušteršiča za predsednika in sklenil zahtevati, da bodi prvi podpredsednik dr. Začek in drugi Kaiser. Sicer se pa jednoglasno konštatuje, da je vlada Slovanom nasprotna, da je treba torej na straži biti, ker klub ne misli taki vladi služiti. Zaroka v cesarski liisi. Nadvojvodinja Elizabeta, cesarjeva vnukinja, hči umrlega princa Rudolfa, se je zaročila z nadporočnikom Otonom princem Windischgratzom. Nadvojvodinja je stara 18 let, ženin pa 28 let. Oče zaročenčev ima posestvo na Bledu in se je udeležil II. slov. kat. shoda in je bil tudi že slovenski drž. posl. Poroka bo meseca februvarja. Germanizacija potom žene. Nedavno je bil neki nemški šolski nadzornik v Poznanju in je obiskal šolo v nekem poljskem selu. Opazivši, 'da dečki znajo boljše nemški, nego pa deklice, je vprašal učitelja, kako da je to? A ko mu je ta poslednji pojasnil, da se v prvi vrsti trudi, da se dečki naučč nemški, je menil nadzornik: »Ne, ne, ravno deklice treba germanizovati ker one postauejo matere, ki nam pridobe vse pokoljenje . . . “ — In da ni bila ta izjava le osebno mnenje nadzornika, vidimo potem, da Nemci toliko v Poznanju, kolikor v Avstriji in celo tudi v Afriki zistematično delajo na to, da deklice garminizirajo po šolah . . . Naše žene bi se lahko crpile iz tega kaj dragoceno moralo! Zlasti pa one, ki menijo, da devojka ni dobro vzgojena, če ni nemški vzgojena, bi inogle presoditi, v kako nevarnost spravljajo ves rod se svojim bedastim predsodkom. Vsaki narod potrebuje — svoje žene. Nemci vedo to in ravnajo potem?! Zakaj naj bi ravno mi Slovenci, pa tudi Hrvatje ne sprevideli tega?! Klofač, znani češki razgrajač v državnem zboru, je pri deželnozborskih volitvah na češkem propadel. V Budjevicali na Češkem je pri deželnozborskih volitvah zmagal Nemec Vollgruber z 2138 glasovi proti Cehu dr. Zatki, ki je dobil 2113 glasov. Skoraj gotovo je, da so Nemci letos zadnjič zmagali! — Gorenje-avstrijski deželni zbor je sprejel predlog glede direktnih volitev v kmečkih občinah llrvatski deželni zbor je sklican na 24. oktobra. Na Portugalskem se pojavljajo upori med vojaštvom. Nedavno so morali odvzeti celemu 6 infant. regimentu patrone, ker mu niso zaupali. Vlada ima zdaj velike sitnosti in skrbi. Dokler je šlo le proti cerkvi in proti veri, je vlada bila zadovoljna in sama tudi pomagala, zdaj se ji plačuje. Vojska v južni Afriki. Buri delajo naprej po svojem načrtu. General Botha daje Angležem dela in skrbi v Transvalu, general Delarey pa nadleguje Angleže v Natalu. Toda jednega burskega generala že dalj časa manjka, katerega so se Angleži zavoljo njegove bistroumnosti najbolj bali, to je general Dewet. O njem ni duha ne sluha več. Nihče ne ve, kam je izginil in kaj dela. Sumi pa se, da se je pomešal med Afrikanderje in da vodi njih ustajo. Saj je bilo pred kratkim slišati, da se je proti Angležem vzdignilo 20.000 Afrikanderjev. Domače novice. Naročnikom. Bližamo se koncu leta. V zavesti smo si, da smo nalogo „Slov. Lista“ zvesto spolnjevali. Hvala lepa vsem, ki so nas pri tem požrtvovalno podpirali, prosimo pa tem potom tudi vse one naročnike, ki so z naročnino na dolgu, da blagohotno tekom prihodnjega tedna poravnajo naročnino. Somišljeniki, nabirajte novih naročnikov. Notar državni poslanec Plantan — razkrinkan. Znano je, s kako srditostjo je preganjal liberalni poslanec dolenjskih mest Plantan dr. Šušteršiča, ker je dr. Šušteršič 2000 kron da1 iz svojega žepa, da je »Gospodarska zveza11 mogla žlindro cenejše kupovati. S kako strastjo je v državnem zboru pobijal Plantan dr. Šušteršiča. Vsem se je čudno zdelo, zakaj je mož z dolgo rujavo brado tako ogorčen nad tako „konkurenco“, pri kateri kdo kaj iz svojega žepa na korist ljudstva da. Sedaj je pa Plantan v drugačni »žlindri", nego dr. Šušteršiči Dočim se dr. Šušteršiču nič hudega ne more očitati, je poslanec dolenjskih mest notar Plantan bil radi nepravilnostij pri svojem notarskem poslovanju obsojen pri graškem nadsodišču na najvišjo denarno kazen 1000 reci tisoč kron. To je prava liberalna „žlindra“, ki je tudi vso liberalno stranko močno umazala, kajti Plantan je v ime liberalne stranke vedno usta odpiral, kadar se je šlo pobijati delavne naše poslance. Liberalno časopisje molči o tem kakor zid. Psovke imajo liberalci le za »klerikalce", katerim nobene sleparije dokazati ne morejo. Mi obžalujemo dolenjska mesta, ki so doslej imela tako uglednega poslanca, za državni zbor k a k o r š e n je bil poslanec gospod Š u k 1 j e. Ali bode Plantan odložil vsaj mandat in izročil volji volivcev, ako ga hočejo še poslati v državni zbor? Pozi vijemo notarja Pia n ta n a, da objavi vse slučaje, radi katerih je tako grdo obsojen, da bodo volivci dolenjskih mest vedeli s kom imajo opraviti, kajti poroča se, da je državno pravdništvo pritožilo se proti omenjeni kazni in da zahteva naj se Plantana občutnejše, n e samo z denarno globo kaznuje. Vse pošteno časopisje se bavi z malo dišečo zadevo poslanca Plantana, najuglednejši dunajski listi pišejo o tem možu in morajo žalibog pristavljati, da so ga poslala v državni zbor dolenjska mesta . . . Kaj pravijo kranjski notarji k takemu predsedniku svoje notarske zbornice? Kaj pravi mestna hranilnica ljubljanska k takemu članu svojega upravnega odbora? Naj mu vsaj dajo zaupnice, ako mu še zaupajo. Novomeški Karol Slane, dobite od Plantana vse slučaje, radi katerih jo bil obsojen in preskrbite, da pod te slučaje volivci podpišejo zaupnico svojemu poslancu! Ako se niti do takih zaupnic z notarjem Plantanom ne povspnete, potem je res malo čudno, da si notar P 1 a n t a n upa še zastopati dolenjska mesta, in ugled dolenjskih mest! Novo zvonarno v Ljubljani! Marljivi zgodovinar in preiskalec zvonov župnik Lavtižar je izdal lepo knjigo „Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj1*, katere čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Na 6. strani te knjige Citatno te-le zanimive vrstice: »Kot posebnost se mora zabeležiti, da je bilo v 18. stoletju na Kranjskem sedem zvonarjev. Njihova imena so : Gašpar Franchi, Luka Dimic, Josip Samassa z nasledniki, Benedikt Huetterer, Baltazar Schnei-der, Ivan Kristijan Riser v Kranju in Josip Stadler v Novem mestu. Čudno, da so vse tvrdke pro-pale in da se je ohranila do današnjega dne samo ena, ki že nad sto let nima nobene konkurence. Lahko sklepamo iz tega, kako ogromne dohodke mora imeti, ker izvršuje že toliko časa monopol v vsi deželi. Ta obrt se namreč zelo dobro obnaša; potrebe so vedno nove, vsak naročuje že iz navade raje pri bližnjem kakor pri daljnem podjetniku, in da je pri cerkvah gotov in dober zaslužek — tega še omenjati ni treba. Na tako ugodnem stališču, ko kmalu ne bomo imeli nobenega druzega zvona več, se ena sama tvrdka lahko popolnoma prosto giblje in narekuje cerkvam pogoje, ki niso najmilejši. Poleg tega sprejemamo zvonove iz livarne brez vsake strokovne ocene. Kdo se zmeni, kakšna tvarina se rabi pri vlivanju? Komu je mar, ali sta baker in cin najboljše kakovosti in koliko odstotkov je vsakega? Kdo določuje ceno starim zvonovom, katere jemlje zvonar v račun in so mnogokrat glede tvarine več vredni kakor novi? Nihče se ne briga za to, ker nihče tega ne razume. Kako izvrstno bi se obrestovalo podjetje, ako bi imeli cerkveno zvonarno v škofiji. Pri toliki množici zvonov - bi bilo vedno dovolj dela in zaslužka*. Ravnatelj Hubad in dijaška kuhinja v Kranju. Znana stranka v Kranju vprizarja zadnji čas brez povoda grdo gonjo zoper on-dotnega gimnazijskega ravnatelja Hubada. Na članek, katerega je prinesel ,Narod" pretekli teden, ne bodemo odgovarjali. Splošno mnenje je, da je članek tako nesramen, kakor je nesramna stranka, iz katere je izšel. Reči hočemo le besedo zaradi tega, ker se „Gorenjec“ in njegov liberalni oče »Narod" zaganjata v Hubada, češ da je odrekel podporo dijaški kuhinji s pri-pomnjo, da naj za njo plačuje »Gorenjec". Pogledali smo v „Poročilo“ dijaške kuhinje, ki je ravnokar izšlo. Glede na sestavo odbora ne moremo pričakovati, a z ozirom na dobri namen in navadni takt bi bilo vender želeti, da bi se ne žalili in ne odganjali dobrotniki. Odbor dijaške kuhinje bi se moral potegniti za napadence in ne pustiti, da bi jih kdo vlačil po „Gorenjčevi“ in „Narodovi“ gnojnici in ne simpatizirati s stranko, ki to grdobijo počenja. Med dobrotniki smo našli v zadnjem „Poročilu“ ravnatelja Hubada in po imenu naštetih poleg mnogih drugih Hubadovih prijateljev tudi dvainštirideset duhovnikov, ki so podarili zadnje leto za kuhinjo lepe darove. Ali misli g. Pirc, da bode dijakom koristil, ako se ponavljajo na Hubada napadi v „Gorenjcu“ in „Narodu‘- ? Komu ni znano, da je ravnatelj Hubad stokrat več storil za prospeh kranjske gimnazije, kakor more storiti sto Pircev? Da ima ravnatelj Hubad svojo zalogo, iz katere podpira dijake, ne da bi vprašal „Gorenjčevega“ urednika za dovoljenje, to sicer liberalcem ni všeč, všeč je pa vsem, ki so prepričani, da to dijakom le koristi. Ravnatelj Hubad lahko dobro ve, kateri dijaki so res podpore vredni, in zato bi bilo prav umestno, ako bi v prihodnje obilni spoštovalci ravnatelja Hubada pošiljali naravnost njemu podpore za ubogo dijake v Kranju. Liberalci hočejo na vsak način omazati ugled kranjske gimnazije in jo zopet pokopati z napadi na prve njene stebre, a njih nakane odnese Sava, za to bomo že poskrbeli. Kdo bo predsednik notarski zbornici t to vprašanje zanima danes najvišje kroge. Do zdaj smo bili Slovenci vajeni videti odličnega narodnjaka na tern mestu in to sta bila gotovo umrla gg. Gogola in dr. Zupanec. Danes se pa obrača narodna zadeva odločno na slabeje stališče. Danes sta v Ljubljani edino dva notarja slovenski liberalec Plantan in dr. Vok. Prvega je obsodila nadzorniška oblast na 1000 K globe zaradi nepravilnega uradovanja in višjemu državnemu pravdniku je baje še ta kazen prenizka. S to razsodbo je pa tudi konečno rečeno, da Plantan ne more biti predsednik zbornici in ker ta ne more biti, je jasno, da bo dr. Vok predsednik. Ugledni notar in uzorni poslanec dolenjskih mest je torej menda zapravil Slovencem predsedništvo notarske zbornice! Čestitamo njegovim volivcem! Jakob Alešcvec umrl. V Ljubljani je umrl v 58. letu svoje dobe bivši urednik »Brenclja" slovenski pisatelj Jakob Alešovec. Njegove zasluge za probujo slovenske zavesti so velike. Kot časnikar se je boril za uveljavljenje krščanskih načel v javnosti. Pogreb bode danes popoludne od deželne bolnice ob V85. uri. Cestilci pokojnikovega dela, udeležite se pogreba. Štajercem vesela novica. Reka Pesnica se urejuje že nad 100 let in zdaj je ministerski predsednik dr. Korber sprejel deputacijo vdele-žencev pod vodstvom poslanca g. Robiča in obljubil da se to za Spodnjo štajersko silno važno vprašanje ugodno reši. Tovariš cigana Simona Helda prijet. Dne 9. januvarja 1899 je bil na cesti mej Krko in Prestrano posestnik Martin Novljan iz Male Loke od dveh ciganov napaden in umorjen. Jednega napadalca-cigana Simona Helda, so orožniki prijeli in je bil ta obsojen na smrt in