St. 22. V Gorici, 27. ma,ja 1887. „SoL&" izaajo *sak petek in velja po poiti prft?Ptm»» sit v Ooru'i na ilftrt> poSs! jana: Vsp leto.....'. L4<» Pot f.fa........-*.jsv uetvrt tcia . . . . r. \.h> Fri oananiiib in talu> tudi jtj ,.j><>. »'© |»rn»tiH-;, Tecaj XVfj| Posamezae stevilke ae dobivajo po 8 kr. v tobakarnieah v gosposki nlid blmi „treb Uron", na staran trgu in v nunski tilici Jer ? Tratu, via Ca-senna, a, !'io- i*i niij kc hlagovoljno poiiljajo nrctlniStvn „Socir< v Onrici Via Mercato 12,1., nai-ocniim pa opravniStru ,,8089', Via freiriTUrdcolt. 4, H7 Itolcopiai se 11c viafiajo; dopili naj ae blagovoljno fraiikujojo. — Deltlcora in ilrugim lieprflrooinitw «o wwofriira. aniia, akoie iigla^t pri opraruiltTu, lauiia Srefna Avstrija! Driava, ki hofie dobro vspevati, mora imeti pred vsem zadovoljne in zveste drzavljane. Ako je Ijudstvo nezadovoljne, mm vse one mofti, ki bi jo sicer imelo v korist sebi in drtavi, ker nezadovolj-nest iibi driavno raoft na razne raSine Nezvesto Iftdftvo, ki m mm% za svojo drzavo in vladarja, ni ttikoll zanesljivo, fte tudi ima dovolj mofti in do-bwt na izbiro, Posebno le zahteva, da so prebi-vale! ob mejab nneti za svojo drzavo, da ne ftkilijo fte» mejo k gorodn. V tern ozirn se je uze mnogo govorilo o avstriji in 0 nje mejnilt strazarjih ob italijanski meji. Avstrija je iraela skoz inrwga leta dve italijanski kronovini Lombardijo in Benefiijo, kateii je fiislala kot najznamemtejlft bisera v svoji kroni. Da bi si pridobila srca Lombardov in BeneSanov, storila je «a ti dezeli vie, kar more storiti Ijubezniva in bo-gata inati za ftebljanega otroka. Ko srao domafiini pkSevali » papirjem, imeli so Lombardi in Benefta-ni. irebro, za kalero sm» jtm plaievali nadavek all agio Vojaki so dobivali Aoplado, ker jim je bilo pri-porotonof naj trooyo med Jtalijani, da se pridobijo njih u'ea za mofgofino Avstrijo. Da bi se italijanska zemlja priklenila na avstrijsko dr^ave, zidale so se trdnjate v Benetkah, Mantovi, Veroni, Pesehieri in drngib moitibf ki so pofrle milpone. Ali vse to ni moglo pridobitl srcf katera bi si bila Avstrija rada naklitnihi, ntti obvarovati ono ozetnlje, da bi se ne bilo odtrgalo od sknpne nale domovine. Zanimivo je prebirati v zgodovini tedanjili ea» sov, kako se je vlaclalo v onih dezelah, ki niso mi-rovalefdokier se nisozdra^ile z drnziuii italijanski-mi pokrajinami v kraljestvo italijansko. Nezadovoljnost in nezanpnosfc prebivalstva bili ste sploh znani, vender so se prizadevaii framasonski krogi, da bi to zakrili avstiyski vladi ter da bi pokazali dezelo v dragem svitu. To ni bilo tezavno, kajti med Balija-ni so se vedno dobivali mozje, katerim je bil ^ep najviije nafieto. Za denar storiii so vse, celo vpili: ewiva Austria, Kakor so v Bima zahajali framaaoni v cerkev k staibi bo^ji in so eelo sv. sakramente prejemali vsakib osem dny. da so si tako pridobili zanpanje v dnhovskih krogib, v katerili so potera marsikaj zvedeli, kar jim je sloiilo v pravilo in rav-liio, tako so si znali pridobitl v Ijombardiji zaupa-Bje avstryske vlade in eelo mesta polieijskih nafiel-nikov in skrtvnih politifinih poro«evalcev. Dunajski arnivi pri ministeratvn notranjih zadev bi vedeli o tea veliko povedati. Ko se je v Lombardiji vse pripravljalo na usta-jo, ko so uze ponlicni postopafii poznali mawikate-ro nakano skrivnili koniitejev, bilo je Se vse nezna» no zvestim Avstrijeem, s katedmi ni hotel nlkdo obfievati, in political poi-oftevalei poliljali so na Du-naj dolga porofiila o novih bratovficinali, ki so se iwtanavljale tii pa tain, ter omenjall, da postopanju cerkveniU oblastev in eerkvenim pobo^nostim pa slo-vesnostim se ne more prav upati, da za temi na vi-dez bogosluznimi opravi'i in nravnirol poduki tifii za drzavo velika navarnost, Vsled takih poroSii fra-masonskili pristaSev nadzorovale so sa javne verske vaje, pri katerili je bilo vedno vefi prikrltih politic-nib agentov, shodi framaionov In poznefib apornl-kov ostali so pa vedno prikriti in dele2niki v slubu prezvestili in preudanib, dokler se niso prtktusali na bankadah. Ko ste odpadii Lombardija in Benefiija ostalo je Se vedno preeejSnje fitevilo Itaiyanov pod avstrij- skim imhm. 0 njih zvestobi do casarja ni bilo dvo- : nutn a mnogi so se ball, da bi so ne zasajal nek- danji lombardo-bonelki dub tndi med preblvalco, ki so M oBtali Avstriji. Tega bilo se je toiiko bolj ba» , ti, ker Italija je progiasila naftelo, da je xdrufcma , pa ne dovrsena (unita ma non complnta), da ima to- [ rej pravlco ie do nokaterih dotal, ki ne spoltujejo | Hnmbei'ta kot svojega kralja. Kako stojijo reftl v ; tern oziru na ju«nem Tirolskem, odkrlla je knjti&ica ; „lie^ Tridcntinae". ki je izlla latos v Meranu. Na j Priuiorskem pojavljale so se ml nekdaj take reM, ki , so nekako kazale, da med "zvestim italijanskim na« rudom se naliajajo tudi oku^enei, ki niso nikakor prijazni sedanjim barvam v politiinem zemljepisu. Taka dejanja so n. pi*, da so poslali nekateri Trzacani svaka zMa Luzzatta, diiavnega poslanca, . v Firence, da bi prigovarjal Italijanom, naj zabte- vajo za setudi Trst; da se je iz neke trza§ke sku- pine porodil Oberdank, kije stregelpo zivljenji pre- . svitlemu eesarju; dase je cesarska pesem spremlja- ' la z ^vi^ganjem in sikanjem, molitev za cesarja pa z ropotanjem z nogami; da so se ponekaterih me- stib eesarski vojaki napadali po gotovem nadrtu; » da se je nekenm drustvu zlomii drog, na kateri se ' obe§a zastava, prav tiste dni, ko je imel priti v ono ; mesto presvitli eesar; da se je nekdo odpovedal | predsedniitvu v druStvu, ker je odbor skleuil, naj se druitvo vdelezl z zastavo cesarske sHvnoati; da se podpirajo listi, ki molSijo o slovesaostih avstrij- skih ter opisujejo na dolgo in Siroko slavnosti ita- bjanske; damuogo mladenifiev zapui6a vojaSko sln^- bo in teka dez mejo; da se o naSem parniku ,.§te* LISTEK. Deset bozjih zapovedij v pravljicab. Spiral dr. Franc Oblak. (G!e| it. 20.) Preteklo je bilo ono Ieto in nikdo iz med njih, ki to bill, kakorsmo povedati, o st. Mairm pri Zanj-& na Mo*tut ni Tec mhM na tedanje dogovore. Vse drugaio-goviee, ktero so pod kolenom pri§le pod hla6e, ki na zunanji strani ob kolenu niso bile se§ite. Na konci pod kolenom rassparanih hla8 sta bila prilita ithasta 6ina in primerno Siroka trakova, ki sta piosto vihtala po meeah (ali kakor pravijo na bribovskein Slapu, po ribah"), de nista bila zvezana v petljo ali pentlo, da sta* vzdrievala nogovice pod kolenoin. Cevlji, v kakeisiiih so bili vsi moSki obati, pokrivali so na§emu MiklavXu stopala do podgleSnja ter so bili zgoraj zapeti s Sicoko svitlo medeno za* ponko. 6e bi bil Mikhvz* res o6e 2upan, bi bila svi-ifo «##rna zananfca agdamcstavala getijo p» kMah foniji" po nekaterih listihnifini p«alo, paftpa jako obftirao o novem parniku italijanskem 5 da se katere drultvo v 25 letih m ndefeiUo nobene patrQo-ticne slavnosti, pa z velikira hrnpom GaribaldUeve •, da so iz nekega mesta nekatori junaki zbtizall, ko je doiel cesar ter odlli v Videm all kam drugams da so se neki mladiM hrupno udele^lli O-aribaldije-ve slavnosti v sosednjem mestu z zastavo, vend in trakovi, z nr-'tjem in kriftanjem, kl ni bilo Avstriji v test; da se je v mestnem staralinstvu trlaftkem na galeriji ploskalo in upllo, ko se je nasvetavala kralju Humbertu zahvalna adreiaj da so se po In-lah vazobefiali zemljevidi, ki so kazall Trst, Intro in (torlco kot italijanskedeftele; da so se v Tritunw-tale bombo o priliki avstrljikili slavnosty; da so jo godilo to in mnogo drugega, kai ve vnakdo, kdor nofie ofiif rmtisniti. Taka in enaka dejanja vxbndila so v mnogih drfevljanih, ki stavyo svoje npanjo na Avstrijo. da v deftelah, ki mojijo % ItaUjo, ee jo zawjal iito-dentski dub, ki je Avstriji lovraten. Kakor mftra leial Je ta itrah in to pnprWa-njo na grcih zvesfcili AvtrUcev, Kako hvalelni mora-mo biti torej, knezu Hoheulohu, plemenitemu Burg-stallerju in lldii Luisxattu, ki so nil pouftili, da na-vedena dejanja nimajo onega pomena, da vso to Je le otroSka fgrafia. da Avstrfti ne prett nevarnoit, da I r r e d e n t e n a Primorski m n i. Telak ka-men odvalil se nam je z nalilt sre, ko smo isvedeli to preveselo novico TiiaBkl via dni list M je pa le daHe in je dokazal pretekli teden, da uitl v Ifcaliji ni irredente. Po vsl pravieismenn torej klieati: srefina Avstryal ki si prosto sovral-nika, pred katerim so se mnogi ball. Zdaj vidimo, da irredenta je le stra^ilo, katero so si izm'slili do-mafii Primorci, da bi sunini&i!' in obrekovali dolle prezveste in prevdane tujee! Ali kakor Lombardija in B*ne6ija nist» bili popolno prosti vsake nevarnosti, tako gal'bog tudi na Primorskem ni vse tako, da bi mogel tramason-ski Clovek mirno spati. Slovenski kmet in slovenski diihovnik, kakor prifiajo razna porofiila, nagnjena sta k slovanski irredettti ter iirita v eitalnicah, go-vorih in spisib poguben panslavizem. Od te strani preti po spoznanji framasonov Avstriji velika ne-varaost. Nam kaLe se pa ta nevarnost v popolnoma drugi svitlobi, tako da klifiemo zopet: srefina Avstrija! ako v resniei nimai hujiega sovrainika od slovenskegakmeta in slovenskega dubovna. Odvseh stranjj torej le sreCa ia srefial ob koleuu in mesto medene zaponke na Sevljih bi se bila svetila tam iiroka sreberna zapouka. Telovnik (lajbeic) z rudeCega skrlata, ki se je le malo videl izpod rnjavega snknatega zapetega jopiea, aegal mu je le do kriza. Ce tudi je bilo mraz, je vender Mi-klava x nekakim ponoaom (kdo mu to zameri?) nosil klobuciaat klobuk z okroglim oglavjem in 9 Siroki-mi, okoii in okoli nad ped dolgirai krajci, ktore so drzali stiri sponi (6rae yeivice, ki so bile utijoue na oaem konoi v oglavji, na drugem v krajoih). Od* peta Bttknja z domafioga rnjavega sukoa segala mu jo do sredi noge (do sredi me5). Kadar se je Miklav$ na klic kakega piipovedovalca pravljio naglo obrnil, vidclo se jo, da je suknja podiita z rudo6im fikrla-tora> Na suknji sami nisi zapazil 2epoy, pa videl si, da je bila od zadoj (kar se pri ienskah ni nahajalo) bliza kriia razklana v dvo peruti (Skrioa) in da so bile nasite tam, kjer so se peruti dolilo', lepe zeleno (pri drugih mo/.oli pa tudi rude6e) svilnate roie. Kadar so pa prilli mozje in pripovodovaioi iz Corkljanakega fcraja (kar sa je malo prod sv. maaa zgodilo), obleceoi sicer kakor dragi mozje, ali obuti s lepimi zavihanoi (dolgimi Ikornjami z mohkega pa trpeiaega us"ja do 6ea kolena, ki se pri navadnem delu ob tnctfaii zavihajo na dvoje) in opasani okolo ledja z rude^imi opasniki, ki so bili z volne pleteni in dvakrafc okolo paail oviti, gro jim Mikla^ smijoc* Vlada in Trst T Solakih reeea. O torn preyaioem predmetu gOYoril je pa-La_c Karol El no ˇ leioinjem driayoem sbora tofcko lo: Nii boljae, raoja goapoda, niso solakeratiisre v Tratu, k]er so dim arejeae po poaUyi, tomroc' go-apodari mestai sbor po sroji yolji. Veiiaa meataej?* xbora pa no poina oaega rodoljubja, ktero jo neday-90 odes xastopnikoy TrfaXkega mesta pojwbrjal t ti-soktgsboraiei » tako gorecnoatjo. Priznamo deer, da so one rodojjubnebesede priile *;* odkritesxiaega area, in da jo t Trata mnogo nayduienih rod/sJjaboY. L*li* bog je ta rodoljabaa straaka y Tratu oaomP.lt in to mom pokoriti y Ytea sadeyati maaj rocUtjabaomn Tr* iaikerau moUnomu aborm. T* pa do fMH ni »kleoil iolako pottaye, ktiNH etrinja s o _MtT"ai namooi in bi se moral raynati po postayi; aeaaj pa deU, kar in kakor ho&e. (Pray roi! at desnici.) VrhovBo yodstio Trialkih §ol jo farooeeo |po-RQOBomp odboru, kteremu jo naMoik moi itdoYske vert, (r»-ilo noucoa uprafa % naroabo, o ktoro *o je sadaano utedilo Iolatro no Tirolakem. Ko po to jo to bolj a-pfral Tfiutkj meaini abor kot doieloi ibor, ni ae vladi ad^lo potrabno, (labioporabila a?ojo apravno pratico. (Cojte! na deanioi) Zakaj teg* ni gtorila, no tern ; Rrido mi pa no aiaol urek modrega belgijukega kia-wa Leopofda, ki j« pripotocil avojenia aino, naj po-¦ ebnoakrbiiato.daprRTatorJarojiai naaprotnikom, ker ma njegovi prijate-Ijitako ne bodo delali aitnoati. (Prar dobro! na desnici.) Toko je tudi tedaaja vlada imeia tolika pogama, do je rodoljub-nim in ceaarjuxTestia Ti role em v-sili-la aolsko uaredbo, kerje tedela, da a tern no bo omajaia njiboye zreatobe do ceearja in driare. (Pohrala na deanici.) Pogama pa ni imels, da bi enako atorila pri itaiijanakom meatoem xbora v Tr-atn, kor ga ni hotla ranemir jati. (PohTa-la na deanici.) Jasno je, da je ta elabost rlade Tr5aikim cio-gotcem dale ae ved predrznoati in pogama. Zato se pa tudi ne xnoremo daditi, da so na alovenaki zemlji V dplocenein reda natanoyili italijanske ljudske Sole in » italijanekimi niitelji in njihovema ukuau primer-nimi knjigaml t iolskih knjianicah razlirjali a?oje mU Iljeme med abrenako raladino. Ker ravno t soiah se najbolj gojf in poapciaje nerodoljabni dub. To nam dokazoje ialcatna prikazeo, da posfcaiifjo otroci do-Dnh, rodoljubnih italijanakih, in otroci nemikih in oiOYcngkih ateriier najhujii irredentiatL Uraaai6uje ae iiico ter jih obrae k drupm mofem, ki jib arcno po* Ecrayijo. r Zdajci zazvosi It av. maJi in mozjo atopiio t cerker. Voleanaki fajmoster priatooi a cerkvenikom* ki je neael pred njim maSse bukve", k altarju. Tiha at. maaa jo trpela okoli pol nre, Po ay. mail obrno ae gosp. fajmcSter k Ijndem, jib pozdravi a krSdan-aaim pozdfatrom, govori nekoliko prav primernih be-aed o dewt bozjihzapoyedih, pripovedaje, kako vsmi-ljem Bojs m hotel puetiti dloveka v temi glede avo-jega biga, gled6 svojega imeaa, glede avoje ^asti in glede draah pravil, katcre imajo urejati razmere cloroka proh cloyeku, tako da je a tern pripravljal pot aa pnhod svojega aioa, nam odrosenika. PrKK Lj«i°p^ ^praJ?>> Potem J*e nadaljeTal: 0Prtfh ate aem od bliac fa od doled, da aa «edai ko je aieer iepaatm fcas, tndi po krieanako malo raz-veaehte. Jaa aem v ta namen priprayil in poduSil nia naj bo i podlago deset boijib zapoTedij. Kie ie za to pwmernejSi proator ko t cerkvi? Zato Vaa to-bim in povejtc to tudi drngim Ijudem, da iutre na dan ar. Matije prid, kdor hide ob 1 uri po^e k yeoernieam aem v cerkev, kjer bo odlocen proator za pnpovedoralca povesti, o pm b.^ji zapovedi.* to kakor egenj razaeala po Moain in po^li^h atari izrek, da so renegali (odpadaiki) Tedno bnj§i, kakor pravi Turki. (Prar res! na desnici.) Kako Tolika je prodrxnoat Trza-ikega raoatnega xbora, in kako malo pogama jo imel a prejiaf a rlada, apo-zaate po torn, da je xa zemljepisjeT meatni gimnaziji Tisel xomljevid, na kteremjebilo meato TrlaSko x okolico narisano kot del kraljeafeTa italijanake-ga (Cajte, eajte! aa deanici), in rlada rec easa ni imela toliko pogama, da bi odstra* nila oni xemljoTidL (t'ajte, fojte! no desniei.) Pa kaj je nam treba aogati tako daleS nazaj?. Niaino Ii v xadnjem caau doirroli alaeaj, ki priSa o aamoitavoati TriaSkofa xbora ia je oil aedavao pred* mot iatorpelaciji? Toftknit amo so pritoiofalt, da jai-ne delelc aimajo obttne solo; koacooo aam naxoani goapod aaaiai aawialer, da so bo taka fed* astaoovila ˇ Trata fPozdraTili smo to aporodilo x odkriloar€aim veseljem, posobao pa, ker jo goapotl minhter v bad-getoom odseka odgoToril n* tpraS-iiije aekegaspo* itovanoga aozastopnika, d^ ae bo t tej Soli lahko a-iila tadi sloTonaka mladiaa. Toda oglatt so takoj Tr-iaiki moatsi xbor in ixjaTt, da bo tfovefi obljabljerte podpore, 5a ne bo iUIijaoidma izkljneljiTO poluctii jtzik t tej aoti. (Jako liber Jao! no de»nici.) Co Trlaaki mestai zbor prorlre a srojo zahtero, josar ae bojimo po zadnjih dokaaih goapoda naadnega miniatra, bodo juiae aloTaitako dexolebrox obrtno iole, kakor poprej. Triaika sola bo alo« taaski mladjai wprta, kor ne bo zoaia podaSnoga jotika. SIoTanakt mladiui jo akoraj rm jedno, je li poduJai jeaik t Soli italijanaki all kttaj^ki. (Tolika Toaoloat na desnici) Hofa drzavna obrtaa Sola bo imela ˇ tern alucaji Ie za ifeaiijantko prebiralatTO pra-to vrednoat. Treba ma je le se to dosecl, da se uats-uovi italijanako TseutSiliaSe z rsemi mogoeimi f^kul-teUmi, za kar je tadi ie> prosil Tr^iaki meatni zber in t aeji T. I. ra, za potrebno poslopje tadi do vol i I 600.000 gld. (Uujfee, oajto I na depict. — Saj je to Iepo! na tevki.) Co pa v reanici korUti dr2a-vi Tedno zatiranje in xanemarjanjo elo* ranakega prebtTalatra na Primorakem, innemorda moog o Skodnjo, o tern nas poducibodoiooat, goapoda moja. V Tratu je okoli 1400 a!oven<;kih atariiev po-alalo proSnjo moatpema zborof da jim nstanovi za alovenake otfoke aloTonako Solo. Toda mesttii zbar f Trata ie ie toliko ni potrudif, «U bi se posvetofat o prosoji, preael je o nji kar na daerni red. Froailei so se pozneje obrnili do ceaarskega aameataiStra r Trata; a minuli ate akoraj i& dre leti (Cajte, cajte I na desnici), nameatniitTO pa Se sedaj ni oilgororilo, ne poToljno, ne nepovoljno na proinjo 1400 slo-Tenakih staiiier. (Cujte, aujte t na desnici.) Kako bi grmeii goapodje na oni (levi) strani tiaoke zborniee, ko bi Be kaj enacega prfgodilo nemSkim prebtvalcem ˇ Pragi ali t katerem drugem deSkem mesta, ako bi ae predrznil cesarski numeatnik na CeSkem, da ne bi odgovoril na tako oprarteeno proinjo toliko caaof (Prar res! na deanici.) Odvracamo od aebe vao odgownoat za pri-hodnje Triaake razmere. Ako pojde tako naprej, zginejo steer najprej Slovenci t Trsta, toda, g.wp6da moja, nikar ae ne varajte: Nemei pojdejokmala za njimi! (Pra? dobrot na desnici.) Razmere, ktere aeon pf»pisal, tirjajo reaoo pozornost, in gospod naacm miniater ima takaj jako siroko in hvalezao polje, da poka^e avojo strogoet* (Prav dobro I in ?eaeloat na aesnici.) JEalitog smo ?ieraj in danea aliiali oi goapoda miuistra take be sede, da imamo malo upanja boljie piihodnosti. Zli so mi, da bodo naie tozbe in opomini atihatli brez ˇspeba ob njegovih nlesili, kakor pri njegOTib pred- Dopisi V Kozani, 24, maja 1887. - .Braloo drnStTo* ˇ Kozani, ki se je uatanovilo na prizadeTanje tamo-*njega g. ufiitelja, Hrabroalavs Yolari5a, in nekate-nh drnain kozanakih odloSnih narodojakov koocem lanskega l«-tar priredilo je r dan 23. maja L L na g. A. Princica obSirnera dvoris^i, ki ae je bilo ˇ to arrho prar ukaaoo okraailo, arojo drugo teselico. Spored yeaelici bil jo raznorrsten in se je Trail t splosno zadovoljnoat obilega obemstva. Osobito pa je lopo ra harmonicQo petje kozanakih slaycer, kateri to ime po vsej prarici zaaluzijo, obdinatTo kar ocara-Io. Peh ao mojsterako in po vaem doYrSeno: poae-pno so so odlikovali t meSanem zbora. Vaokt ki jih Je „ .* moral 8e Je Prepricati, da jednacega zbora na Qonikem nemamo. Da ima Kozana take pevce zaalnzita rzajemno vao zaWIo in cast goap. Joaip MarmiS aedaj peYOYodja y St. Perjaua, kije bil uze pred 15 leti obudil in je potem Yefi let vedil in go-jil narodno petj« v Kozani, in g.HrabroalaY Voiaric, to je zaceto delo preyzel, popolnjeval in do zazelie-oep vapeha dovedel. Bodi ta Yrli narodnjak, ki ie dn5a vaema draStYenema drfoYanja, maogim njego-Yim Yratnikom y vzgied in apodbudo. Prijetoo izae-aadila;e pWioatro mlada 13 letoa deklica, kije slirajlep§i nasmehljaja kaj dobro deklamovala, tkakor tadi draga mladenka, ki je v pesni BPogled v ne-dolino oko" pokazala se kot prav dobra mo5, ki ima arebrao cist glaa in dobro Yoljo ae napredoyati. — Stritarjev trogovor „PraY0 junaStYO* YrSil se jo po ise jbvale Yredno; pa saj jo bil tudi v najboljsih rokab. Saljiyi prizor „§trukljiH, ki je izziyal obilo ameha in veselo3ti, bil je ? praY apretnih rokah. Streha, yso se je amrjalo, videS kuhatja, ki je bil vedno t zadregi. Veselo je iznenadil kozansko in drugo ob5in-sIto prihod k Yeselici nokatorih gospodov iz Gorice, Ako ho€arao, da bode seljak z nami, kedar ga bode-too treboraii, treba da se one Yzajemost kuze^e io moreie amtokracije otrcsemo, ki zavira ljubezen, uda« Boat in zaupnost malo obraLonegi do gYojih Yodite-1J0Y y narodai borbi, Torcj wvo6krat med prosto Ijud-•tre* bodi gealo nalim pryoboriteljem. ZaYreujem syojo poro^ilo z nado, da napravi kozansko wBralno zadovoljnost levitfarjev, ki so 20 let slobodno gospodovali v Avstriji, a sedaj se jezc, ker mo-rajo vladati 5 pomocjo tudi drugib narodov. Ko-nccno pozivlja vse prav misled poslaucc, naj vstrajajo, dokter ne zasije solnce) pravice vsem narodom, ter naj delajov to, da bi se na-rodi sporazumeli. Za tern krepkim govorom re-pencil se je celjski poslanec Foregger proti Fcr-janfiiSu, ge§ da slovenScina ni §e godna za sod-nije. Zavernil ga je prav dobro poslanec V08-njak, kateri je navajal razliCnc nedostatnosti v sodnijskih zadevah na spodnjem Stajerskcm. Uaz-prava se §e nadaljuje, a zdi se, da bode v pc* tek pred Binkostmi zadnja seja v tern zascdanji. Poslanci odidejo potein vsak na svoj dotn. Ko reSi se gosposka zbornica proracun, koncano bode do jeseni parlamentarno zivljenje. Pogodba med Avstrijo in Ogersko za pri-hodnjlh 10 let doMlit je It cewrjevo potrjenje, torej za 10 let bono spat v mini. Banes zakljuii se driavni zbor na 0ger« skem 1 pregtolnim govorom, vceraj so koncale seje, v katerih sta predsednika obch zbornie na-itevala znameeita dela tega zasedaoju. Tudi hr-vaiki sabot t§ je Mtkljneil, poio&to, naznanja-joLe to dogodbo, je biio zelo kratko. Vccina imela je veliko silo, ker se je bala nasprotnih itrank. Celo nemskim listom ne dopada posto-panje raadjarsko t tem ozini, ki bode rodilo Ysekako nepovoljen sad. Y znnanji politiki viece vso pozornost na se Francija. Tarn je nastala ministerska kriza, ki ni s> resena. JPrva zapreka teniu je razko-saitje republikanske stranke, poteru pa nienda tndi predsedmk Ijndovladi Grevy, ki bi rad imel minlsterstvo brez vojnega ministra Boulangcr-a, kateri je Nemcem trn v peti. Javno mnenje se temu sifno protivi, zato pa traja kriza ze oscm dm. Grevy je dal nalogo Fioqiiet-u, naj sestavi miniaterstvo brez generate Boulanger-ja, a zadnja poro&la pravijo, da se to ni in ne more posre&ti, ker je Floquet Rusiji nevsefien. Naj-hri bode sprejel bivSi minister Freycinet to nalogo, katero je ze imel pogojno, da sprejme druzega vc-jaega miaistra; zadnji pogoj najbrze sedaj odpade. T Belgiji je mnogo tisofe delavcev dela u-stavilo, vlada je radi tegaf v velikih zadregah, ker seboji izgredor. Takozvano socijalno vpra-sanje trka vedno mocneje na duri stare Evrope; tzvestno je, da bode treba to vprasanje resiti, te ne, bo hnda. _____________ Domade in razne vesti VsvideDi gOSpod Sisinij baron Pretis, tr-ialki aamestttik, ki bira od 1. maja naprej me] nami, obiskal je, kakor pripoveduje triaaki vladoi list, 20. t. m. 8 soprogo baroaico namestoico pleteaiforsko Solo ? Foljanu (Fogiiaao), kjer je bil slo?esno sprejet od raioih doatojanster ia ljudstva. Gospod namestnik ia soproga sta se jako povoljno izrekla o napredku v receai soli ter sta se povmila se tisti YeiSer v Gorieo, tjer stanujeta pri tastu, oziroma ocettt pi. Boekmaanu. — Po nasvetu zdravnikovem hodi Njegora vzviSenost is zdravstTenih ozirov maogo na aprabod v okolico goriiko in sicer vefiinom pes, eaooiei aii na t dralbi. Na nflkeai takem a^Mbp^i v §t. Maver ob gori sv. Valentina pripetila se je I gospodu namestniku ta tedea majhna nezgoda. He I poznajoS narave osirega kameoja in gladkih, nepod- I kovaaih devljicev, stopil je tako nodi-eono, da jo I zdrsntl in padel in sioer s tako mofijo, da jo pretrgal I klobuk. ObXalujemo nesrefini pad visokcg.i gospoda I ter se nadejamo, da kmalu okreva brez zlik nasled- I kov ter da ohrani tudi dalje a?ojo uaklonjenost naSi I lepi okolici, katero po6e§euje se svojo navzofinostjo. I Duhovske zadeve. C. g. Ivan M u r 0 v e c, I bivli vikar v Logjeb, ael je kot tak v Sedlo; na njegovo mesto priiel je 6. g. Ivan K u_m a r, bivSi ktplaii pri Sv. Lriciji na Mostu, — Umrl je JoM] S c b a u I i, kaplan v St Petra pri Gorici, rojen 3. febr. 1803, v dubovna posve^en 21. sept. 1834, — Za goriSko qadSkofijo bodo lefcos posvetel tiaslodnji gg, bogoslovci detrfcolotniki; 81 a c a I Karol ia Me* dojo, S t u b 01 j Loopold ia Branlce ia & i g 0 » Franc ia Ajdofleino, C. g. Andrej ^nider«i« mlajii, kaplan v Pr?a6ini, imenovan je vikar na Gradiiel namesto 6, g, Simona Gregordioa, ki je radi zdravja slnibo popustil. Imenovanja. Kami f i ogl, 0. k. aodnijski piistav v GGriei, faenvvan je okrajui lodntk na otoku Krktt (Vegiia'i, Dr. Prtter kaha*nar, Ponikovski domain, c, k. konooptai praktikant v Tr»tu, imeno-van je koncipisi;. Aloksnndor Hohomorl 0. k, im-meitoiitveni avftovalee v Twin, praitopil je kot vladni avotovaloc k doiolni vladi kranjaki. U, g, Angel 0 e n fc a z % 0 imenovan je udltolj na 0. k. degki vadnioi v Gorici a nalogo, da bo pouWal krianiki nauk. j Bakljado nameravajo napraviti nokatori Ijudjo, kakor ae govori knwu Hohenlohu, ko m vrne a Du-nsija v Gorieo, Baklonoaci in odkkodnina delaveem bi bila pripravljena; manjka ie raalog, radi katerega bi inu poHvotili, Nokateri monijo, ker je aagovarjal italijanski patnjotizom; drugi, ker jo poudarjal ime-nitnoit nemSkega jeaika 5 trotji, ker jo iroonoval italijanski jeaik omikan, 6eaar neki Ijudjo, «oda6i jeaik no avojein vedenji, niso ie vedeli; eetrti, ker je dal Hlovoncom par bic; zonct drngi, ker at je pokaaal tako modrega politika In agodovinarja, da jo prltal §elo v KlCikerikiu; a veoino»n tsato, ker je a jtaikom ubil irredento, kakor sv, Jurij hu aulfoo /-maja, in ker jt poilaneo nvojoga mandatarja. Nam ae adita /,M\ny.i dva raaloga odloL!|nat kajti kdor Laati po-hlauca, 6iuti poiiljatolja, In kdor je prijatelj „junalkih* del 6aati wjunaka«. Drzavno policijo dobi Goriea namesto ae-d njo moHtuo. S potu'tka m naitavi \2 moi, katerim In- naloga vaddavati javai red, akiboti aa varno»t /ivljonja in premoienja ter Btoriti mareikaj, kar do adaj ae ni atorilo. Hapadl uekaterih aapeljancev na c. k. vojsko dali ao baje povod te} aaradbi. Mesto bo moralo donaSati svoj delei, da ae bo vzdrisevala drzavua policija. Sedanje etaraltnstvo odraonilo je v ta namen 2500 gl.; vlada ae ni §e izrekla .- tej evoti. Pred leti odvzela je drLava goriikemu mestu pobiranje davkov, adaj ma odvzamo policijo, in tako bo magiatratovanje in starasinstvovanje vodno Ia&je. Poezije Josipa Pagliaruaaija-K r i 1 a n a, katerih I. avezek jo izH v Hilarijanaki tiskami v Gorici, rasprodajajo se dobro, kar kazo, da nn» narod ana ceniti svojo moie in da jih ume. wSlov. Narod* pi-ie 0 tem avezku to Ie: nZopot je nafie slorstvo obo-gatelo za lepo novo knjigo, Krilanovih poeaij prvi zvezek, S pijeteto vaeli smo knjigo v roke, in preci-tavii jo, pouovila se nam je dotnotjabna bo!, da njo-ga, ki je zasejal tako neine, tako dubtece oretke v nai leposlovni vrt, ni veL mej narai, da je preraua amrt vzela nam toli krasno raavijajocega se moLa in a tem nnicila vse iskrene nade, ki jih je vanj stavi-la njegora ozja domovina in ves narod slovenski. ]S"jega ozja domovina videla je namreo v Krilanu avo- ! jega bodo^ega prvoboritelja in politi6nega vodjo, ki bode nadaljeval po njegovem ocetu zaprioeto deio, J narod pa uzornega, jekleno znadajnega sina in nadobud-nega lirika, kar je bil pokojni Krilan v besede pravem I pomenu. Srce mu je bilo vneto za vse, kar je lepe-ga in blagega, polno ljubezni do domovine, do avo-jih dragih, polno hrepenenja po divnem gorskera sve-tu, katerega se apominja v otoinih stihih. Tcpka cto- , iaost odraeva nam v re-anici ia ve(ine Krilanovih stihotvorov. Kaj je uivok tej otoiaosti, pove nam earn. Y vseh pesnih se kazo pokojnega Pagliaruzzija izredna peaniska nadarjenost, lepe vaviSene misli, jjiz-borna tehnika in jako blagoglasen jezik, aatorej jih vsem rodoljubom najtopleje priporo^amo, alasti pa jih nekaterim peanikom stavimo v izgled. Ear Be tijie vnaDJe oblike omenjenih poczij, z voseljem konsiatu-jemo, da je jako lepa. Thick in papir je lop, vse prav skrbno in a ukusom prirt jeuo, voaaoi izvodi pa ima-jo tako lepe platnice, da je ta knjiga kakor nalaSL za darila ob goduvih, aa piruho in ob raanih drugih prilikah*. Andrej pi. Komel So5ebranski, c. k. major v pokoji, naS rojak, izdal je v drugera poprav-j Ijenem in pomnoienem Latisu svojo slovensko slov-I niep za Ifemoe, (Eu^fawto praktwtba Gram«*Mk der sloveniscben Sprache fiir Deutsche.) Na 252 stra-ceh vekke osmerke obsega raaen alovnice, kateri ao dodani pri vsakem pravilu izgledi in vaje, tudi daljso vaje, katerim so predmeti veJinom iz vojalkega sSiv-•jenja, ter slovensko-nemlki in nemlko-slovenski slo-varcek. Slovnica je pregledua, pravilna, praktidna in pnmorua za Nemce, ki se hoSejo u&ti slovenskega jeaika, posebno za vojake. Zato jo je visoko e. k. vojno mioisterstvo potrdilo aa kadetne in druge Sole, lisatelju.ki je iadal u2o mnogo vojaSkih knjig v v tilovenskem in nomSkem jezikn, deatitamo k njego-verau vspcSnemu trudu, v katerem koristi premnogo dr^avi in narodu.^ Knjiga je tiskana v Celovci-r ti-fckarai drulbe av, Mohora ia stane mehko veaana 1 gl. 80 kr. Drobne novice, httm vemo le iz pratike, da srao v raaji; v r e m e nam tega ne kale, Dei in hlad yrstita ae dan nadaa; vhrlbih inwii so pa eeloaneg m aadnje dm*. -KipMatere boife bvm ma- deia spofcte g kararikega marmmja blagoalovll jo ! m. g. kiiezonarjftkof preteklo sredo pred vratl v«like ! serkve, nad katera ae je potam vadignil, da be ? kind i prednji cerkveni steni. To je wdnje dolo r, Owtella- i nija aa ivojo lapoijiko eerkev, - Eorwi poveljoik fuil. baron Ku hn mudil m jo tri do! v Gorici, da je ogledal noiadiko la blizojt avct. - Vitez Binal- dini, dr. Defaeia in dr. Bohata ia Trata bill 10 te dni na Dunaji. Zdi 10, da hkratno potovanjo uprav- oiga, ipdnijakega in zdravitvenega naeelnika na Da- naj ni brez pomena, ter da ae ii«e pojainila tiekim zadevam. Baron Pretia je bil med tem v Gorici, — Peaml Simona GregorciCa preloiil je na ce&ki ja« zik Vojtck Pakoata, katohet na dekliikl Soli v Pragi. V driavnem zboru potegovala ita ie za gbolj-ianje kmetijakih razmtr Franc grof Cor on I in In Ivan Nabergoj. Pivi ju priporoftal, naj bl m vender Hklenila poitava, ki bl i?am nimamo drngega doataviti n«go da ao pcp«d-mma retnWne in da je g. nabirawlj svoj lepi namcn v veliki tneri dowsgel. Naj bo torej knjiga top!© pn-pwnfona rediteljcm, in figojitaljea mladine, da jo prfekrbo ifojini varovancera bt vxgojeneem. Dobiva m tudt t Gorki. Liatniea uradniitva, Ii Brd dobilt wno dopit o naredih t Ceroveia, kt imo ga morali u da-m* odloiiti. — I)«pu iapod Ca?na ˇ 20. Iter. mum je t neki ob&ai napad na Sloveka, kt ga n i piaal. Dottcoiki ao *o prenaglili t avoji aodbi, katera jo popolnoma kriticna. Zahvala. Traent d?eh blagih iJovekoljuboT, ktera ata na iiipjcn ttadta dokazaia avojo prijatcljako ljube«ea iwSenm mjnkemu A n t o n u, noaim aicer globo!;o v;fcnoni v hvaleinem svojem arci, a ker sta mc preo-Mrtxlla x dobrotami, vakipoje mi arce, da jima moram tiuli javi... izmiti av&jo i*kre»o bvalelnost. Goapod u,\ iVidrej LXajakmijc podaril avoj vecme-as'ilni neumoroi trucl okolo rajnkega, kteremu je so mlravntfiko ntnetooatjo in ob encm a prijateljsko be-r^odo olajlaval muke, prizadcto po neozdravljUi bo-b'zni; gonpod prof. Julij pi. K1 c i n m a y r \a je vlival wjnkrrau za ?aa;t zadnje boltrcni tolv/bo v potrto arce in prizadcvat at je z viaokoduano poirlo-vabnatjo, dtt je uredil na5o gmotne ndeve in da jo z .pnitfeni druzini ˇ oaotlopolncm casu ZTeatc na Btraiti »titl z modrim avetom in z dajanako podpovo. na-hum v prijateljskih krogih. Obeina in rg«»tn drtigtm (labiotnik.un jatlj:»n fa globinearci: IJog tiaoC-krat plati! V Gorici, 26. maja 18S7. AMALIJA vdova HRIDAR. OZINATS1JL.O. Uljudno naznanjam alavnemu ob«5inatvu, da svcjo novo tovarno za in za sok iz sadja na Dunajaki Cesti (Via Staragora, 4) odprem 1. maja i. 1. ter da ae bom priza-deval, da bom slazil slavno obcioatvo vedno z najLiatejaoinnajzdraTejao aumcdopijaSo. Ob enem naznanjam, da moji aifoni ao veLji od ouih, ki ao v navadi t drugih tovacnah. Spostovani odjeraniki, tudi zaaebniki, dobijo po zahteraoji blago v hiao, voznine proato. V mnogo odjemanje priporoea ee spostljivo F. WANfeK. ^"arocila sprejemam ? svoji pisarni v koearni na Travniku. ¦&ASSaSS2SaSiS0 1 i\a prodaj je v Oseljanu Sempaske zupanije POSESTVO, abseg.ijo6e lepo zemljis€eT ki men eaajat njir, gozda in oraue zemlje. zaaajene a hta-mt, ob vo2uji ceati, ki vede od Lijaka ˇ Kar-nico, — ier prostorno in lepo biso za ko-lona (kmeta). Cez poaentvo teoe vode za eno ml^nako koio, ki nikoli no usahne, Kdor zeli ktipiti, naj se oglasi pri upravui-itvn lista, ki pov^ laatnikovo imo. Razais dra2be. Po sklepu cestnega odbora Tominskega oddajo se po jayni draibi slede^a dels na st'a-dovni ccsti kraj Idrijce: I. Delo popravljaoje cesfe pri Modreji, cenjeno 1605 gl. OS Lr. II. Be!o pnpravijanje cestc pri St. Lncijir cenjono 1985 gl. 72 kr. III. Delo razsirjeuje c^ste roed 17 in 18 lira, pri Tribusi, wapaa IS51 gK 82 kr. Draiba se bo vrsila v pisarnid cestnega odbora t Tominit t». juntja t. I, ob 11. urt prcdpoldne. Podjetnik drla mora! bo polotiti katcije 5 od sto, KatatiLneji pogoji draz^e, kakor tudt do-ticni na6rti in nadmbnt preudarek stro^kov. razpolozeni so v tukajsrcji uradffiji. CKSTNI ODBORV TOMIXU, 2 1. ronja 18 8 7. Naeehtk. I K?v«t« lc. V Najem odd;! 3e M»a Y Rlhewfrerku (y „Viw"} na skladovni c^sti, pt'tpravntt '/.<%. gostitno ire Stsicutio all tudi za pekarijo. S ht5o »te zdrif/oni tttdi dve kleti, ena roanjaa, drugi vro.i, podzemnka; od't^ti ae obo ali ooa, kakor Ijubo. Kdor 2eli o fcem v«:c zrcdeti, odgovarja rati; Anton Mahnie, v poae8trtik v Kobditjt, P, jjtanjal. in Naslcdujo knjige ta xafogo Mattjo Oorborjn f Ljubljant: A. 2a mladino. HriBOffon M. Kruh nngotjifki. — Pinter L. Bfoti Aagolj rarh. — NobeSke iakt-ice. — I'oboittti ofcrok. — VolLi6 Janvc Jezus in Marija maja Ijubozcn. — Pustite te male k monJ, ker njih je nebeSko kratjestvo. B. Za odrasle. Cast Bogu na viSnvah in mir Ijmljcm na zemlji, — Klufi nebeSkiti vrat — Jsran L. in Zamejie A. Ltlj* v Boi(Bra Tertti. — Lab V. Sv. Atojztj. — Lesor X. Jozim Kriutrts do-Ticatn svojim nevesfam na so rue govori. — Pintar L, MaSne in druge molitre. — Rozmitn h Dokliake b«kre. — SFuva Ma-rije Device II. del. ~ VolSic Janeis. Bozja pot k naSt Ijtibf Oospej prosTetega aercs. — Octzemani in Gclgata. — Gospod usliii mojo moliter. — Sveti nusijottski kriz,—Jflarija zgodnja Danica, mati miloati Bozje. — NaSa Ijaba Go.sule. — Voliifi Janez. DeTCtdrrornica k naSi Ijubi Ooapoj presv. Serca. — Petdeset zdihljojey k Mariji OeYici. — Ura inoliti Jezusa v Zakramentu Ijubezni, D. Knjige zu sluibo boijo. Molitru pri oSitni aluzbt Bozjt. — Sveti Liatt in Evan-geliji. — Angeljaka stuzba za streibc pri sr. mast. E. Pesmarice. VolMS J. & Jataa L. grata piiftiai III. in IV. knjiga. Te knjige dobivajo *e vedoo, raznovratuo ve-zane, kakor: t nanjif platnu, r rojaveai uaoji, ae alonoro koetjo alt a ponarejenra* kriatalnim ateklom, pri Via 8. Sebaatiano gt 3 t Trstu. Naroiitbe jzvranjejo so tofao in hitro navse sfcrani. St. 757. JWfr#^4» m a$gftT#r0 nr$Mki J|, V tem okraji razpisujejo ss 3 tem sluibi ncitelja - voditelja enorazrednic v Gergarji in v Kalu ter slu^ba iidifelja in slazba nciteljice. Dohodki vsek sluzeb so 3. placilne vrste poleg def. s. postav 10. marcija 1870. in 4. marcija 1879. ProSoje s postavnimi spriccvali sposobnosti — za znnanje prosilce tndi se spriceralom r. k. okrajnega zdravnika — je vloziti do 12. jnlija t. 1. sem le po predpostavljenih oblastni-jah. C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET v Gorici, 2a. maja 1887 „Ljubljanski Zvon.u Stsji n p:I leli gli, 2.31; n cetrt liti gli L13, §t. 84iOp. Oziiiinilo. Ravnateijstvo zastavljavntco (Monte di pieta)T ustanovijene po grofu Thumu v Gorici, nazna-nja, da dne 20. jtniija t. 1. zafinc javua drazba (kant) nere§enih zastav I. Cetrt lota 1886, t j, ti^tih, ki so bile zastavljene januarja, i'obruarja in marca 1880. Uavnatelj: KONKAD pi. i'ABRIS. Mnogo prihrani, kdor kupi obloko v Rroi acni ci loacija Steinerja, ki ]e najvetja v Gorici r katori ae dobi vaak caa na Teliko izbiro narejena obleka po naalednjib oeonh: Fsp&i y^ihzia Mi 21 g:::;ie :i 8 is 39 gl » n dsike n i » 15 n n n QilSltl n 3 n !0 » Pdrrke p:s!^;ie aukajs « gcspade „ 8 fl 30 „ rcsliissiki saki « „ , S » IS B Vrhu titbit bf>^flta zttloga vs;ikoviHlnri lLonJi«;]LuM9 Via Moralli It. 49, ter ae preaelil v Lovigonovo liit^o. Via Qi- preasi at. 4, kjer bodom imel vadno pripravljene ao-be za poyiitnike in velik Ulev (italo) za konje in vole. Kakor do sedaj, skrbel bodom tudi odalej vedoo za izbraao in naravao vino, za izvratno kuhinfo in dobro poatrczbo. Priporocinx so avojim doatjdanjim gosfcom in drnzemu obctnstvu, naj bi me v obiloeot Itevtlu, obi« ekovaio. V Oorid, dne ID. maja 1887. Hteian Ivafol, gostilnic^r. PP---------- Brtgato zulu/ena, lottrijskih prihodkor V est, is h MMn po c. k. vodstvu zagotovljena Ml. za skupne vojaske dobrodelne namene 10.13«9 dobitlLov v sknpncm znesku 201.000 gold. in atcer: 1 g'avni dobitek a 60.000 gld., 1 gl;\vnt dobitek a 13.000 gld., 1 glavni do-bitek a 5000 gld. euotno papirne rente, » 30 pred- in podobitki. posem 5 dobitkor po 1000 gl.t 40 dobitkov po 200 gl. in 50 dobitkor po 100 gld. enoEne papirne rente, slednjic dobitki v goto. ˇitn t skupn-.>m znesku 100.000 gld. SkcIqIs S3 m upekis$n 5. jwji 1837. W*~ Sre5ka stane 2 gld. a. v. ~B* NatanCatfje dolocbe obsega igralni nacrt, ki se do- > blvsk brezpUcn«i pri oddelku za drzavno lotorijo ¦ ^Stad'T Riemergasse 7. •?. Stock, im Jacoberhofe), ' kakor tudi pri mnogobrojnih razpecalcih. j Sreeke se dopoSljtjo po»tnine proste. j Na Buaaji, meseca aprita 18S7. C. k. vodstvo loterijskih prihodkov, oddelek za drzavno loteryo. >2i im; j^b»tjm*» mam* r&xm olerija. 10,