letnik XVI • št. 10, november 2009
Glasilo občine Trzin
Še ne bo dosti več denarja
Za enakopraven položaj pri RCER-u
Jošt je spet zlat
Metka Albreht: Osrečujejo me majhne stvari
Vaše oči -
zrcalo vašega zdravja
OPTIKA 23, Ljubljanska 12b, 1236 Trzin www.optika23.si
Tokrat smo se odločili, da vam predstavimo NOVA atraktivna očala CliC.
CliC so revolucionarna očala, katera se spnejo s pomočjo magneta neodymium na korenu nosu in potekajo vse okoli glave. In ravno zaradi čvrste vezi očala ostanejo na svojem mestu in se ne premikajo. Ko jih ne uporabljate, lahko enostavno in s stilom visijo okoli vratu.
Očala so ameriškega porekla, katere je zasnovala ameriška vesoljska agencija NASA. Produkt so razvili zato, ker bi v breztežno-stnem prostoru astronavti težko uporabljali 'navadna' očala. Modeli CliC spadajo med tehnološko najbolj napredna očala, katera so dandanes na voljo. V tujini so očala CliC zelo priznana in uspešna, katere nosijo tudi znane osebnosti. Najbolj posebna značilnost očal je magnet, ki spaja očala na korenu nosu. Ta značilnost je patentirana s certifikatom CE. CliC proizvodi predstavljajo novo
modo nošenja očal, saj združujejo praktičnost in kreativnost. Zaradi tega so proizvodi CliC edinstveni, unikatni.
Priporočamo jih vsem, ki potrebujejo očala za bližino, ker se ta očala večkrat na dan snamejo z nosu. Praktična so za vsakodnevna opravila npr. gospodinjska opravila, v delavnici, v trgovini, pri varstvu otrok,.
S proizvodi CliC odlično vidite in ste hkrati videni.
V naši OPTIKI 23 vas čaka pestra izbira KOREKCIJSKIH OČAL različnih svetovno priznanih proizvajalcev, različnih cenovnih razredov.
CIlC
diamfnct
__
% j
hEI I 1RML4.KÍH t LILI
NUDIMO pa vam tudi OKULISTIČNE PREGLEDE
(potrebno se je predhodno naročiti - osebno ali telefonsko 059 023 009 / 040 21 22 23)
S*-
Lep jesenski pozdrav OPTIKA 23

Delovni čas:
ponedeljek - petek 9.00 - 12.00 in 15.00 - 19.00, sobota 9.00 -12.00.
Nismo največji, nismo najmanjši. Želimo si z osebnim pristopom in ustrežljivostjo postati Vaš osebni OPTIK. Vaše zadovoljstvo je naše merilo za uspeh!
KUPON
20 € POPUSTA
ob nakupu KOREKCIJSKIH OČAL
(Plačilo z gotovino, popusti se ne seštevajo)
n
ACUNOVODSKE STORITVE
Ažurnost, fleksibilnost in strokovnost! ŽE ■j Q LET
Renata Uhan s.p.
POT K SEJMIŠČU 26A, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE tel : 01 561 29 47, taks 01 561 29 48, gsm: 041 652 556 Ě-pP&ta: renaíaíjgjfaktura.si www.faktura.si
Oglaševalska agencija
IR IMAGE
Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik telefon: +386 1 83 96 400, faks: +386 1 83 96 411 info@ir-image.si, www.ir-image.si
U VODNIK
Saj svet je lep!
Drobne kapljice pršijo in strehe jokajo. Koraki brodijo po mehkem pisanem listju, ki po veselem rajanju z vetrom utrujeno po-lega po poteh. Vlažni mraz grize v lica in išče tople kotičke, kjer bi se ogrel. Sramežljivo pripoveduje o plesu belih metuljev visoko v gorah, ki vse bolj gosto rojijo in s svojo belino prekrivajo vse več vršacev in že silijo v doline. Zaspano sonce se vse dalj skriva za meglene oblake in sanja o poletnih plažah in vročih puščavah. Mokre sence najraje hitijo v zavetja toplih domov, a v Trzinu delovnega zagona ne krnita ne hlad, ne siva vlaga. Delavci na trzinskih cestah hitijo z razkopavanji, nameščanji novih vodov, gradnjo pločnikov in polaganjem asfalta. Vse kaže, da bomo v veseli decembrski čas vstopili s kar nekaj slavnostnimi otvoritvami in predajami namenu. Že lep čas na naložbenem področju ni bilo tako živahno in Trzinci navijamo za mojstre in druge delavce na prostem, da bi pred prihodom zime lahko naredili kar največ. Verjamemo, da bomo v naslednji številki že lahko poročali tudi o otvoritvi doma za starostnike, najpomembnejši naložbi v naši občini v zadnjem obdobju. Z veseljem pa lahko zapišemo, da se tudi našemu časopisu očitno obetajo boljši časi, saj je pripravljenost po sodelovanju v njem nakazalo kar nekaj naših bralcev. Vseh še nismo vključili v delo, a jih nismo pozabili in skušali bomo z vsemi najti najugodnejše možnosti za sodelovanje. Prav je, da Odsev postane res trzinski, da ga pi-
šejo in ustvarjajo Trzinci. Že zdaj pa razmišljamo, kako bi pod novoletno jelko na Občini položili tudi zavojček z željo, da bi naše glasilo lahko v celoti tiskali v barvah. To bi bilo lahko v naslednjem volilnem letu lepo darilo Trzincem, saj bi se enakovredno postavili ob bok sosednjim občinam, tudi po statističnih podatkih manj premožnim, kot je naša. Lahko se potrudimo in naredimo sodobnejši, boljši časopis, k prizadevanjem po modernosti Odseva pa lahko pomaga tudi izdajatelj, saj barvni tisk ni več tako drag, kot je bil nekoč. Kakor koli že, tudi v tej številki skušamo odsevati kar največ iz pestrega življenja našega kraja. Čeprav jesensko dogajanje v Trzinu ne dosega spomladanskega kipe-nja na družabnem in društvenem področju, tudi jesen ni tako dolgočasna. Vrstijo se že predavanja, razstave, vse bolj se prebuja kulturno življenje, za tiste, ki jih zanima, je tudi kar nekaj možnosti za športno dejavnost in rekreacijo pa tudi za zabavo. Gospodarska kriza, ki naši državi ni prizanesla, se sicer odraža tudi v naši občini, vseeno pa še ne v takšnih razsežnostih, kot smo se bali na začetku leta. Upajmo, da ji bo sapa res pošla in da bomo v prihodnjih številkah pisali o novem razcvetu na vseh področjih. Tudi to bo ena od želja pod novoletnimi jelkami! Predvsem pa bi si želeli dobrih, medčloveških odnosov. Prav ob nekaterih najnovejših občinskih naložbah je bilo preveč hude krvi nekaterih posameznikov, še zlasti mejašev.
Nobena ped zemlje, noben nadstrešek ali plot niso vredni našega zdravja! Ne zaslužijo si čirov na želodcih, zrahljanih živcev in nespečnosti. Za naše prednike je bil najhujši in neodpustljiv greh, če je kdo skrivoma premikal mejo. Ko je kdo od koga kupil kos zemlje, so na meji ob pričah v zemljo zakopali kamen ali črepinjo, potem pa je glavna priča »pripeljala« zaušnico starejšemu sinu prodajalca in mu rekla: »Za uh si zapiši, da je tu meja!« Tako je nastal rek »za uh si zapiši«, mejaši pa so si dobro zapomnili, kje je meja. Kdor je prestavil mejnik, je izgubil spoštovanje drugih in je kot duh v Aškerčevi baladi Mejnik tudi po smrti tovoril premaknjeni mejnik in spraševal: »Kam bi deu?«
Zdravilo za vse spore so pogovori, razumevanje in usklajevanje. Nekateri se tudi pritožujejo zaradi obvozov in čakanja, ki jih povzročajo zapore in dela na cestah. Če se komu mudi, je to res neprijetno, a vendar je bolje nekoliko potrpeti, narediti ovinek ali počakati, saj bo kmalu bolje, predvsem pa varneje za vse. Namesto preklinjanja in hupanja si raje zažvižgajmo in se sami sebi zasmejmo, češ, take malenkosti nam že ne bodo vzele dobre volje, saj smo premagali že hujše preizkušnje. Če boste tako razmišljali, boste mogoče tudi opazili, da je svet drugače tudi lep in da celo sivo nebo ni nujno žalostno.
Urednik
Odsev
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Mateja Erčulj, Mirjam Štih
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje:
Oglaševalska agencija IR Image d.o.o.,
Tel.: 01 839 64 00
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izide enkrat mesečno
in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
Miklavževanje
Tudi letos bo v Trzinu miklavževanje pripravilo Kulturno- umetniško društvo Franca Kotarja. Prireditev bo v soboto, 05.12.2009, v
dvorani KUD-a Franca Kotarja na Mengeški c. 9, zaradi velikega števila otrok pa bo potekala v dveh skupinah: ob 17. uri za otroke, stare od 1 do 3 let (roj. leta 2006, 2007 in 2008) ob 19. uri za otroke, stare od 4 do 7 let (roj. leta 2002, 2003 in 2004, 2005). Staršem (in ostalim), ki želijo svoje otroke pripeljati na predstavo in obdarovanje, so prijavnice na voljo v vložišču Občine Trzin, Vrtcu Trzin, Osnovni šoli Trzin in Župnijskem uradu Trzin, in sicer do vključno 28. novembra 2008, kjer jih lahko tudi oddajo. Miklavževa-nje je namenjeno otrokom, ki imajo stalno prebivališče v Občini Trzin.

H 5- H
decembra 2009
Slika na naslovnici:
Sonce se poslavlja Foto: Andrej Nemec
Županov kotiček
Politika, tudi lokalna, se ne dogaja samo v prostorih, ki so za to namenjeni (npr. sejne sobe, dvorane, javna občila...), temveč tudi po t.i. kuloarjih, v Beogradu so temu rekli čaršija, pri nas pa so to v glavnem gostilne in bifeji, kjer »poznavalci« uganejo marsikatero bistro o tem, zakaj je kaj tako, kot je, in kako bi pravzaprav moralo biti, da bi bilo prav. Ta politika se, kot rečeno, dogaja povsod, tudi v najmanjši občini in krajevni skupnosti, dostikrat še bolj vneto in žolčno kot v prej omenjenih sejnih dvoranah, v katerih stvari vendarle potekajo pred očmi javnosti in zato povečini, vedno pa tudi ne, v okvirih vsaj neke temeljne dostojnosti. Tako je seveda tudi v Trzinu. Tudi pri nas je nekaj središč oziroma točk, kjer je mogoče izvedeti tako rekoč vse, marsikdaj tudi o sebi marsikaj takega, česar še nikoli nisi slišal. Ampak tokrat ne bi razglabljali o teh plateh te vzporedne politike, temveč o nekaterih vprašanjih, ki so v zadnjem času v zraku in očitno razburjajo ljudi, občane in občanke, deloma gotovo tudi zaradi sodb, ki prihajajo iz teh vzporednih političnih žarišč po Trzinu. Včasih je namreč pametno odgovoriti tudi na vprašanja, ki so tako rekoč v zraku in tako razjasniti vprašanja, ki se ob govoricah, ki krožijo naokrog, postavljajo tudi dobronamernim ljudem, ki niso aktivni v tem vzporednem svetu politike.
V zadnjem času se menda veliko ugiba zlasti v zvezi z dvema naložbama; prva je zaključena, izvedba druge pa se prav v teh dneh začenja. Gre za krožišče ob vhodu v Mlake, o katerem je slišati vpra-
šanje, čemu je bilo to sploh potrebno in zakaj nismo denarja porabili za kak bolj nujni poseg, in za vprašanje, ali je dela za obnovo in modernizacijo Mengeške ceste pametno začeti ravno zdaj, tako rekoč v začetku zime oziroma ali bi ne bilo bolje počakati do pomladi.
Krožišče
Potrebno je povedati, da je bila obnova in preureditev križišča Mlakarjeve in Kidričeve že več let načrtovana. Občinski svet je že v prejšnjem mandatu spremenil t.i. PUP-e in odločil, da je potrebno vzdolž Kidričeve zgraditi kolesarsko stezo in nekaj parkirišč ter prej ko slej povezati kolesarsko stezo ob Ljubljanski cesti in naprej proti Domžalam. To pa pomeni,, da je bilo treba križišče Mlakarjeve s Kidričevo v vsakem primeru preurediti in razširiti ter usposobiti za ves ta promet. Dela smo se lotili letos, čim smo uredili zamenjavo zemljišč s prvimi sosedi, ki je bila že dalj časa načrtovana, a iz različnih razlogov do nje ni prišlo že prej. Spomladi pa se bomo predvidoma lotili nadaljevanja del ob Kidričevi. Ker je bila preureditev križišča, kot rečeno, tako ali tako v načrtu, smo se odločili, da ga po nasvetih prometnih strokovnjakov spremenimo v krožišče in zagotovimo boljšo prometno pretočnost in višjo raven prometne varnosti (upočasnitev vozil ob vstopu v Mlake in bistveno varnejše zavijanje vozil s Kidričeve na Mlakarjevo proti Ljubljanski cesti). Pri čemer pa je razlika v ceni minimalna.
Mengeška
Rad bi posebej poudaril, da smo si zelo prizadevali za to, da bi čim prej prišlo do razpisa del za obnovo in modernizacijo Mengeške ceste in smo ga navsezadnje v imenu in po pooblastilu države celo sami izpeljali, da bi čim prej podpisali pogodbe in začeli z deli, četudi, kot rečeno, na zimo, ko čas ni videti najbolj primeren za to. Zakaj? Zato, da ne bi naposled vse skupaj padlo v vodo. Treba je spomniti na to, da živimo v času krize in da se proračun države in proračuni občin precej krčijo in da se v državnem proračunu nenehoma zmanjšujejo zlasti zneski, namenjeni za naložbe. Že tako ali tako so v državnem proračunu trenutno zagotovljena sredstva samo za dve tretjini trase, nadaljnja sredstva pa naj bi bila na razpolago šele v letu 2011; pri čemer pa država zagotavlja približno 85 % potrebnih sredstev, ostalo pa občina. Samo upamo lahko, da ta sredstva tedaj bodo na razpolago oziroma logično bi bilo, da bi bila zagotovljena, saj verjamemo, da država projekta ne bo pustila nedokončanega. To je tem bolj pomembno, ker smo zaradi zapletov s pridobivanjem potreb-
nih zemljišč, ki na severni strani še niso v celoti pridobljena (pridobiva jih država), morali spremeniti prvotni načrt in začeti z deli z južne strani, tako da bo ravno tisti konec trase, ki je bolj potreben posodobitve (pločniki itd.) moral nekoliko počakati. Pri tem moram spet poudariti, da smo tudi na Občini vložili veliko truda v to, da bi vendarle pravočasno prišlo do odkupa potrebnih zemljišč, pa nismo bili uspešni tudi zaradi neusklajenosti re-sorjev v vladi, ker ni bilo mogoče pridobiti soglasja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (Ministrstvo za kmetijstvo) z zamenjavo zemljišč, ki jo je predlagala in pri njej vztrajala lastnica največjega dela potrebnih zemljišč za krožišče na mestu, kjer je sedaj križišče Mengeške ceste z Grajsko cesto. A žal je tako in samo upamo lahko, da bodo dela tekla tako, kot je načrtovano, in da bomo v stikih s pristojnimi ljudmi z Ministrstva za promet in DRSC uspeli zagotoviti, da bodo sredstva za severni del trase čim prej in v zadostnem obsegu zagotovljena.
Tone Peršak
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 1/2f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom
Še ne bo dosti več denarja
V Trzinu v zadnjem času spet vse bolj rohnijo gradbeni stroji, zato marsikdo pomisli tudi na to, kako se bo to plačevalo. Prav zato smo tokratni pogovor z g. županom Antonom Peršakom začeli s financami.
Z zakonodajo v prejšnjem vladnem mandatu so Trzinu in še nekaterim občinam precej priprli pipico za pridobivanje denarja iz t.i. primarnih virov financiranja. Sodišče je kasneje ugotovilo, da je bila zakonodaja na tem področju neustrezna in da jo je treba popraviti. Ali je Trzin po tistem dobil kaj več denarja? So zdaj prilivi v občinsko blagajno iz primarnih virov vseeno večji in ali je bila poplačana razlika za nazaj?
Bistveno je to, da je prejšnja vlada v osnovah spremenila sistem financiranja občin, kar zadeva tekoče prihodke (glavarina, izračunana na osnovi povprečnine in še nekaj manjših davčnih prihodkov) za pokrivanje stroškov t.i. primerne porabe ali popularno rečeno tekoče porabe občin. Bistvena sprememba je v tem, da ti prihodki niso več odvisni od stanja v občini in ne od politike občine (skratka vse občine so obravnavane enako, tako tiste, ki vlagajo kaj v razvoj kot tiste, ki nič ne vlagajo, pri čemer se ne upošteva, da imajo občine, ki so v preteklosti vlagale v infrastrukturo, tudi večje stroške - vzdrževanje te infrastrukture itd. Kot je znano, so zlasti štiri občine zaradi tega izgubile precej sredstev (Občina Trzin nekako od 900.000 do 1,000.000 € na leto) in te štiri občine smo vložile na Ustavno sodišče zahtevo po ustavni presoji zakona. Ustavno sodišče je v glavnem pritrdilo naši zahtevi in zahtevalo, da Državni zbor zakon popravi. Seveda je vlada, ki je pač podpirala določen tip občin, zlasti izrazito podeželske občine, na račun bolj razvitih občin) predlagala spremembe, ki so prinesle nekaj kozmetičnih popravkov, nekaj preimenovanj posameznih prihodkov, bistve-
ne spremembe pa ne (nam se to morda pozna za kakšnih 30.000 - 40.000 € na leto, ker so prihodki spet nekoliko bolj odvisni od vplačane dohodnine v občini). Zato te štiri občine ponovno razmišljamo, da bi še enkrat zahtevali ustavno presojo zakona; nismo pa te zahteve še vložili, ker Služba Vlade za lokalno samoupravo napoveduje, da bo morda vseeno predlagala še dodatne spremembe zakona, saj zdaj že vsi ugotavljajo (tudi številne druge občine) in sama služba, da sistem financiranja ni dober. Tako da še čakamo, kaj bo. Po drugi strani pa velja povedati, da smo štiri občine vložile tudi tožbo proti državi zaradi izgubljenih sredstev v preteklih letih, in zdaj čakamo, kaj bo reklo sodišče, čeprav je težko pričakovati kak večji uspeh glede na to, da so bila sredstva, odvzeta nam, Ljubljani, Občini Log Dragomer in Občini Šempeter Vrtojba, v bistvu prekanalizirana v druge občine, ki jim zdaj teh sredstev ni mogoče odvzeti. Da bi pa sodišče odločilo, da je treba v teh časih to vrniti iz državnega proračuna, razen morda v kakšnem manjšem obsegu, pa je težko pričakovati. Skratka, Občina Trzin ima zaradi teh domislic prejšnje vlade (zlasti SDS in SLS in NSI) v zadnjih treh štirih letih realno gledano skoraj za četrtino nižji proračun kot pred tem. Glede na krizo, ki bolj prizadene bolj razvite občine kot manj razvite, ker so bolj odvisne od lastnih prihodkov za investicije (nerazvite dobijo več iz državnega proračuna,) je v letu 2009 in bo v letu 2010 položaj še toliko slabši.
Izdatki za mlade, še zlasti za predšolsko in šolsko vzgojo so kar velika postavka v občinskem proračunu. Zanima me, kolikšen delež iz proračuna pa naša občina namenja starejšim prebivalcem? Za kaj je na tem področju namenjen občinski denar?
Načeloma je tako, da občine, kar zadeva tekoče odhodke, daleč največ sredstev porabijo ravno za mlade. Začne se z novorojenčki, saj
skoraj vse občine poznajo takšne ali drugačne oblike pomoči ali spodbud ob rojstvu otrok (tudi naša), največji izdatek iz naslova primerne porabe (tekoči stroški) pa je namenjen sofinanciranju programa otroškega varstva. Če k temu prištejemo še obveznosti v zvezi z osnovnim šolstvom in različnimi drugimi programi za mladino, investicije in stroške investicijskega vzdrževanja na področju vrtcev in osnovnih šol ter otroških igrišč ipd., kmalu ugotovimo, da zelo velik del proračuna (v povprečju najbrž blizu tretjine) občine namenijo za potrebe mladih. Za starejše seveda precej manj. Vendar to ni tako zato, ker bi občine imele manj posluha za potrebe starejših, temveč za to, ker so zakonske obveznosti različne. Ne glede na to pa občine (tudi naša) praviloma sofinancirajo delovanje upokojenskih društev, univerz za tretje življenjsko obdobje, razne oblike organizirane samopomoči, pomoč na domu, oskrbnine za svoje občane v domovih za starejše (če njihove pokojnine ne zadoščajo ali če svojci ne zmorejo prevzeti te obveznosti) itd. Poleg tega se nekatere občine, tako kot občina Trzin, odločajo tudi za vlaganje v domove za starejše in oskrbovana stanovanja in tako svojim starejšim občanom omogočijo, da na stara leta lahko ostanejo v domačem kraju, četudi morajo v dom oziroma v oskrbovano stanovanje. Prav zaradi takšne odločitve lahko v Trzinu za nekaj zadnjih let rečemo, da smo za obe skupini, torej za najmlajše in najstarejše namenili približno enako sredstev in pozornosti. V naslednjih letih pa bodo spet v ospredju potrebe najmlajšim (gradnja novega vrtca).
Posodabljanje Ljubljanske ceste je v polnem zamahu. Napovedovali ste, da se bodo delavci mostu čez Pšato lotili šele v prihodnjem letu, zdaj pa vidimo, da tudi tam, ob robu mosta že potekajo dela. Ali to pomeni tudi začetek sanacije mostu? Kako je terminsko zastavljena ta sanacija?
Gre predvsem za to, da so bila načrtovana
tako, da bi večina plačil za cesto zapadla v letu 2009, za most pa v letu 2010. Ker pa je CPL, ki izvaja dela, imelo v Trzinu trenutno dve ekipi (ena je pred tem delala na povezovalni ulici med Mengeško in Jemčevo, druga pa na kro-žišču v Mlakah, in se je potem ekipa s krožišča preselila na Ljubljansko cesto (cestišče), druga ekipa pa takoj na most. Ker pa, kot vemo, gradbena dela občine v skladu z zakonom plačujejo v 60-dnevnem roku, je še vedno tako, da bo vsaj del plačil za cesto zapadel že v letu 2009, vsa plačila za most pa že v letu 2010. Da pa se dela fizično izvajajo vsaj deloma hkrati, pa najbrž ni narobe, prej prav, bo vsaj čas zapor prometa krajši.
Kakšni so občinski načrti s starim župni-ščem oz. farovžem in kdaj naj bi začeli z deli? Prav tako me zanimajo načrti za večnamenski objekt ob Habatovi cesti, kjer je mlekarna?
Načrtje naslednji. Glede na dotrajanost zgradbe, bo obstoječo stavbo potrebno v nekaj letih podreti. Potem pa bomo na istem mestu zgradili novo, nadomestno stanovanjsko stavbo z istim namenom, torej s t.i. neprofitnimi stanovanji, ki jih je občina dolžna zagotavljati za občane z nižjimi dohodki. Celoviti načrt na tem področju pa je tak: v letu 2010 se začne gradnja na območju Jefačn'kove domačije (tudi 2-3 stanovanja), nato sledi nadomestna gradnja na lokaciji »lope« ob Habatovi ulici (občinsko skladišče in 2-3 neprofitna stanovanja) in potem bo na vrsti »stari farovž«, če se seveda ne bo zgodilo kaj nepredvidenega.
Kako poteka sanacija kraljeve kapelice ob Jemčevi cesti? Kako je urejeno lastništvo in kako financiranje?
Kolikor vem, sanacija poteka v redu. Res pa je, da samo izvedbo v tem primeru vodi Občina Mengeš. Kot je znano, namreč kapelica stoji na meji, pravzaprav v večjem delu že v katastrski občini Loka (Občina Mengeš), zato smo sicer vse postopke začeli v Trzinu, se dogovorili z Občino Mengeš za delitev stroškov, formalno pa je izvajalca izbrala in dela vodi Občina Mengeš, ker gre za njeno območje, čeprav je kapelica pač na lokaciji, ki je tako rekoč v Trzinu (meje so pač take). Kolikor vem, so temelji
že sanirani, bo pa kapelica še vedno za spoznanje nagnjena, ker so menda ugotovili, da bi jo v primeru, če bi jo želeli v celoti naravnati, morali toliko premikati, da bi se razrušila. Je pač tako. Majhen objekt, vendar vseeno statično zahteven, stroka pa je ugotovila, kaj je še mogoče in kaj ne več.
Nova zakonodaja spreminja status lastništva nad kanalizacijskim sistemom in nad čistilno napravo v Študi, kar je bilo že do sedaj v lasti občin in zgrajeno v pretežni meri s samoprispevki in občinskimi sredstvi. Zdaj naj bi bile občine še v večji meri lastnice tega sistema in naj bi tudi upravljale z njim. Do leta 2015 bo treba te sisteme in čistilne naprave prilagoditi strožjim zahtevam Evropske skupnosti. Ali Trzin čakajo večje, dražje naložbe na tem področju, ki jih bo treba pokriti z lastnimi sredstvi?
To je zelo obsežno vprašanje, na katerega ni mogoče na kratko odgovoriti. V bistvu ne gre za spremembe v lastništvu, ampak samo za vprašanje, kdo vodi osnovna sredstva v svojih knjigah. Nadalje je treba vedeti, da gre za dve ločeni stvari. Eno je podjetje CČN (last petih občin), drugo je infrastruktura, ravno tako last občin, ki jo ima podjetje CČN trenutno v upravljanju. Z novim letom pa se to spreminja. Samo rekonstrukcija in posodobitev je naslednja zelo zapletena zgodba; priprave nanjo potekajo, čeprav počasi in s težavami. Predlagam, da se temu posveti poseben članek ali intervju. Ne gre za nič drugega kot to, da pač tega ni mogoče razložiti na pol strani. Pri katerih prireditvah v veselem decembru bo sodelovala Občina? Za zdaj velja, da bomo imeli v Trzinu vse prireditve, ki smo jih imeli že v zadnjih letih, in Občina bo sodelovala kot doslej. Morda bo še kaj več. Tudi letos ne načrtujemo silvestrovanja na prostem zaradi skromnega obiska zadnja leta, ognjemeta večjih razsežnosti pa ne smemo organizirati zaradi novih predpisov (zaradi letalskega koridorja), bo pa tudi letos prednovoletno srečanje z občani. Vse ostalo pa tako, kot smo navajeni.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Telesna aktivnost in zdravje
Občina Trzin bo v torek, 24. 11., ob 18h v dvorani Marjance Ručigaj v CIH pripravila predavanje diplomirane fiziotera-pevtke iz Zdravstvenega doma Domžale Nataše Velepec o pomenu zmerne telesne aktivnosti za zdravje. Govorila bo o pomenu telesne dejavnosti za zdravje s poudarkom na varni vadbi, skrbi za varen srčni utrip pri vadbi, o razliki med telesno dejavnostjo in telesno vadbo in predvsem, kako lahko telesno dejavnost vključimo v svoj vsakdan. Po predavanju bo na voljo tudi za vprašanja in nasvete.
Vljudno vabljeni!
VABIMO vas na
tradicionalno srečanje starejših občanov
Spoštovane občanke in občani, Občina Trzin vas v sodelovanju s prizadevnimi članicami organizacije Karitas vabi na tradicionalno srečanje starejših občanov, ki bo v nedeljo, 13. decembra 2009, ob 16.00 uri, v dvorani Kulturno-umetniškega društva Franca
Kotarja v Trzinu. Srečanje je namenjeno vsem tistim, ki ste oziroma boste do konca letošnjega leta dopolnili 70 ali več let. Zaradi varstva osebnih podatkov bomo tudi letos udeležence zbirali na podlagi prijav.
Če želite z nami preživeti prijetne urice in si ogledati film ob spominjanju na pretekla druženja, nam to sporočite do 10.12.2009 do 13:00 ure na eno izmed telefonskih številk: 01/564 45 43 01/564 45 44 01/564 17 72. Prijavite se lahko tudi tisti, ki ne boste prejeli vabila. Vljudno vabljeni.
OBČINA TRZIN V SODELOVANJU S KARITAS
Tekoča novembrska seja občinskega sveta
Za enakopraven položaj pri RCER-u
28. redna seja Občinskega sveta Občine Trzin je imela na dnevnem redu le pet točk, ki niso bile posebej dramatične, tako da je bila seja dokaj hitro zaključena. Najprej so se članice in člani sveta lotili odloka o ustanovitvi skupnega medobčinskega inšpektorata in redarstva. Ta organ skupne občinske uprave je bil ustanovljen že leta 2005, ustanovni akt pa je bil pripravljen v skladu s takrat veljavno zakonodajo. Ker je v zadnjih letih na tem področju prišlo do spremembe zakonodaje, še zlasti zakona o občinskem redarstvu, je moral občinski svet z nekaterimi spremembami odlok o medobčinskem inšpektoratu uskladiti s sedanjo zakonodajo. To je bilo potrebno tudi zato, da so pridobili pravico do pridobivanja sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje skupnega opravljanja posameznih nalog občinske uprave. Pri drugi točki dnevnega reda je občinski svet sprejel nekaj kadrovskih sprememb v svojih delovnih telesih. Za preostanek mandata so imenovali Andreja Kovačiča , za člana nadzornega odbora Občine Trzin, Majda Šilar je postala članica komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Peter Ložar pa član komisije za informiranje.
Ob tem so svetnice in svetniki podprli tudi sklep občinskega nadzornega odbora, da je treba v bodoče pri imenovanju kandidatov za funkcije v občinskih organih preverjati tudi njihovo izpolnjevanje formalnih pogojev za imenovanje na te funkcije v skladu z veljavnimi državnimi in občinskimi predpisi.
Pri naslednji točki je župan člane sveta seznanil s potekom pogajanj glede sofinanciranja nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki - RCERO Ljubljana. Povedal je, da je bilo nekaj razhajanj glede tega, koliko naj bi za RCERO plačevale t.i. občine pristopnice in koliko občine solastnice Javnega holdinga d.o.o. in JKP Snaga Ljubljana. Trzin je med občinami pristopnicami, občine solastnice pa so nekdanje ljubljanske občine. Ljubljanske občine so sprva želele, da bi imele ugodnejši položaj, občine pristopnice pa naj bi plačevale večje zneske, vendar so se po zavzetih pogajanjih dogovorili, da bodo vse občine izenačene, in bodo plačevale enake cene. Naša občina naj bi v skladu s tem sporazumom za gradnjo RCER-a prispevala 313.397 €. Ta denar naj bi pridobila s taksami zaradi onesnaževanja okolja zaradi odlaganja odpadkov. Občinski svet je po razpravi soglašal, da lah-
ko župan občine podpiše pogodbo o sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki.
Po redni točki vseh sej občinskega sveta, pobudah in vprašanjih svetnikov, so se lotili še odloka o spremembah zazidalnega načrta v OIC Trzin. Ker je šlo za drugo obravnavo, ni bilo posebnih težav. S spremembami so določili dve novi gradbeni parceli, pristali na gradnjo nadstreškov in na spremembe namembnosti zelenih obcestnih koridorjev. Več razprave je pritegnila le prošnja zasebnega vrtca Geko, da bi za malčke iz vrtca zagotovili varnejše dostope do vrtca in do igralnih površin. Eni so menili, da je treba takoj sprejeti sklep, s katerim bi pristali na ustrezno ureditev tamkajšnjih prometnih razmer, drugi pa so bili za to, da strokovnjaki najprej pregledajo vse možnosti in tudi daljnosežne posledice predlaganih rešitev. Vsekakor si bodo na Občini prizadevali, da bi malčkom zagotovili večjo varnost na tamkajšnjih prometnih površinah in ob njih .
Miro Štebe
Leseni
mostiček čez Gvajšek
Pred kratkim je sprehajalce po gozdnih poteh pri priljubljenem trzinskem izviru Gvajšek pozdravil nov lesen mostiček. Ta je olajšal prehod preko potočka, ki ga je bilo potrebno do zdaj preskakovati, z njega pa se odpira tudi prijeten pogled proti izviru. Slišali smo že tudi prve kritične opazke. Vsi sicer hvalijo mostiček, nekateri pa menijo, da bi bilo bolje, če bi mostiček postavili spomladi, saj bi njegovo trajnost tako podaljšali vsaj za eno sezono. Ocenjujejo, da čeprav je mostiček zaščiten s premazi, zima ne bo blagodejno vplivala nanj. Kakor koli že, mostiček je simpatičen in zasluži vse pohvale, fino pa bi bilo, da bi podoben mostiček postavili tudi čez potok na poti proti Dobenu ali Rašici, nekoliko nad Peskami pred izvirom Rakovnik.
Kapelica z novimi temelji
Kraljeva kapelica ob Jemčevi cesti na začetku ali koncu Trzina je bila že dalj časa potrebna obnove. Trzinci in še zlasti Turistično društvo Kanja so se že dalj časa zavzemali za njeno prenovo, zatikalo pa se je zato, ker prav tam poteka meja s sosednjo menge-
Jefačenkova domačija ob Jemčevi cesti, ki je stala na mestu, kjer je bila nekoč rojstna hiša znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, je dolgo čakala na gospodarno roko, vendar je zob časa pokazal svojo moč. Preden so lahko pristojni uredili lastniška razmerja in začeli resneje razmišljati, da bi jo morali zaradi etnografskih in zgodovinskih vrednot, ki so bile povezane z zapuščeno domačijo, zaščiti in ohraniti
ško občino, pravzaprav je večina kapelice na mengeški strani. Zdaj so kapelico končno začeli prenavljati. Sprva je kazalo, da temeljev ne bodo mogli povsem sanirati in da bo kapelica nekoliko nagnjena, vendar so strokovnjaki našli rešitev. Celotno kapelico
so dvignili v zrak in uspešno zgradili nove temelje, na katerih zdaj nabožno znamenje že trdno stoji. Vmes je nepričakovan zastoj povzročila nesrečna smrt enega od izvajalcev (ne pri obnovi kapelice), zdaj pa življenje teče dalje. Pokojnega mojstra je nasledil nov delavec in zidarska dela bodo v kratkem zaključena, potem pa bodo prišli na vrsto slikarji, da obnovijo poslikave kapelice.
poznejšim rodovom, se je poslopje začelo podirati in je že ogrožalo varnost mimoidočih. Na zahtevo gradbenih inšpektorjev so domačijo porušili, na Občini pa delajo načrte, kako naj bi tam postavili stanovanjsko zgradbo, v kateri naj bi nek manjši kotiček namenili tudi spominski zbirki, ki bo le bled odsev tistega, kar bi tam lahko naredili. Resnici na ljubo pa je treba zapisati, da ključno vlogo pri tem igra denar, ki ga je vedno premalo za dobre želje. Stari Trzin pa korak za korakom izgublja svojo nekdanjo vaško podobo.
Pred piramido so nova parkirišča
V obrtno industrijski coni pred piramido so uredili nova dodatna parkirna mesta, ki bodo razveselila vse obiskovalce pošte, treh bank in drugih lokalov, ki so v piramid. Res, da so zanja morali žrtvovati zelenico, ki je bila pred piramido, vendar bo vsaj za izgled cone pa tudi za varnost prometa zdaj precej bolje, ko ne bo več s kolesom na pločnikih parkiranih vozil. Obiskovalci pa se sprašujejo, kaj pomeni rampa ob vhodu na eno od novih parkirnih površin, ali bo ta mogoče namenjena le izbrancem?
Trzin tretji po urejenosti med manjšimi naselji
Pred kratkim je trzinske turistične delavce vzradostila novica, da je Turistična zveza Slovenije našemu naselju podelila tretje mesto za urejenost v kategoriji manjših naselij. Priznanje je vsekakor spodbuda za nadaljnje delo na tem področju, saj, kot ocenjujejo pristojni v Turističnem društvu Kanja Trzin, v našem naselju obstaja še precej možnosti, da bi bil Trzin še bolj urejen in lepši. Priznanja so podelili na slovesnosti 14. novembra v Velenju, v naslednji številki pa bomo poročali več o tem.
Jefačenkove domačije ni več
Vse pripravljeno za obnovo Mengeške ceste
Ob Mengeški cesti je vse več znakov, da bi lahko v kratkem začeli z njenim dolgo pričakovanim posodabljanjem. Direktor Direkcije za ceste mag. Gregor Ficko nam je zatrdil: «Vse je pripravljeno, pogodba z izvajalci je podpisana, denar je zagotovljen, čakamo le na zagotovitev ustreznega prometnega režima skozi Trzin v času posodabljanja Mengeške.« To so nam zatrdili tudi drugi v vodstvu direkcije, pri tem pa smo v pogovoru nekako »med vrsticami« lahko zaznali namig,
da bi se dela ob cesti proti Mengšu začela šele naslednje leto, ko bo dokončana obnova Ljubljanske ceste. Naši sogovorniki niso izključili možnosti, da bi z deli na določenih odsekih začeli že prej, če to ne bi pomenilo prevelikih zastojev v prometu. Prebivalci ob Mengeški nas dan za dnem sprašujejo, kdajse bodo dela začela, vendar tega zatrdno od naših sogovornikov nihče ne ve. Vsekakor pa bo posodobitev Mengeške prinesla tamkajšnjim prebivalcem veliko olajšavo, saj bo promet po tem potekal bolj tekoče, manj hrupno, tisti del Trzina pa bo končno dočakal tudi plinifikacijo. Vsi pa se zavedajo, da bo to le delna rešitev, ki bo povečala varnost, resnična rešitev za prometne težave tistega dela Trzina pa bo šele obvoznica.
Krožišče dokončano
Krožišče pred dovozom k Mer-katorji in banki v novem delu naselja je dokončano, čaka le še na okrasitev s cvetjem. Slišali smo, da si na Občini prizadevajo, da bi krožišče uredila katera od cvetličarn, ki bi potem lahko tam umestila tudi svojo reklamno oznako. Cvetličarne naj ne bi kazale pretiranega zanimanja za to, zato zdaj tam veselo »odganjajo« prometni znaki, ki jih je, kot ugotavljajo mimoidoči, res veliko, in bi moral biti tisti, ki bi jih prezrl in ne upošteval, res potreben posebne oskrbe. Kolesarji ob tem z nestrpnostjo sprašujejo, kdajbo od krožišča speljano
nadaljevanje kolesarske steze, prebivalci ob Kidričevi pa ugotavljajo, da je krožišče napoved podaljška njihove ulice proti obrtni coni, češ da naj bi z njim skušali omejiti vožnjo težjih vozil in dirkačev po njej, saj naj bi, ko (če) bodo gradili po-vezovalko, na koncu Kidričeve uredili še eno krožišče. Ker so to zgolj ugibanja »dobro« obveščenih ob jutranjih in večernih kavicah, je treba ostati le pri dejstvih, in ta so, da je krožišče urejeno, da je promet zdaj tam bolj tekoč in varnejši in da bo, ko bo osrednji del krožišča ozelenjen, to lahko tudi dokaz o turistični urejenosti naselja.
Jošt je spet zlat!
Trzinski kanuist Jošt Za-krajšek se je po treh tednih tekmovanj svetovnega pokala v spustu s kanujem končno vračal domov. Vračal pa se je kot zmagovalec, kot najboljši na svetu. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz šestih dirk, in Jošt je začel malo slabše, saj je bil na prvi dirki oz. spustu četrti. Ker pa je iz pravega testa, je nadaljeval bolje, zaključil pa odlično, in od šestih spustov zmagal kar na treh. Tri zmage so pomenile, da je zmagal tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Novica nas je tako razveselila, da smo želeli Joštu čim prej stisniti roko, to pa je bilo možno šele tri dni po novici o zmagi, ko se je vrnil na letališče Jožeta Pučnika Ljubljana skupaj z Nejcem Žnidarčičem, ki je ravno tako zmagal na svetovnem pokalu v spustu s kajakom..
Pričakali smo ga Trzinci, prijatelji in družina. Na letališču se je veselo igralo in prepevalo, ko sta končno iz-
stopila zmagovalca Jošt in Nejc. Ob silni želji po stisku roke je nastala nepopisna gneča, ki pa se je ob kulturnem vedenju navdušenih prijateljev uredila in vsi smo prišli na vrsto, da smo prvaku čestitali. Med prvimi seveda trzinski župan Tone Peršak in ostali občinski veljaki.
Zmagovalca sta nam postregla z zmagovito torto, nazdravili smo s šampanjcem in se skupaj poveselili. Ker sta šampiona potovala cela dva dni po treh tednih napornih tekmovanj, smo se počasi odpravili proti Trzinu, vseeno pa je Jošt še vedno zbral toliko volje in energije, da se nam je pridružil. Jošt in Nejc sta še enkrat potrdila, da smo Slovenci svetovna velesila na divjih vodah, tako v kajaku kot kanuju.
Trzinci mu na tem mestu še enkrat čestitamo in mu želimo še veliko uspehov v njegovi nadaljnji športni karieri.
M.E.
Pogovor s stilistko in nekdanjo Miss Slovenije, Metko Albreht
»Osrečujejo me majhne stvari«
Med vsemi svojimi delovnimi in družinskimi obveznostmi je Metka Albreht težko našla čas za najin pogovor. Toda prišla je točno ob dogovorjenem času - nasmejana in urejena. Dobili sva se v Črnučah, v bližini fitnes centra, ki ga obiskuje. Redno se namreč ukvarja s športom in se zdravo prehranjuje. Danes je zaposlena kot stilistka, sicer pa ves svoj prosti čas posveča družini, ki je za njo vedno na prvem mestu. Govorili sva o modi, nakupovanju in izkušnjah ter preizkušnjah, ki jih je spoznala, ko je pred leti osvojila laskavi lepotni naslov. Govorili sva o tem, kaj najraje jé in o tem, kaj najraje nakupuje. Govorili sva o drobnih stvareh, ki ji lahko polepšajo dan.
Metka, mnogi se vas spominjamo še iz časov, ko ste leta 1993 postali miss Slovenije. Gotovo se še spomnite, kako ste se počutili, ko so vam na glavo posadili lepotno krono.?
To so bili trenutki, ki se jih ne da opisati. Lepi, prijetni, zmedeni. Težko dojemljivi... Sanje vsakega dekleta. Vendar sem bila zelo mlada in takrat še nisem razmišljala, kaj vse bo to potegnilo za seboj. Kasneje, ko sem že bila miss Slovenije, mi je bilo velikokrat hudo, pogosto sem jokala, ker nisem mogla sprejeti, da me ljudje naenkrat dojemajo drugače. Tega si nisem želela. Seveda pa sem dobila
tudi ogromno pozitivnih izkušenj, spoznala sem veliko ljudi, ki še danes hodijo z menoj - z ramo ob rami.
Kako ste izkoristili svoj naslov? Vam je morda odprl kaka nova vrata na poti do želenih ciljev?
Zelo sem bila mlada. Živela sem z velikim tempom. V štiriindvajsetih urah za oseminštirideset ur. Klicali so me od vsepovsod in večinoma sem se vedno odzvala. Nisem znala reči »ne«. Isto leto sem končala četrti letnik in opravila maturo ter vozniški izpit, imela sem svojo plesno skupino, aktivno delala kot manekenka in bila organizatorica modnih revij ... Vendar nekega določenega cilja nisem imela. Ni bilo časa!
Ste pa ena naših redkih misic, ki po prevzemu naslova ni postala pevka oziroma televizijska voditeljica. Kako to?
Hehehe, tudi pela sem. Res, da so bile samo karaoke z Dejo Mušič, vendar sem pela v živo«Dan ljubezni«. Drugače pa nikoli nisem imela interesa peti. Sem mnenja, da karkoli v življenju počneš, moraš delati dobro, kvalitetno. V to je potrebno vložiti veliko truda, energije, da lahko potem po določenem času žanješ uspehe. Glasba mi sicer ni tuja, saj sem celih deset let hodila v glasbeno šolo. Spet je šlo za stavo, za dosego cilja -tekmovanje s starejšo sestro.
Kdaj ste se začeli zanimati za modo?
Moda je moj večni spremljevalec. Saj sem ženska! Svoje pripomore tudi način življenja in krog ljudi, med katerimi se gibljem.
Tudi vi, kot mnoge ženske, radi nakupujete?
Rada nakupujem.Vendar, ne boste verjeli, najraje živila. Uživam in komaj čakam, da vsako soboto odidem na ljubljansko tržnico. Klepet z branjevkami, vonj po sveže ribani repici, vonj pečenega kostanja, obisk ribarnice in na koncu »šopingiranja«
tortica in čajček z Alino in Tomažem. To je užitek! Zelo rada namreč kuham in sem velik gurman.
Nad kakšno hrano pa se navdušujete? Imate morda kako svojo specialiteto?
Rada imam prav vse, ničesar ne bi mogla izločiti. Prilagajam pa se letnim časom; poleti na primer jem in kuham bolj lahko hrano, veliko rib in zelenjave. Zelo pomembni so mi obroki doma; skušam ohranjati stare navade, da se družina usede skupaj k mizi in si pogleda v oči, da si povemo, kaj smo počeli, kako je Alina preživela dan v vrtcu ... zame je to pomemben del vsakdana.
Če se vrneva k modi ... Kakšen pa je vaš osebni slog oblačenja? Sledite zadnjim modnim trendom ali raje oblečete tisto, v čemer se pač počutite udobno? Oblačim se športno, elegantno. Primerno delu, ki ga opravljam, in predvsem prilagojeno tempu gibanja, ki mi ga narekuje Alina. Tako izbiram modele in materiale, ki so obenem udobni in elegantni. Obožujem pletenine. So modne, mehke, inovativne, praktične ... Všeč mi je visoka moda, tudi večerne toalete, vendar jih zasebno redkokdaj uporabim. Sem družinski človek, ki večerno toaleto zamenja za trenirko, bankete pa za družinske pogovore ob dobri večerji s svojimi najbljižjimi.
Danes ste kot stilistka zaposleni na POP TV-ju in Kanalu A. Ste zadovoljni s svojim delom?
Okolje, tempo in način življenja so me pripeljali do točke, ko sem ugotovila, da je to to. Delo stilistke me izpopolnjuje, mi daje vedno nove izzive. Je del moje sreče. Rada imam ljudi, s katerimi delam, in z veseljem se vsako jutro peljem proti Pop tv-ju. Osrečujejo me majhne stvari ...
Katere, na primer?
Veliko mi recimo pomeni že to, da me lepo ogovori mesar, ko pridem k njemu po meso. Da so ljudje, s katerimi sodelujem, prijazni ... Stvari kot so pozitivna energija, nasmeh, zahvala..., me napolnijo z dobro voljo in mi omogočajo, da sem pri svojem delu še bolj pridna in vestna.
Mi lahko za tiste, ki s tem poklicem niso dovolj seznanjeni, zaupate, kako poteka vaš povprečni delovni dan?
Predvsem moje delo ni vedno tako idilično, kot si marsikdo predstavlja. Včasih je zares naporno in ne sestoji zgolj iz tekanja po trgovinah in nabiranja oblek! V službi najprej pospravim stvari od prejšnjega dne in za vsakega posebej vnaprej pripravim, kaj bo nosil čez teden. Seveda grem tudi po trgovinah, pripravim nakit, nogavice, v določenih primerih celo lak za nohte, ker se mi zdi, da mora biti urejena celotna podoba človeka. Pri mojem delu je zelo pomembno, da je človek dobro organiziran, vesten, natančen in samodisci-pliniran, saj je potrebno sproti vračati stvari, ki so izposojene. Veste, nakupovanje za toliko različnih ljudi je lahko zares naporno, tako da zase in Alino ponavadi nakupujem kar preko spleta.
Kaj pa vaša hčerka Alina? Morda tudi ona že kaže veselje do lepih oblek?
Ja, zelo so ji všeč. Sicer ne vem, ali je to gensko pogojeno ali pa so ji všeč zato, ker gleda mene. Sicer pa se v glavnem vse deklice bolj ali manj navdušujejo nad oblekami. Alina je prava
mala gospodična. Včasih nama priredi modno revijo. Natakne si vse, kar najde v svoji in najini omari, zraven pa se pogovarja sama s seboj in si domišlja, da šiva posebno obleko za kakšno pravljično bitje. Ima bujno domišljijo in jo je res prijetno opazovati in poslušati. Sedaj že laže razume, da krila ali oblekice niso primerna oblačila za pohajkovanje po Rašici. Opaža, da tudi midva s Tomažem tečeva v trenirki in ne v oblačilih za v službo, zato na koncu, sicer s težkim srcem, popusti.
Danes z družino živite v Trzinu. Vam življenje tu ustreza?
Trzin je krasen! Ko sva s Tomažem iskala stanovanje, se nad njim sicer nisem navduševala, zdaj pa nikakor ne bi šla stran. Okoliš je miren in izredno urejen, otroci se brezskrbno igrajo, lahko tudi bosi, kar bi sredi Ljubljane verjetno precej teže počeli. Namesto muck se tu pri nas sprehajajo račke, ljudje, ki pridejo k nam, so fascinirani. Tudi svoje sobotne obiske ljubljanske tržnice včasih nadomestim s sprehodom po Trzinu, a tudi takrat se ne uprem skušnjavi in kar pogosto zavi-jem v malo trzinsko trgovinico, kjer prodajajo domačo zelenjavo. Ob teh priložnostih se, namesto v ljubljansko Zvezdo, na kavo odpravim kar v domačo Kofetarco, kjer sem lahko popolnoma sproščena.
Kakšni pa so vaši hobiji? Kaj najraje počnete v prostem času?
Veliko dam na zdravo življenje, zato se tudi redno ukvarjam s športom. Zdaj mi je super, ko je Alina že tako velika, da jo včasih celo vzamem s seboj na aerobiko. Veliko hodimo, z Alino tudi skupaj rolava. Moj prosti čas je seveda vedno povezan z družino, ki mi ogromno pomeni. Moj prosti čas sta Alina in Tomaž.
Tj as a Banko
Pogovor z mentorjem folklorne skupine Trzinka TD Kanja Trzin gospodom Janezom Florjancem
Nekaj moram dati
■	■	i ■	va ■
kraju, kjer živim
St
V Trzinu smo nekdaj že imeli folklorno skupino, tudi tamburaše. Ta dejavnost je za dolga leta zamrla, pred devetimi leti pa sta folkloro obudila Turistično društvo Kanja in Osnovna šola Trzin z ustanovitvijo otroške folklorne skupine. Pred dobrim letom pa so se uresničile tudi želje po folklorni skupini odraslih, ko je številne navdušence začel voditi mentor Janez Florjanc. Danes folklorna skupna Trzinka pri Turističnem društvu Kanja Trzin šteje 22 folklornikov. S sredstvi posameznikov, sponzorjev, Občine Trzin in Turističnega društva Kanja Trzin ima večina že noše za gorenjske plese. Za seboj imajo tudi že nekaj vidnih nastopov, od obveznega preglednega nastopa odraslih folklornih skupin dom-žalsko-kamniškega območja do nastopov v sosednjih krajih in seveda v Trzinu. Najvidnejši je bil njihov nastop na 8. mednarodnem folklornem festivalu. Skrajni čas je bil, da Trzinko in še zlasti njenega mentorja predstavimo tudi našim bralcem. Gospod Janez Florjanc, rad sliši na ime »Fofo«, je mnogim Trzincem že poznan, vseeno pa smo ga zaprosili za nekaj osnovnih podatkov o njegovi življenjski in folklorni poti.
»Verjetno bralce boljzanima moja folklorna pot kot življenjska in bom zato nanizal nekaj mejnikov, ki so to pot zaznamovali. Rojen Trboveljčan sem se po gimnazijski maturi podal v Ljubljano na Medicinsko fakulteto na oddelek za stomatologijo in se nekaj kasneje priključil kot plesalec in občasno kot harmonikar Akademski folklorni skupini Franceta Marolta ter ji ostal zvest celih dvajset let. Po nekajletih plesanja in dodatnega izobraževanja sem pri skupini prevzel vodenje plesnih vaj srednje skupine in občasno starejše ter vodil turneje in nastope, če ni bilo na njih umetniškega vodje prof. Mirka Ramovša, legende slovenske folklore in našega največjega strokovnjaka na področju etnokore-ologije. Z omenjeno folklorno skupino sem prepotoval skoraj vso Evropo, Ameriko in del Afrike, takratno Sovjetsko zvezo in seveda Jugoslavijo. Med tem sem se poročil z maroltov-ko, verjetno sva bila že več kot stoti maroltovski par, si ustvaril dom v Ljubljani in se pred 24. leti preselil v vrstno hišo v Trzinu, skupaj s tremi otroki, od katerih sta dva že arhitekta, tretji pa tudi končuje študij krajinske arhitekture.
V takratni skupni državi smo se seveda tudi folklorniki dodatno izobraževali, obiskovali smo tečaje pri takratni Zvezi kulturnih organizacij, plesov drugih republik pa smo se učili
v t.i. Letni šoli folklore na Badiji, otočku pri Korčuli, kjer so nam vsako leto cel avgust predavali najboljši folklorni strokovnjaki iz vseh jugoslovanskih republik. V tem obdobju sem slovenske ljudske plese oz. odrske postavitve g. Tončke Maroltove učil pri folklorni skupini Linđo v Dubrovniku, pri Ivo Ribar Lola v Sarajevu, dva meseca sem bil v Švici, kjer so Slovenci na začasnem delu v tujini ustanovili folklorno skupino in sem jih naučil gorenjske, belokranjske in prekmurske plese. Sodeloval sem tudi pri rojevanju trboveljske folklorne skupine, sem častni član AFS Franceta Marolta in sedaj aktivni plesalec folklorne skupine COF iz Ljubljane, ki jo sestavljajo v glavnem bivši, upokojeni maroltovci. To skupino sem tudi vodil pet let, to je do njene 25-letnice, ki smo jo pred leti praznovali z jubilejnim koncertom v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Folklorna skupina, ki je dobila po izbiri udeležencev ime Trzinka pred dobrim letom, je resneje začela z vajami v šolskem letu 2008/09. Takrat si se dokončno odločil, da boš mentor trzinskim folklorni-kom. Zakaj s tvojim znanjem oziroma strokovnostjo na tem področju nisi ugodil številnim, ki so te vabili v svoje vrste?
Pravzaprav je bil to splet srečnih okoliščin, da sem si izbral Trzin, ki do takrat še ni imel odrasle folklorne skupine. Dodaten izziv je bil, da bi učil folkloro starejše, ki niso nikoli v življenju plesali ljudskih plesov. Da vidim, ali se tudi taka populacija lahko nauči plese in jih dobro predstavi drugim. Predvsem
pa, da pleše v lastno zadovoljstvo. Kot priseljen »Trzinčan« sem čutil tudi majhno obveznost do Trzina, vedel sem, da ima župan posluh za vse kulturne dejavnosti, in nas bo podprl, opazil pa sem tudi, da ima veliko Trzincev svojo gorenjsko nošo, in z oblačili ne bo večjih težav. Res so bile istočasno v igri še druge skupine, ki bi jih lahko prevzel, a je prevladal moj lokalpatriotizem, za kar mi ni bilo nikoli žal. Mogoče bi se mi res bolj splačalo učiti kako drugo, finančno bolj situirano skupino, vendar je Trzin le Trzin in moj osebni prispevek za folkloro je, da učim zastonj, kar mi daje tudi dober občutek, saj je med tukajšnjimi prebivalci še mnogo podobnih volonterjev, ki se vsestransko razdajajo in so vedno pripravljeni tudi zastonj kaj postoriti.
Za vaje je TD pridobilo prostor v mali telovadnici OŠ, na voljo pred nastopi pa je tudi oder Kulturnega doma Trzin. Ali to zadostuje in kako potekajo vaje?
»Mala šolska telovadnica je idealna za vaje, prav tako je z odrom v Kulturnem domu, ki ga preizkušamo pred nastopi. Seveda bi si vsi želeli, da bi bil dober oder že v novem kulturnem domu, ki je v načrtih. Redno se dobivamo ob četrtkih zvečer, se pogovorimo o aktualnih problemih v zvezi s skupino in nadaljujemo z vajami za ogrevanje celega telesa in predvsem nog. Nato pridejo na vrsto posamezni elementi plesnih korakov, ki sestavljajo nek ples. Sledi združevanje plesov v odrsko postavitev, npr. postavitev gorenjskih in belokranjskih plesov, ki smo se jih do sedaj že naučili in dostojno predstavili trzinski in širši slovenski javnosti ob različnih prireditvah. Dodatne težave pri učenju v parih, kar je ena od bistvenih značilnosti slovenskih ljudskih plesov, je premalo moških plesalcev. Na vajah sicer uspešno menjamo partnerje, da pridejo na vrsto vse plesalke, so vse enako zaposlene s plesom in, upam, da tudi zadovoljne. Sami začetki pa so bili zelo naporni, saj smo polovico vsake vaje porabili za učenje korakov, drugo polovico pa sem vzel v roke
harmoniko in smo potem ob glasbi preplesavali prej naučeno.
Kot mentor zagotovo nimaš dosti časa, tvoja naloga pa tudi ni skrb za organizacijske zadeve in oblačila, skrbeti pa moraš za koreografijo in spremljajoče glasbenike. Kako je s tem in spremljajočimi glasbeniki?
Organizacijske naloge v skupini nadvse uspešno opravlja g. Danica Pandel, ki je pravzaprav skupaj z g. Jožico Valenčak pobudnica, da se je v Trzinu ustanovila v okviru turističnega društva folklorna skupina Trzinka. Sam pa skrbim predvsem za učenje posameznih plesov in njihovo povezavo v odrske postavitve slovenskih pokrajin. Že prej sem omenjal , kako naporno je bilo v začetku z glasbo na vajah. Sedajimamo srečo, saj se nam je kot godec pridružil g. Miro Dečman, v svojih študentskih letih prva harmonika AFS F. Marolta, ki pozna ves glasbeni folklorni program in je užitek delati s takim glasbenikom. Na nastopih se nam pridruži še Tr-zinka gdč. Eva Oblak, odlična violinistka, in basist g. Matjaž Ponikvar, tudi maroltovska legenda, in imamo tako pri skupini odličen godčevski trio. Seveda so vsi glasbeniki pri skupini nekaki polprofesionalci in jim iz mesečne članarine izplačujemo simbolične honorarje oz. povrnemo potni stroški za vožnjo iz Ljubljane. Za nemoteno delo bi potrebovali večjo finančno pomoč, obljubljena nam je občinska ob rebalansu, tako da bi s tem plačevali glasbenike in ko-repetitorja, članarina pa bi ostala za nakup noš oz. kostumov za nastope.
Na nastopih v letošnjem letu, aprila, prvi je bil ob 10. obletnici TD Kanja Trzin, smo videli trzinske frolklornike v gorenjski noši, na folklornem festivalu tudi v belokranjski. Zagotovo noše niso zanemarljiv strošek. Kako je s tem in ali načrtujete še katero od slovenskih noš.
Letos je bilo res kar nekaj nastopov in plesalci imajo že gorenjske noše, kostume za belokranjske plese pa smo si sposodili pri mengeški folklorni skupini. Veli-
ko Trzincev ima svojo nošo, z občinsko in drugo donacijo, predvsem pa z lastnim denarjem in delom pa so plesalci kompletirali osem ženskih in moških noš. Radi bi kupili še belokranjske in prekmurske noše, a nas je recesija zadela tudi tu, na obzorju pa tudi ni nekih radodarnih sponzorjev. Mogoče pa se bo le našel kakšen iz naše obrtno - industrijske cone ali pa od drugod.
Skrbiš tudi za ustrezno izobrazbo folklornikov preko predavanj, sodelovanja z drugimi folklornimi skupinami ipd. Kaj je še v načrtu na tem področju? In kakšna je pripravljenost folklornikov za dodatno izobraževanje? Na vajah se trudim, da plesalcem povem tudi čim več o samem plesu, ki se ga učimo, o petju in glasbeni spremljavi, organizirali smo predavanja o oblačilni kulturi pri slovenskih folklornih skupinah, sodelujemo z grobeljsko in mengeško skupino, smo na regijskih predstavitvah folklornih skupin, bili smo tudi na folklorni delavnici , ki jih v Ljubljani prireja AFS Franceta Marolta. V načrtih imamo še marsikaj. Za začetek bi radi pripravili za Trzince, ki želijo spoznati slovenske ljudske plese, folklorne delavnice. Vsak mesec na zadnji petek naj bi se zbrali zvečer v kulturnem domu v dvorani in bi se ob godcih naučili osnov narodnih plesov Gorenjske, Prekmurja, Štajerske, Bele krajine, Dolenjske in Primorske. Upam, da nam bo to uspelo s pomočjo zavzetih folklornikov Trzinke, ki bodo pri teh delavnicah sodelovali. Sploh sem kar malo ponosen na te svoje plesalce, ki so v tem kratkem času uspeli pokazati, da zmorejo in znajo zavzeto in
prisrčno pokazati svoje folklorno plesno in pevsko znanje.
Vendar vodenje folklorne skupine v Trzinu ni tvoja edina obveznost ali veselje. Kje vse še sodeluješ?
Poleg mentorstva pri Trzinki sem še vedno aktiven plesalec pri folklorni skupini Cof iz Ljubljane, pojem v septetu Kerlci, kjer nas prepeva sedem bivših maroltov-cev in bomo skoraj praznovali 5-letnico, upam da z lepim koncertom in zgoščenko, sem član strokovnega sveta Ciofa oz. Zveze ljudskih tradicijskih skupin, to je mednarodnega združenja folklornih festivalov, kjer sem v uredniškem odboru glasila Bilten, sem član upravnega odbora kulturnega društva Folk Slovenija, ki ohranja narodno glasbeno kulturo Slovenije, v Trzinu pa sem član občinske komisije za promocijo, proslave in občinska priznanja. Včasih sem kar preveč zaposlen in mi je dan prekratek, nimam več časa. Toda to je značilnost vseh upokojencev. Politika me ne zanima, čeprav sem v preteklosti sodeloval pri zelenih, ker so imeli dober program. Sedaj pa tudi za to ni več časa.
In letošnji načrti?
Obnavljanje in delno spreminjanje že naučenih odrskih postavitev gorenjskih in belokranjskih plesov, naučili se bomo en prekmurski splet, radi pa bi obudili nošnjo starih oblačil, ki so jih med obema svetovnima vojnama nosili v Trzinu in v njih zaplesali nekajplesov iz trzinske bližnje in daljne okolice. Tako da bi imeli neko posebno odrsko postavitev trzinskih plesov in navad. Verjetno bomo sodelovali pri občinskih kulturnih prireditvah, na regionalnih srečanjih folklornih skupin, mogoče
bomo že zreli za vsakoletna srečanja veteranskih folklornih skupin v Bistrici ob Dravi, gostovali na Koroškem, nastopili na Trzinski pomladi; načrtov je veliko. Predvsem pa je važno, da bi se folklorniki Trzinke še naprej radi družili in uživali v petju in plesanju plesov iz bogate slovenske zakladnice.
Tudi otroška folklorna skupina je bila vidna v Trzinu kar
Pogovor z mlado kotal-karico Chiaro Mordej -Filipini
Vidna v
»nevidnem
športu«
Pozvonim na vratih lepo urejene hiše v Trzinu in takoj zatem se na pragu prikaže ljubka deklica. S sramežljivim nasmeškom me pozdravi in povabi naprej. V zadregi pove, da je to njen prvi intervju.
Chiara Mordej - Filipini, ki je komaj dopolnila dvanajst let, morda res še ni povsem vešča medijske pozornosti, vsekakor pa je že vajena odličnih dosežkov v športu. S kotalkanjem se ukvarja že skoraj celo desetletje in s podporo mamice Violete, ki je obenem tudi njena trenerka, ter ostalih sorodnikov na tem področju že dosega zavidanja vredne rezultate. Ker se kotalkanju tako intenzivno posveča, ji za šolo in učenje ne ostaja veliko časa. Stroški, povezani z njenim športom, so visoki, pogoji pa ne vedno ustrezni. Vendar Chiari kljub temu uspeva ostati opažena v tem »nevidnem športu«, kot ga sama poimenuje.
Kdaj točno si se začela ukvarjati s kotalkanjem in kdo te je navdušil za ta šport?
S kotalkanjem se ukvarjam že od tretjega leta in menim, da je kotalkanje zelo eleganten šport. Navdušila pa me je moja mami, ki se je s tem tudi sama ukvarjala.
vrsto let. Trenutno ne deluje. Po informacijah iz osnovne šole Trzin naj bi se mladi folklorniki spet zbrali in začeli z vajami po novem letu. Vsekakor je mentor gonilna sila. Spominjam se, da je bila pred leti na trzinski osnovni šoli prijetna otroška folklorna skupina, ki jo je vodil g. Rado Zupanc, in kasneje še drugi, tudi učiteljica na osnovni šoli. Škoda, da se ta
Se morda še spominjaš svojih prvih kotalk?
Ja...bile so bele in imele so modra koleščka. Bile so zelo majhne, saj sem imela komaj tri leta, ko sem jih dobila. Podarili so mi jih iz Amerike.
Tvoja mami je tudi tvoja trenerka. Bi rekla, da je to prednost?
Ja. Več me uči in mi mogoče več pove, ker smo skupaj tudi doma. Gotovo je to velika prednost.
Koliko časa na teden pa ti vzamejo treningi?
Vzamejo mi kar precej časa, saj treniram vsak dan, razen v nedeljo. No, pozimi imam proste tudi sobote, ker ni dovolj denarja, da bi trenirala še takrat.
Kakšni pa so stroški, povezani s tem športom?
Stroški so visoki! Treba je plačevati opremo, to je kotalke, kolesca, štoparje, drese. Potem so tu še pogoji in draga tekmovanja, prevoz, dvorana. Ob tejpri-ložnosti bi se rada zahvalila babici Antoniji, pokojnemu dedku Francu, stricu Ladeku, Romi, ki mi šiva krasne drese, in moji mami, torej ljudem, ki so mi in mi še vedno stojijo ob strani, kadar se znajdem v težki situaciji, kot je usklajevanje šole in športa. So moji »domači sponzorji«, brez katerih mi ne bi uspelo doseči tolikih uspehov in nadaljevati svoje kariere.
tradicija ne ohranja, gotovo je na šoli kak sposoben in folklorno izobražen učitelj, ki bi znova v okviru svojih obveznosti učil mlade nadebudneže osnovnih korakov ljudskih plesov. Jaz pač nisem nikoli premišljeval, da bi učil kako otroško folklorno skupino, kljub temu da imajo otroci in starejši precej skupnega. Nekako mi to ni bil izziv. Sem pa pred leti prav rad igral na njiho-
Glede na to, da poleg tega še obiskuješ osnovno šolo, si gotovo zelo zasedena. Kako usklajuješ kotalkanje s šolskimi obveznostmi? Veliko sem zasedena. Težko je, ko imaš na voljo le dve urici na dan, za šolo in učenje pa jih potrebuješ veliko več. Ko pridem zvečer domov, sem ponavadi kar utrujena.
S kakšnimi kotalkarskimi uspehi se do sedaj lahko pohvališ in kateri od njih ti je pomenil največ?
Največ mi je pomenil Interland - Cup, kjer sem bila druga. Tekmovanje je potekalo izven Slovenije, bilo je mednarodno, reprezentančno. Sodelovalo je več držav, jaz pa sem bila vesela, ker sem predstavljala Slovenijo. Dosegla sem tudi tretje mesto na državnem prvenstvu v prostem slogu.
Imaš pred nastopi veliko treme?
Ne, ker kotalkam že toliko let. Tudi kadar nastopamo na primer v šoli, nimam nobene treme. V resnici imam malce treme le takrat, kadar vem, da zame navija in mi posveča pozornost veliko ljudi.
Kako pa je kaj s poškodbami? Verjetno se je v teh letih nabralo kar nekaj modric.?
Modric je bilo kar veliko, vmes tudi zvin gležnja. Hujših poškodb pa na srečo nisem imela.
Zdi se, da je zanimanje za kotalkanje pri nas manjše kot za ostale športe. Kaj misliš, zakaj?
Verjetno zato, ker vsi mislijo, da za ta šport ni toliko interesa kot za ostale športe, na primer košarko ali nogomet. mislijo, da
vih vajah in je bilo prav prijetno in zabavno.
Ob koncu bi povabil vse Trzince in Trzinčane, da pridejo vsak zadnji petek v KUD na plesno delavnico, zabavno je in naučili se bomo vsaj nekaj plesov iz vseh slovenskih pokrajin. Prvič smo se dobili že v oktobru. Pridite, ne bo vam žal.
Jožica Valenčak
je to šport »bolj za punčke«. neviden šport, bi se reklo. Tudi na olimpijskih igrah te discipline zaenkrat še ni. Če poskušaš gojiti ta šport, ugotoviš, da zajema veliko športov skupaj. Imeti moraš namreč moč, hitrost, ek-splozivnost, posluh... Biti moraš atlet, akrobat.
Kaj pa sicer rada počneš? Imaš poleg kotalkanja še kak drug hobi?
Rada grem ven s prijateljicami, ukvarjam se z živalmi, ki mi veliko pomenijo, rada tudi pojem, plešem in poslušam glasbo.
Kako pa se znajdeš na drsalkah?
Pozimi tudi drsam, kadar za to najdem čas. Drsanje je bolj enostavno kot kotalkanje, ker imaš pri kotalkanju več težišč, pri drsanju pa le levo in desno.
Kakšni pa so tvoji načrti in cilji za prihodnost?
Če bodo pogoji dobri, bom ko-talkala naprej do konca - do članic. Če ne bodo, pa bom zaključila prej, kajti težko je brez dobrih pogojev konkurirati tekmecem, ki trenirajo več od tebe. Želim napredovati, biti najboljša, doseči cilje, ki sem si jih zadala; med njimi tudi doštudirati veterino.
Tjaša Banko
Kmetija Moškrič -prodajalna s sadjem in zelenjavo integrirane pridelave
Zadovoljnih strank je vse več
Včasih je imela skoraj vsaka trzinska družina ob svoji hiši lasten zelenjavni vrt. Danes pa se je v Trzinu marsikaj spremenilo, tako kot je tudi kraj z leti dobil drugačno podobo. Spremenili pa smo se tudi ljudje. Hiter tempo življenja in pomanjkanje časa sta največkrat kriva, da so ljudje opustili vrtnarjenje in uživanje v sobivanju z naravo. V kraju so prav tako zrasle večje stanovanjske hiše in mnogo naših sokrajanov tako nima lastnih vrtov. Čudovito pa je, če ima človek kljub takim razmeram pri roki vedno na voljo svežo domačo zelenjavo.
Za to pri nas v Trzinu skrbi družina Moškrič, sicer iz okolice Sostra, ki je pred približno tremi leti na priporočilo strank v Trzinu na Ljubljanski cesti odprla prodajalno sadja in zelenjave integrirane pridelave. Moškriče-vi, ki svoje pridelke sicer prodajajo tudi na ljubljanski tržnici, imajo v Zadvoru poleg lastne kmetije nekaj zemlje tudi v najemu. Na njej pridelajo veliko vrst sezonske zelenjave, imajo pa še okoli 40 glav živine ter približno dvesto kokoši. V njihovi ponudbi se tako nahajajo tudi sveža jajca in mleko, medtem ko je ponudba sadja nekoliko bolj skopa.
Joži Moškrič pravi, da je bilo prvo leto strank bolj malo, zdaj pa je promet večji. Večinoma prihajajo stalne stranke, ki se, zadovoljne nad ponudbo kakovostne zelenjave, rade vračajo. Kljub temu pa bi bilo težko nadaljevati brez pomoči Občine, ki Moškri-
čevim prostor oddaja po nekoliko nižji najemnini. Pa se s pridelavo ter prodajo sadja in zelenjave da preživeti? »Če v delo vložiš veliko časa in truda, se splača!« pravi Moškri-čeva, ki je pred leti pustila službo in se popolnoma posvetila svojemu novemu poklicu. Prav tako tudi njen mož, ki zdaj skrbi za prodajo na ljubljanski tržnici. Zgolj sama pa ne bi zmogla bremena tega napornega poklica, zato jima vseskozi pomagajo tudi njuni trije otroci, včasih pa so primorani najeti še dodatno delovno silo. In kaj pravzaprav je integrirana pridelava in v čem se razlikuje od ekološke? »Integrirano pomeni, da se vsi podatki o postopkih kmetovanja sproti beležijo, opravljajo se analize tal in uporabljajo zgolj tista škropiva, ki so po zakonu za integrirano pridelavo dovoljena. Merila so nekoliko manj stroga kot pri ekološkem kmetovanju, vendar bi se z ekološkim pridelovanjem zelenjave dalo zelo težko preživeti, saj je potrebno skozi celo leto skrbeti za zadostno ponudbo« Kljub nekoliko manj strogim merilom glede uporabe škropiv in gnojil pa je tudi taka zelenjava pridelana brez uporabe pesticidov. Družina Moškrič si je pred leti sicer želela pridobiti certifikat za ekološko kmetijstvo, vendar to ni bilo mogoče zaradi strogih meril glede živinoreje, saj zahtevajo, da se živina pase zunaj na dovolj veliki pašni površini. To pa zaradi bližine mesta in pomanjkanja zemljišč ni bilo mogoče. Ker pa se zemljo, kjer se goji zelenjava, gnoji s hlevskim gnojem, se tudi za pridelavo zelenjave ni dalo pridobiti omenjenega certifikata. Vendar pa se družina Moškrič kljub temu trudi, da bi bila njihova zelenjava pridelana kar se da ekološko. »Uporabljamo veliko naravnih pripravkov. Na primer gnojilo iz kopriv ali pa pripravek iz žajblja, s katerim preventivno zalivamo rastline in na ta način preprečimo mnogo bolezni. Sama sem tudi članica društva Ajda iz Sostra, preko katerega dobimo mnogo koristnih informacij in rastlin za naravne pripravke,« pravi gospa Joži. Kljub
vsemu pa obstajajo tudi tako trdovratne bolezni in škodljivci, katerih zgolj po naravni poti ni moč zatreti. Eden takih škodljivcev je porova muha, ki lahko ogrozi celoten pridelek, če se gredico s porom le za kratek čas pusti odkrito. V takem primeru so si primorani pomagati s škropivom, katerega uporaba pa je seveda pod strogim nadzorom inšpekcije. Ta se na kmetiji z integrirano pridelavo oglasi približno dvakrat na leto.
Ker se bližajo hladni zimski dnevi, me je zanimalo, kako je s pridelovanjem in shranjevanjem zelenjave pozimi. »Imamo tri rastlinjake, enega ogrevanega. Čez zimo gojimo zelenjavo, značilno za ta letni čas, kot sta na primer špinača in radič. Za shranjevanje zelenjave imamo hladilnico, neke vrste skladišče, kjer hranimo solato, zeleno, krompir. Ta se najbolje ohrani na zemlji, medtem ko korenčka ne poberemo naenkrat, pač pa ga pustimo na njivi, ki jo prekrijemo z debelo plastjo slame, in ga pobiramo sproti skozi celo zimo.«
Naslednji projekt kmetije Moškrič je postavitev mlekomata v Trzinu. To je poseben avtomat, iz katerega si je mogoče brez prisotnosti prodajalca v steklenico natočiti mleko. O zamisli so se že pogovarjali z Občino, vendar je projekt zaenkrat še bolj v fazi ideje.
Po kateri zelenjavi pa največ povprašujejo Trzinci? »Najbolj pohvalijo korenček in ptujsko čebulo. Trenutno pa prodamo tudi veliko motovilca,« je za konec dodala Joži Mo-škrič.
Tekst in foto: Jana Urbas
Utrip Trzin
Trzinski košarkarji smo sezono 2009/10 začeli standardno s pripravami v obliki teka po trzinskih gozdnih poteh in zaključkom v športnem parku. Na pripravah sta se nam že pridružila tudi dva nova člana (okrepitve), in sicer Domen Kutoša in Jaka Javornik. Kljub temu da so priprave potekale po ustaljenem ritmu, pa do zadnjega nismo vedeli, če bomo v slovenski ligi sploh nastopali. Razlog pa so finance - saj je tekmovanje preko KZS-ja pač visok strošek. Tako
kot na igrišču smo tudi v tem primeru igralci pokazali pravi karakter in skupaj šli v iskanje sponzorjev in donatorjev -levji delež pa bomo pokrili sami. Odločitev je padla.
V letošnji sezoni 3. SKL nam je žreb dodelil skupino center, v kateri je le 8 ekip, vendar bo boj za prvo mesto zelo trd. Nova kluba, ki sta se pridružila ligi, sta Ihan in Potočje PosKrško. Povratniki so Krka mladi, ostale ekipe pa so nam že poznane. Ivančna Gorica ima zelo trdno obrambo, Fenomeni
odlične posameznike in odličen met, Krvavec močne centre in hiter protinapad. Tako se bo v borbi za najvišje mesto borilo kar 6 ekip, izjeme sta le Velike Lašče in Ihan, ki pa tudi lahko marsikoga presenetita. Ker je v skupini le 8 ekip, je lahko vsak poraz odločujoč in pri tako izenačeni skupini šteje vsaka tekma in vsak koš. Že zato je vredno svoje domače bodriti na vsaki tekmi. Utrip Trzin je do časa pisanja tega članka odigral tri tekme v 3. SKL - center. Uvodno tekmo smo igrali proti Velikim Laščam; medla predstava z izredno slabim odstotkom meta. Kljub temu smo Trzinci stopili na plin v zadnji četrtini, ki smo jo dobili
Odigrane tekme:
Velike Lašče : UTRIP Trzin	56-72 (10:17, 15:17, 20:10, 11:28)
UTRIP Trzin : Ivančna Gorica	81-78 (16:19, 20:17, 23:15, 22:27)
Fenomeni : UTRIP Trzin	74-85 (14:21, 23:17, 22:24, 15:23)
Razpored:
UTRIP Trzin : Krka mladi	Sobota, 14.11.2009. 18:30
Potočje PosKrško : UTRIP Trzin	Sobota, 21.11.2009. 19:00
Krvavec Meteor : UTRIP Trzin	Sobota, 05.12.2009. 15:00
UTRIP Trzin : Ihan	Sobota, 12.12.2009. 18:30
UTRIP Trzin : Velike Lašče	Sobota, 16.01.2010. 18:30
Ivančna Gorica : UTRIP Trzin	Sobota, 23.01.2010. 18:30
UTRIP Trzin : Fenomeni	Sobota, 30.01.2010. 18:30
Krka mladi : UTRIP Trzin	Sobota, 06.02.2010.
UTRIP Trzin : Potočje PosKrško	Petek, 13.02.2009. 18:30
UTRIP Trzin : Krvavec Meteor	Petek, 27.02.2009.
Ihan : UTRIP Trzin	Sobota, 06.03.2010.
Lestvica po treh krogih
Mesto	Ekipa	Št. Tekem	Zmage	Porazi	Dane : Prejete točke	Razlika	Točke
1	Krvavec Meteor	3	3	0	250:211	39	6
2	UTRIP Trzin	3	3	0	238:208	30	6
3	Potočje PosKrško	3	2	1	222:232	-10	5
4	Ivančna Gorica	3	1	2	206:188	18	4
5	Fenomeni	3	1	2	239:236	3	4
6	Krka mladi	3	1	2	223:234	-11	4
7	Velike Lašče	3	1	2	186:220	-34	4
8	Ihan	3	0	3	177:212	-35	3
kar z 28:11 in zato tudi tekmo z 72:56. Prva domača tekma je bila proti Ivančni Gorici. Močan nasprotnik je v trzinskem peklu podlegel v zadnjih sekundah tekme. Trzinci smo pokazali veliko mero zrelosti, timski duh in tudi za nas nenavadne potrpežljivosti. Stadler je vse skupaj kronal z mirno roko, saj je pri našem zaostanku točke le 3 sekunde do konca zadel oba prosta meta ter tako povedel ekipo v vodstvo in zmago. Tekmo tretjega kroga Fenomeni : Utrip Trzin so bolje začeli Trzinci, vendar so se fenomeni zbrali in z menjavami obramb in kombinacij napadov uspeli držati priključek. Trzinci so to tekmo odigrali suvereno tako v obrambi kot napadu, pokazali, da so dobri v vseh košarkarskih prvinah, in zasluženo ter kar malo rutinirano pripeljali tekmo do konca. Končni rezultat 74 - 85 za Trzin.
Po treh krogih smo tako na drugem mestu z enakim številom zmag kot Krvavec. Zahvaljujemo se sponzorjem, ki nam omogočajo igranje lige:
SISTEKO d.o.o., VISTRA d.o.o., Coca Cola (Powerade), Občina Trzin, Nov Sistem d.o.o, Bar Blatnica Trzin;
Matjaž Erčulj
KJE SE BOMO DOBILI V PETEK, 27.11.2009, ob 19,00 uri?
V dvorani Marjance Ručigaj v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12/f,
na VIII. PODELITVI PRIZNANJ za prispevek k urejenemu in lepemu videzu našega kraja,
vabljeni
vsi člani TD Kanja, člani ostalih organizacij, predstavniki Občine, bralci Odseva in seveda vsi izbranci, ki so s svojim cvetjem prepričali komisijo, da si zaslužijo vso našo pozornost v tem večeru.
Da pa pri tekmovanju niso udeleženi samo
posamezniki in podjetja, bomo tekom prireditve prijetno presenečeni izvedeli vsi prisotni.
Poleg ogledov prelepih fotokolažev bomo spremljali program, ki nam ga bodo predstavili naši krajani, od najmlajših do tistih malo manj mladih.
Po zaključku pa se bomo tradicionalno zbrali v avli in ob prigrizku in kozarčku pokomentirali prireditev ter se v mislih že pripravili na ocenjevanje v letu 2010.
Na svidenje in veselimo se vaše prisotnosti!
Predsednica komisije s člani: Dunja, Jožica, Majda, Petra, Sida, Tinka, Zinka, Zvonka
Krompirjeve počitnice z DPM Trzin
Prve počitnice šolskega leta, bolj znane pod imenom »krompirjeve«, so tiste prve po poletju in zato večina družin v tem času ne načrtuje kakšnih večjih pobegov od doma. Tudi zato se je DPM Trzin v sodelovanju z OŠ Trzin odločilo, da otrokom prve triade ponudi organizirano počitniško varstvo. Šola nam je kot že mnogokrat poprej odstopila svoje prostore, eno od učilnic za dopoldanske dejavnosti in igrišče za popoldanske rekreativne vragolije zunaj. Prav tako je poskrbela tudi za našo počitniško prehrano. V tednu med 26. in 30. oktobrom smo tako organizirali počitniške delavnice, ki se jih je udeležilo 8 nadebudnih deklet in fantov.
Program je poleg posebnega poudarka na druženju, igri in branju knjig obsegal tudi
Ker nam je 11. oktobra vreme pošteno ponagajalo, smo se člani DPM Trzin v nedeljo, 18. oktobra, le podali na izlet. Poučno in malce pohodniško orientiran družinski izlet smo začeli v Planinski jami. Vodnik
ustvarjalne dejavnosti - risanje, ustvarjanje risbic s tempera barvami, izdelavo ročnih lutk po motivih zgodbe Maček Muri Kajetana Koviča, pa papirnatih pozdravnih pokrival, letal ter ladjic, ptičjih hišk, lastnih razglednic z Rašice ter ilustriranih knjižic po spominu na predstavo Peter Klepec. V torek smo odšli na pohod na bližnjo Rašico, kjer smo uživali v sončnem vremenu in jasnem razgledu na širno Ljubljansko kotlino pod nami. Povzpeli smo se tudi na obnovljeni stolp na vrhu in pomahali Šmarni gori na drugi strani. V naslednjih dneh smo spoznavali še osnove angleškega jezika, doživeli čarovniški dan poln veselja ob izrezovanju jesenskih buč in njihovi pripravi na noč čarovnic. Ob vsem tem pa nismo niti naj-manjzanemarjali vsakodnevnega gibanja na svežem zraku. Različne družabne igre in igre z
Zvonko nam je še pred vstopom podal nekaj informacij o pestrem živalstvu v jami. Na njegovo začudenje so otroci vedeli, katera je najbolj zverinska in največja stalna jamska žival: človeška ribica. Žal jih nismo videli, saj je bila voda v pritoku Pivke preveč kalna. Po mojih izkušnjah jih je tam običajno kar veliko število. Smo pa videli nekaj drugih živali stalnic v jami ter veliko netopirjev. Vse nas je presenetil velik kup iztrebkov pod mestom, kjer netopirji prezimujejo in gnezdijo. Vodič nam je povedal še nekaj pravljic in legend o jami. Iz Planine smo se z avtobusom podali v Rakov Škocjan. Zače-
žogo smo se igrali na zunanjem športnem igrišču šole. Za konec pa smo jo zadnji skupni dan z vlakom mahnili v Ljubljano na ogled igrane predstave Peter Klepec. Ogledali smo si jo v Lutkovnem gledališču, na odru Kulturnice na Židovski stezi. Pred ogledom smo imeli ravno dovolj časa še za krajši sprehod po mestnem središču, kjer smo se srečali z nekaterimi mestnimi znamenitostmi (Zmajski most, lutkovno gledališče, vzpe-njača, Robbov vodnjak, Magistrat, stari del mesta, nabrežje Ljubljanice, Šuštarski most in Tromostovje). S sprehoda po mestu smo se nato s hladnega oktobrskega vetriča umaknili na toplo v slaščičarno Zvezda, kjer smo se sladkali z najboljšimi tor-ticami daleč naokrog. Tako smo prijetno sladko dočakali začetek predstave, v kateri smo neizmerno uživali, nato pa polni
li smo pohod čez mali naravni most in nato v jamo skozi prehod do izvira Raka, potem pa še pod naravni most. Še dobro, da smo šli čezenj, preden smo ga videli od spodaj. Nekako šibko deluje, ko ga pogledaš od spodaj. Pot smo nadaljevali po strugi reke Rak, ki je bila v tem času popolnoma suha. Po kratkem sprehodu skozi lep gozd smo se ustavili v hotelu Rakov Škocjan na malici. Pot smo nadaljevali mimo kotličev do velikega naravnega mosta, vhoda v Tkalca jamo in skozi stranski rov na cesto. Otroci so se še zlasti čudili označbam, ki pričajo o najvišjih izmerjenih nivojih vode pod velikim mostom in ob izhodu skozi stranski rov. Kako ogromna je razlika med suho strugo v poletnem času in naraslim skoraj vele-
prijetnih vtisov zaključili obisk prestolnice. Počitnikovanje je minilo, kot bi trenil, in ker smo se skupaj prijetno zabavali in se vse dni imeli zelo lepo, smo sklenili, da se še kdaj snidemo. Spodaj si preberite še nekaj vtisov radoživih počitnikarjev; Oliver, 7 let: Dobro mi je bilo. Najboljmi je bil všeč stolp na Rašici. Izlet na Rašico sem si najbolj zapomnil.
Matija, 8 let: Počutil sem se v redu. Najboljvšeč so mi bile buče. Če bodo delavnice še kdaj, bi spet rad prišel. Ničesar ne bi spremenil. Najbolj sem si zapomnil izrezovanje buč, pa eno bučo, ki je bila gnila in je na mizi malo razpadla. Drugič bi rad izdeloval kartonaste hiške. Lan, 7 let: Všeč mi je bila gledališka predstava, pa pohod na Rašico in izrezovanje buč, izdelava lutk iz Mačka Murija, lutkovna predstava, ki smo jo z lutkami pripravili in odigrali, in vsa igra. Če bodo še kakšne počitnice tako organizirane, bi spet prišel. Užival sem tudi ob športnih igrah zunaj na igrišču in gledanju risank.
Ema, 6 let: Meni je bilo v redu. Vse mi je bilo všeč. Barbara, 10 let: Zelo je bilo zanimivo in zabavno. Najbolj sem si zapomnila torto, ki smo si jo privoščili pred Petrom Klepcem v Zvezdi. Zelo je bila dobra.
Daša, DPM Trzin
tokom v pomladnem času! Le zakaj je spomladi poplavljeno planinsko polje? Ogled smo zaključili z obiskom ruševin cerkvice sv. Kancijana, po katerem ima kraj tudi ime. V Trzin smo se vrnili ob 17h polni novih spoznanj in vtisov.
Lado Kraševec
Jesenski izlet DPM Trzin
Novičke iz Turističnega društva Kanja Trzin
Z direktorico Vrtca go. Olgo Bernik-Zor sem se dogovorila, da otroke v zadnji skupini pred vstopom v šolo peljem na voden ogled Trzina.
Dne 24.9.09 ob 9.00 uri zjutraj so me pred Vrtcem Palčica pričakali otroci iz skupine Stonoge z vzgojiteljicama Simono in Zdenko in skupine Mravljice z vzgojiteljicami Jano, Miro in Simono. Povedala sem jim, da bomo šli na sprehod do gradu Jable in jim tam predstavila Trzin.
Šli smo po mostu preko Pšate mimo cerkve sv. Florijana in se ustavili pri kamnolomu. Povedala sem, da so tu našli kamnito sekirico, ki je bila orodje za preživetje prazgodovinskega človeka. Med potjo so otroci opazili na skali narisano sekirico in zvedeli so, da je to oznaka za mejo občine Trzin. Pot smo nadaljevali do gradu Jable, se ustavili ob robu parkirišča in otrokom sem predstavila grad in naš kraj Trzin na njim razumljiv način. Povedala sem jim, katere so naše sosednje občine, da imamo v Trzinu tri vodotoke, in sicer Pšato, Motnico in Blatnico, da je naš kulturni spomenik cerkev sv. Florjana, ki je farni in gasilski zaščitnik, da imamo tri železniške postaje in da ima naša občina trikotno obliko. Sami pa so povedali, da vedo, da je močvirski tulipan ali žerjavček upodobljen na trzinski zastavi. Otroke sem vprašala, kam v Trzinu bi peljali prijatelja, ki bi jih obiskal, in dobila zanimive odgovore. Večina otrok je dejala, da bi peljali prijatelja na igrišče, neka deklica bi priporočila slaščičarno, druga pa bi prijatelja peljala v cerkev.
Po končani predstavitvi smo odšli na polje in skozi stari del Trzina proti vrtcu, kjer so otroci
na igrišču pred kosilom sproščeno uživali v igri pod budnim očesom vzgojiteljic. Z vzgojiteljicami sem se dogovorila, da se spomladi ponovno srečamo, gremo v novi del Trzina do športnega parka, do izvira Gvajšek in obiščemo kmetijo.
Prof. Dušica Kunaver je predstavila knjigo CAR KRUHA
V dvorani Marjance Ručigaj je dne 28. septembra ob 19. uri ga. Dušica Kunaver predstavila svojo knjigo Čar kruha.
Pričela je z ljudskimi izročili, ki so vezana na pšenico in kruh, in so se ponekod ohranila še danes. Z ljudskimi pripovedkami iz različnih koncev Slovenije nam je povedala o darovanju kruha, vodi, vetru, ognju, o
čarodejni moči kruha in spoštovanju kruha. Zvedeli smo, kako se je pekel kruh za različne prilike od setve do žetve, za praznike ter o pesmih in izrekih, ki so povezani s kruhom in pšenico. Med predavanjem smo zapeli nekaj narodnih pesmi, vmes pa nam je zaigral mlad, a že priznan harmonikar Simon Vrbec.
Po predstavitvi je bila v prostoru pred dvorano pogostitev, na kateri sta se s svojimi domačimi kruhi predstavila pekarna Krejan iz industrijske cone in pekarna Kralj iz Trzina. Obema se zahvaljujemo, ker za vse prireditve podarita kruh.
Zahvalili smo se prof. Kunaverjevi, ki nam je s svojo iskrivo in samo njej lastno pripovedjo pričarala toplino, davni čar in žlahtnost kruha.
Škoda, da se tako kvalitetnega predavanja oziroma predstavitve ni udeležilo več ljudi, posebno zanimivo bi bilo za učence iz višjih razredov osnovne šole ali pa vsaj za njihove učitelje.
Mihaelov sejem v Mengšu
Kot vsako leto se je tudi letos Turistično društvo Kanja Trzin udeležilo 17. tradicionalnega Mihaelovega sejma v Mengšu, in sicer dne 26. in 27. septembra. Turistično društvo se je predstavilo z delavnicami, ki delujejo v okviru društva, t.j. z rezbarsko delavnico, slikarsko delavnico in z delavnico vezenja. Naša stojnica je poleg slikovno- reklamnega materiala ponujala pokušino »trzinske« klobase, orehovo in pehtranovo potico, Krejanove kruhe, žemlje pekarne Kralj, domači sadjevec, medico, krhlje in jabolka. Stojnica je bila dobro obiskana, saj so za to poskrbele prizadevne »dežurne« Trzinke, ki so kar dva dni sodelovale na sejmu. Marsikateri obiskovalec si je zapomnil našo stojnico po »trzinski klobasi« in ostalih domačih dobrotah, ki jih je ponujala.
Zahvaljujemo se vsem članom TD Kanja, vsem prostovoljcem, ki so sodelovali pri pripravi na sejem, pomagali postaviti stojnico, prepeljati vse materiale in tudi pospraviti stojnico.
S strani organizatorja smo slišali nekaj pripomb glede ureditve stojnice, zato bomo naslednje leto našo stojnico oblikovno in vsebinsko posodobili tako, da bo celovito predstavila Trzin in opozorila na dogodke, ki so med letom pri nas.
Glinene figurice ob tednu otroka
Društvo prijateljev mladine Trzin je v tednu otroka, 6. oktobra 2009, organiziralo že tradicionalno likovno delavnico OBLIKUJ IZ GLINE.
Toplo sončno popoldne je bilo verjetno razlog, da ni bilo prav veliko ustvarjalno navdahnjenih otrok, saj so prišli le 3 drugošolčki z mamicami in ena šestošolka. Kljub temu je bilo ustvarjanje iz gline prava likovna sprostitev in tudi izdelki, ki so nastali, so bili paša za oči mimoidočih rezbarjev, ki so ustvarjali v sosednjem prostoru. Mentorica Breda Podbevšek je tako kot vedno poskrbela za izvirne ideje in umetniško vzdušje. Z veseljem že pričakujemo naslednjo delavnico, ki bo novoletno obarvana.
Mateja Chvatal
Zadnji pohod v tem letu
Že nekaj let se trzinski pohodniki udeležujemo pohoda po območju občin Trzin, Ljubljana, Mengeš in Vodice, kamor nas vsako leto povabi Turistično društvo Vodice. Tako je bilo tudi letos.
Na deževno soboto, 24. oktobra, in ob razmočenem terenu zaradi večdnevnega dežja je sedem trzinskih pohodnikov z vodjem gospodom Tomažem Kraljem to pot varno prehodilo. Veseli so bili vabila na malico in druženja z ostalimi pohodniki pri koči Smučarskega društva v Strahovici.
J. Valenčak
Ekopaket spodbuja k odgovornemu ravnanju z embalažo
V Sloveniji količina odloženih komunalnih odpadkov iz leta v leto narašča. Ob tem, ko vse odpadke odlagamo v isti koš za smeti, pozabljamo, da predstavljajo pomemben vir surovin za izdelavo novih izdelkov ali za pridobivanje energije. Posamezne vrste odpadkov so uporabne le v primeru, ko so pravilno zbrane in oddane na za to predvidena mesta. Med odpadke, ki jih je mogoče predelati in uporabiti za izdelavo novih izdelkov, sodi tudi odpadna kartonska embalaža za živila (KEŽ), s katero se vsakodnevno sre-
čujemo. Temeljni namen projekta Ekopaket je zato ozaveščanje mladih o pomenu ločenega zbiranja in oddajanja kartonske embalaže za živila v za ta namen predvidene zabojnike na ekoloških otokih.
Pobudnik in nosilec projekta je že četrto leto zapored podjetje Tetra Pak, partner projekta pa program Ekošola kot način življenja. V projekt se je v šolskem letu 2009/2010 vključilo več kot sto ekovrtcev in ekošol, med katerimi sta tudi Osnovna šola Trzin in Vrtec Žabica pri Osnovni šoli Trzin.
V	preteklih letih so vrtci in šole tekmovale v skupni količini zbrane kartonske embalaže za živila, letos pa je koncept projekta nekoliko spremenjen. Tako je ločeno zbiranje in oddajanje kartonske embalaže za živila pogoj za sodelovanje, otroci v vrtcih in šolah pa bodo do konca aprila 2010 tekmovali v pripravi projektov na temo odgovornega ravnanja s kartonsko embalažo za živila. Najboljši projekti bodo seveda nagrajeni, saj v Tetra Paku želijo tudi na tak način spodbuditi otroke, da pripravijo in predstavijo svoje ideje in predloge za čim bolj odgovorno ravnanje z odpadno kartonsko embalažo za živila.
V	okviru projekta je zaživelo tudi spletno mesto www.
eko-paket.si, kjer najdete veliko informacij o kartonski embalaži za živila in pravilnem ravnanju z njo, recikliranju ter veliko drugih uporabnih informacij.
Nadja Novak
Učili smo se mediacije - posredovanja v sporih
Verjetno vas za začetek zanima kaj mediacija sploh je. To je nevtralno posredovanje med dvema sprtima. V mediaciji sodelujeta sprti osebi ter dva mediatorja, katera usmerjata pogovor in poizkusita napeljati sprta, da prideta do nekega dogovora oziroma rešitve, ki je sprejemljiva za oba.
V	procesu mediacije udeleženca prepoznata pravi problem, učita se razumeti in poslušati drug drugega, razvijati boljšo komunikacijo in na koncu sama najdeta lastno rešitev problema.
V	petek 9. oktobra smo odšli že četrtič na 3-dnevni mediacijski tabor. Tokrat smo bili v Kranjski Gori. Na taboru nas je bilo 20 učencev od 6. do 9. razreda ter tri učiteljice: Zala Erčulj, Ksenija Rojs Viskovič in Simona Pirc.
Prvi dan smo imeli do kosila spoznavne delavnice in se naučili kaj mediacija sploh je. Ob enih smo imeli zelo dobro kosilo - špagete bolonez. Po kosilu smo imeli počitek, nato pa smo se razdelili v tri skupine. V prvi smo bili 'stari' mediatorji, ki smo pripravili plakate o pravilih, korakih in ključih media-
cije, ki smo jih predstavili 'novim' mediatorjem. S tem smo tudi mi obnovili osnove vodenja mediatorskega procesa. 'Novi' mediatorji pa so se z gospo psihologinjo učili o komunikaciji in konfliktih. Tisti mediatorji, ki so bili na taborih že večkrat in so tvorili 3. skupino, pa so pripravili primer vodenja mediacije in s tem nazorno preko igre vlog prikazali celoten mediacijski proces.
Ko smo končali s predstavitvami, smo odšli na sprehod do centra Kranjske Gore. Od šestih so nas za večerjo čakale palačinke. Po večerji smo
se zabavali v telovadnici. Igrali smo namizni tenis, plezali smo po plezalni steni in igrali družabne igre. Ob desetih smo se počasi odpravili spat. Naslednji dan smo imeli ob pol osmih jutranjo telovadbo nato pa zajtrk. Po zajtrku smo v skupinah izvajali mediacijo s konkretnimi primeri. V vsaki skupini sta bila dva mediatorja, dva sprta in en opazovalec. Po vsaki me-diaciji smo se pogovorili še, kako so potekali primeri mediacije, kaj je bilo dobro, kaj je potrebno še izpopolniti. . Po kosilu smo odšli na malo daljši sprehod do jezera Jasna. Potem smo imeli še nekaj vajo konfliktih, komunikaciji in aktivnem poslušanju, nato pa večerjo. Ob osmih je sledil družabni večer, ki smo ga pri-
pravili učenci 9. razredov. Imeli smo veliko smešnih igric, ostale mediatorje smo naučili tudi mediacijsko himno, ki smo jo sestavili Nejc Lisjak, Manuela Kompara, Tina Cah in jaz. Ob desetih se je družabni večer zaključil, odšli smo spat. Naslednji dan smo po zajtrku spakirali svoje stvari. Do kosila smo imeli še en primer mediacije, katerega smo nato analizirali. Ob dvanajstih smo imeli kosilo. Ob približno pol enih pa smo odšli z avtobusom nazaj v Trzin. Na avtobusu smo obujali lepe spomine iz tabora. Preživeli smo zelo lep vikend. Po eni strani je bil zabaven, po drugi pa smo se naučili veliko novega.
Urša Matičič, 9. a
Vse bolj pisana skupina ptičkov
PTIČKOM se je v tem šolskem letu pridružilo šest mlajših novincev in tako smo postali heterogena skupina (starost otrok 21 mesecev - 4. leta). Prvi tedni so bili namenjeni uvajanju, navajanju na vsakodnevno rutino (higiena, dejavnosti, obroki, počitek po kosilu ...) medsebojnemu spoznavanju, navezovanju socialnih stikov ter krepitvi medse-
bojnih odnosov.
Ponovili smo doslej znane pesmice ter se naučili nove (Živali jeseni, Kostanjček zaspan-ček, Tri muce, mala miška ...), s pomočjo diapozitivov ter slikovnega materiala spoznavali jesenski letni čas, sadje in zelenjavo, poimenovali prste na
roki, dele telesa, dneve v tednu ... preštevali predmete v igralnici in jih razvrščali po lastnostih (barva, majhno veliko ...), likovno ustvarjali, si ogledali dve lutkovni predstavi, praznovali Trinin in Maribelin rojstni dan, prebirali pravljice, obiskali ostale oddelke ter vrstnike v
enoti Žabica, migali v telovadnici ter na sprehodih po šolskem okolišu uživali na sončku in spoznavali domači kraj. Toliko zaenkrat, več o vsakdanu PTIČKOV ter zanimivih dejavnostih pa si lahko ogledate in preberete na naši oglasni deski.
Gašper in Sonja
Malo drugačen pogled na našo okolico
Ko sva mentorici raziskovalne delavnice na OŠ Trzin pričeli z načrtovanjem dejavnosti za novo šolsko leto, sva se odločili, da za učence 5. in 6. razreda, ki jih zanima naravoslovje, organizirava raziskovalno delavnico, v okviru katere bomo raziskali in predstavili živalski svet v potoku.
Na uvodnem srečanju sva učencem, ki so se odzvali na povabi-
lo, predstavili cilje in jih seznanili z načinom dela. Domenili smo se, da bomo jesenski del dejavnosti opravili čim prej, saj se je napovedovalo slabo vreme.
Izbrali smo sončno oktobrsko popoldne in se z ustrezno opremo napotili najprej k delu potoka pod grajskim mostičk-om. Preobuli smo se v gumijaste škornje in zabredli v vodo. Izmerili smo temperaturo vode in določili Ph vrednost. Z lovilnimi mrežami smo z dna potoka zajeli vzorec za raziskovanje, v katerem smo poiskali drobne žuželke in ličinke. Previdno smo jih prestavili v lončke z vodo. Presenečeni smo bili, koliko drobnih bitij smo zajeli v svoj vzorec. Primerke živali smo si podrobno ogledali pod lupami in jih po-
imenovali s pomočjo določe-valnih ključev. Po opazovanju smo vzorce vrnili v potok, pospravili opremo in se napotili k drugi raziskovalni postaji v bližini šole. Tam smo raziskovanje ponovili. Ugotovili smo, da je v tem delu potoka večja Ph vrednost, kar pomeni, da je potok v tem delu bolj onesnažen. To se je potrdilo tudi pri pogledu tabele, ki prikazuje vrsto živali v vodi glede na stopnjo onesnaženosti, saj ličink vrbnic, ki smo jih našli
v potoku pod gradom, v tem delu potoka nismo našli. Svoje delo smo strnili v razredu, kjer smo si izmenjali vtise, se pogovorili o rezultatih in se dogovorili o nadaljnjih nalogah. Učencem je bilo tovrstno delo zelo všeč in veselijo se raziskovanja v pomladanskem času.
Mentorici raziskovalne delavnice:
Slavka Kozel in Božena Opara
Še eno veselo martinovanje »žerjavčkov«
Četrtkov turoben dopoldan. Žerjavčki se po manjšem zapletu z drugim, manjšim avtobusom le podamo na pot. Prvi postanek smo naredili na Raščici, na Trubarjevi domačiji. Sprejel nas je tamkajšnji kustos in nam v več kot polurnem predavanju opisal življenje in delo Primoža Trubarja. V spominski sobi smo v tišini spremljali življenje Trubarja vse od rojstva do smrti. Po ogledu domačije in po toplem napitku in kavici smo se preko Turjaka, Grosupljega in Trebnjega zapeljali v vas Račje selo. Tam nas je v gostilni Kavšek čakalo okusno kosilo. Po kosilu smo vse, ki so v tem mesecu praznovali rojstni dan skro-
mno obdarili in zapeli »Vse najboljše za vas...« Med sla-vljenci sta bila tudi dva sedemdesetletnika. Sledil je krst mošta, nato pa zabava in ples ob veselih melodijah našega muzikanta Francija. Menim, da smo doživeli še eno veselo martinovanje.
Organiziral, vodil in zapisal Franci Bardorfer, fotografije je prispeval Zoran Rink
Liga v
metanju
podkev
29. oktobra se je zaključil jesenski del lige v metanju podkev. Ta, marsikateremu Trzincu neznan šport, zna med ljubiteljskimi igralci razvnemati prave tekmovalne strasti. Tako tekmovalci, ki so skorajda v večini moški, ta šport jemljejo nadvse resno in zato tudi v dneh med posamičnimi tekmovanji večkrat pridno vadijo. Verjetno pa je tudi res, da velikokrat prav pride kak premeten izgovor, ko človeku v glavo šine želja, da bi v
družbi prijateljev zvrnil kakšno pivo.
Tekmovalci, ki so bili iz Trzina, sosednje Loke ter Mengša, so tekmovali pod okriljem naslednjih sekcij: Teater bar Mengeš, ŠD Loka, Bife Ilonka, Pekos pub in Pr' Jakov Met. Ravno Pr' Jakov Met, naša tudi izven meja občine priznana gostilna, so že septembra organizirali vsakoletni turnir v metanju podkvic. Širši trzinski javnosti pa je verjetno malce bolj znano metanje podkev v okviru Florijano-vega sejma, ki se ga prav tako vsako leto udeležijo tekmovalci naše in sosednje občine. Na tokratni ligi pokal ni šel v roke Trzincem, pač pa ga je na polico v Bife Ilonka odnesla loška ekipa.
Tekst in foto: Jana Urbas
Društvo prijateljev mladine Trzin in Turistično društvom Trzin vas vabita na
Božično-novoletno delavnico,
ki bo
v ČETRTEK, 26.NOVEMBRA 2009, od 17. do 19. ure v AVLI OŠ TRZIN.
S seboj prinesite VELIKO DOBRE VOLJE in USTVARJALNEGA NAVDIHA.
VLJUDNO VABLJENI!
Ansambel SICER praznuje 10 let
V soboto, 21.11.2009, ob 19. uri bo v kulturnem domu v Mengšu KONCERT OB 10-LETNICI ANSAMBLA SICER iz Mengša. Fantje in dekle skupaj igrajo in pojejo že enajsto leto, svoj okrogli praznik in izid tretje zgoščenke pa bodo proslavili s svojimi glasbenimi prijatelji, sorodniki in znanci. Poleg jubilantov bodo nastopili še KVINTET DORI, TRIO GOVEJA ŽUP'CA, MLADI STOPARJI, DRUŽINA GALIČ, EVA ČERNE, HARMONIKARJI STOPAR, PODHOMSKI JOŽA in MLADINSKA FOLKLORNA SKUPINA KUD-a OTONA ŽUPANČIČA iz Sore. Vstopnice za koncert dobite na tel. št.: 031/669-335 ali na 051/208-729. Vljudno vabljeni!
Kulturni bonbončki v decembru
Kaj pripravljamo v decembru in s katerimi dogodki ste si lahko začinili november?
Krepko smo zakorakali v obdobje leta, ko narava spi. Dan se je občutno skrajšal, zunanja opravila so bolj kot ne že redkost. Večeri pa so dolgi. Da bodo tudi prijetni, vam ponujam nekaj zamisli, kako jih preživeti. Za vse, ki ste bodisi odvisni od resničnostnih šovov ali pa jih sploh ne marate, sem v prejšnjem članku že napovedala predstavo Hodnik. Na srečo je niste zamudili, največji gledališki resničnostni šov si lahko ogledate v soboto, 21. novembra, ob 20.00 uri v dvorani KUD-a. Zgodba avtorja Matjaža Zupančiča spominja na TV resničnostni šov »Big Brother«. Udeleženci šova živijo v stanovanju, ki je 24 ur
dnevno pod budnim očesom kamer. Edini prostor, ki ni opremljen s kamerami, je hodnik. In tam se izreče in zgodi marsikaj. Tam se pove resnica, tam se znori. Tam se špekulira, kdo od udeležencev je infiltriran s strani producentov, tako imenovani »štipendist«. Ali jih producenti drogirajo, da ravnajo, kakor ravnajo ali pa so bili ti družbeno nesprejemljivi odzivi že ves čas v njih? Kdo bo zmagovalec? Bo to živčni Ki-šta ali hladnokrvna Nena? Bo to navidezno mirni Adrian ali čustveno inkontinenčna Tarnala? Skratka, napeta in doživeta zgodba sedmih ljudi, ki so se odrekli svoji svobodi v zameno za slavo in denar in se pustili zapreti v studio. Igra ŠODR Teater iz Šentvida pri Ljubljani. Vredno ogleda. Vstopnice po
6,00 € bodo na voljo uro pred predstavo.
Mladi igralci iz skupine Miki Miška so že pri ustvarjanju nove predstave, s katero bodo razveselili mlajše otroke 5. decembra, ko bo v dvorani KUD-a potekalo tradicionalno miklavževanje. S tem prispevkom vabimo starše, da svoje otroke v starosti od 1 -7 let, s stalnim prebivališčem v občini Trzin, prijavijo za ogled predstave in obdaritev najkasneje do petka, 27. novembra 2009. Prijavnice dobite, izpolnite in oddate v vložišču Občine Trzin, v Vrtcu Trzin, v Osnovni šoli Trzin in v Župnijskem uradu Trzin. Da pa bodo otroci za svojo pridnost nagrajeni z lepimi darili, pozivamo podjetja in posameznike, da nam pomagajo s kakšnim prispevkom, ki bo povečal obseg sredstev, na-
menjenih za darila otrok (donacije hvaležno zbiramo na TRR št. 02309-0019542746, odprt pri NLB d.d., namen: Miklavževanje; KUD Franca Kotarja Trzin, Mengeška cesta 9, Trzin). Sobota, 12. december, je dan za novo gledališko predstavo amaterske gledališke skupine. Ob 20.00 uri vas vabimo, da si ogledate predstavo Predigra. Komedija postojnskega Teatra Harlekin temelji na resničnem dogodku zakonskega para, tako značilnem za današnje čase. Skozi predstavo gledalci spremljajo zgode in nezgode para ter njunih ljubice in
ljubimca. Skozi dialog in situa-cijsko komiko spoznavamo karakterje glavnih protagonistov, kar med gledalci sproža salve smeha. S predstavo je gledališče gostovalo vse od Sežane do Ljubljane, povsod pa so bili deležni odličnega odziva gledalcev. Vstopnina bo 6,00 €. Gledališče Unikat je v Sloveniji dobro poznano ime, saj s svojim več kot 20-letnim ustvarjanjem razveseljuje otroke in jih vodi v čarobni pravljični svet. V novembru je bila trzinski najmlajši populaciji namenjena njihova predstava Jaka in sraka, v kateri Jaka naleti na težavo, ko televizija preneha delovati. Jaka se tako odloči, da bo raziskal problem in ugotovil, kdo je kriv za to. Na svoji poti sreča nekaj ljudi in skupaj z njimi spoznava, od kod pride
elektrika. Ves čas pa mu nagaja tatinska sraka. Je bila nemara ona kriva, da Jaka ni mogel več gledati televizije? Tovrstne predstave ne le animirajo otroke, temveč dajejo odgovore na vsakdanje pojave, odgovarjajo na otroški večni »zakaj«, od otrok pa je pričakovano tudi aktivno sodelovanje. Malo starejši otroci pa lahko aktivno sodelujejo na drugačen način, na primer v ustvarjanju predstave, kot to že leta počnejo domači Miki Miške. Enaintridesetega oktobra, na noč čarovnic, smo doživeli še eno domačo gledališko premiero z boljtemačno obarvano predstavo Addamsovi. Kdo ne pozna čudaške družine Addam-sovih? Pred leti smo jih gledali v televizijski humoristični nanizanki, o njih pa je nastal tudi
film, po katerem je zgodbo po-zvel in priredil režiser in scenarist predstave Nejc Lisjak, ki je na kratko opisal zgodbo: »Bliža se noč čarovnic. Gomezov pogrešani brat Fester se ni prikazal že petindvajset let. Morticia sočustvuje s svojim možem, a obenem uživa temačno družinsko življenje. Tu sta še pra-mamka in Vohljač, ki s svojimi idejami poskrbita, da družini ni nikoli dolgčas. Bo Fester za največji praznik leta spet doma? Kakšna je njegova zgodba? Bo družina Addams zopet nesrečna?« Na ta vprašanja so dobili odgovore tisti, ki so si »črno komedijo« ogledali v eni od njenih treh ponovitev, ki so bile na sporedu v mesecu novembru. V nastajanje predstave je bilo vloženega veliko truda, za kar je potrebno pohvaliti sou-
stvarjalce - kostumografki Mileno Dolenc in Renato Šoštar, scenografa Andreja Ručigaja in njegovega pomočnika Antona Lisjaka, mojstrico tehnike Nežo Kompare, blagajničarko Matejo Perne Lisjak, celotno dekora-tersko ekipo ter seveda igralce: Tino Cah, Jako Peternela, Nino Goropečnik, Nejca Lisjaka, Ma-nuelo Kompare, Natjo Levec, Nino Jankovič, Majo Ravnikar, Nives Završnik in Aleksandro Kmetič.
Za konec vas še opomnim na enega od prihajajočih praznikov v decembru, ki morda ni tako komercialen kot nekateri, pa je kljub temu vreden posebnega poudarka, to je 26. december - na ta dan smo pred 19 leti Slovenci pokazali skoraj največjo možno mero enotnosti in stopili na pot ustvarjanja neodvisne države. Zato bomo ta dan obeležili tudi v Trzinu s proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki bo v dvorani KUD-a 23. decembra ob 20.00 uri. Občina Trzin pa v decembru poleg te organizira še nekajprireditev, in sicer 13.12.2009 ob 16.00 uri srečanje s starejšimi občani Trzina, 18.12.2009 ob 19.00 uri prednovoletno srečanje z županom, že ta mesec, natančneje 25. novembra, pa je napovedan zbor občanov, kjer se bo premlevalo občinske načrte za prihodnje leto 2010. Še vedno velja povabilo novim igralcem k ustvarjanju gledališke predstave - naj vam ne bo nerodno! Prav tako velja poziv za obnovo arhiva fotografij. KUD Franca Kotarja je dostopno na spletni strani www.kre-art.si/kud_trzin, kjer so navedeni pomembnejši podatki. Naj vas ogreje kakšen kulturni dogodek, bodisi koncert, predstava ali razstava, če ne drugače pa dobra družba in smeh!
BRiGiTA CrLJENIC
Datum	Ura	Dogodek
25. november	19.00	Zbor občanov
21. november	ob 20.00	predstava Hodnik (ŠODR Teater, Šentvid pri Ljubljani)
27. november	/	rok za prijavo otrok na Miklavževanje
05.december	ob 17.00 in 19.00	Miklavževanje - obdaritev otrok s predstavo Medvedek Pu
12. december	ob 20.00	predstava Predigra (Teater Harlekin, Postojna)
13. december	16.00	Srečanje s starejšimi občani
18. december	19.00	Prednovoletno srečanje
23. december	ob 19.00	proslava ob Dnevu samostojnosti
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE Trzin
prireja v DECEMBRU 2009 tradicionalni
NOVOLETNI KONCERT »Zapojmo in zaigrajmo skupaj«,
ki bo letos že PETIČ v avli Osnovne šole Trzin.
VSE, ki IGRATE, POJETE ali PLEŠETE, VABIMO, da se PRIJAVITE za nastop s svojo točko, ki jo BOSTE PREDSTAVILI NA PRVEM IZBORU. O TOČNEM DATUMU IN URI BOSTE OBVEŠČENI.
PRIJAVNICO LAHKO ODDATE UČITELJICI 3.A, Anici Mušič, do
25. 11. 2009 ali pa jo pošljete na e-mail: mateja.chvatal@ gmail.com ; za vse dodatne informacije lahko pokličete na GSM: 031 522 822 (Mateja Chvatal).
Pridružite se nam na tem
praznično obarvanem koncertu, da bomo skupaj veselo in srečno zakorakali v leto 2010!
PRIJAVNICA
Ime in priimek:_
Naslov: _
Tel./GSM, E-mail: Starost:_
Vsebina nastopa (ustrezno obkrožite):
petje_
ples_
igranje instrumenta
Avtor besedila:_
Naslov skladbe:_
Dolžina izvajanja nastopa: _
5. srečanje klap v Kamniku
V Kamniku, mestu v naročju planin se lahko poleg različnih znamenitosti in posebnosti, že sedem let pohvalijo tudi z glasbeno skupino, ki si je nadela ime Klapa"Mali grad''. Gre za glasbeno skupino, ki izvaja tradicionalno dalmatinsko glasbo in novejše priredbe pisane za tovrstne sestave. Večkrat so sodelovali na nastopih v sosednji Hrvaški, peli v Italiji, navdušili Britance v cerkvi Sv. Andreja v Londonu. Za njimi je veliko koncertov in nastopov širom Slovenije, letos so jih je bilo že okoli sedemdeset. Posnet imajo lasten CD. Zasedbo sestavljajo pevci, ki prihajajo iz Kamnika , Domžal, Komende in Ljubljane, glasbeno pa jih vodi Primož Leskovec. Zelo ponosni so na to, da so letos dvakrat nastopili z najboljšimi dalmatinskimi klapami in sicer v ljubljanski Hali Tivoli, ter v portoroškem Avditoriju. Že peto leto zapored pripravljajo srečanje klap, na katerega so povabili svoje prijatelje iz Dalmacije in Kvarnerja. Zaradi velikega zanimanja za prireditev, so bili primorani (čeprav so v kamniškem kulturnem domu dvorano napolnili po dvakrat dnevno), da jo prestavijo v športno dvorano. Torej 28.novembra ob 19:00 v Športni dvorani Kamnik, si lahko ljubitelji tovrstne glasbene zvrsti, privoščijo čudovit večer. Poleg domače klape bodo nastopili še Gusarica-ženska klapa z otoka Visa, Kvarner-Bakar, Kamik-Kostrena, z vsemi tremi sodelujejo že od prvega srečanja. Od letos sodelujejo tudi s klapami, ki sodijo v sam vrh in se bodo na kamniškem odru predstavile prvič: Kum-panji-Korčula, Motovun. Povezovalec programa bo priznan RTV voditelj Janez Dolinar. Peto- tradicionalno srečanje, so kamniški klapaši namenili tudi 780 letnici prve omembe mesta Kamnik in se tako pridružili številnim aktivnostim, namenjenih jubileju mesta pod Grintovci. Vstopnice za prireditev, se dobijo na prodajnih mestih Eventim in njihovih pooblaščenih prodajnih mestih( Petrol, Kompas Big Bang, prodajalne 3Dva...), naročite si jih lahko tudi preko spleta www.eventim.si.
Boris Selko
Revija cerkvenih pevskih zborov
Mešani pevski zbor župnije sv. Florjana iz Trzina je v nedeljo, 25. oktobra, skupaj z zbori iz Moravč, Vira, Mengša, Domžal, Brda, Češnjic in Ihana prepeval pri popoldanski rožnovenski pobožnosti v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. Čeprav so se nekatere župnije predstavile z več zbori, je žalostno, da nekaterih zborov, ki so se pred leti dvigovali nad vse druge zbore, ni več na spregled. Najprej je pozdravne besede podal animator za zborovsko petje, župnik na Viru, Jože Tomšič, nato je molitev pričel mengeški župnik Janez Avsenik in med posameznimi deli molitev so zbori po vrsti odpeli vsak po dve pesmi. Zbor župnije sv. Florjana se je tokrat predstavil s pesmima Vem za njega, ki nas ljubi, neznanega avtorja, in Hermana Kju-der, Mojega življenja zvezda. Zbor je tudi tokrat vodil in mu igral Franci Banko. Na koncu so vsi zbori zapeli še Jezus, božji kruh si za življenje, in da se druženje ni končalo takoj po molitvi, so ponovno poskrbeli prijazni domačini skupaj z gospodinjami, saj so nas povabili na manjšo pogostitev, ki se, kakor je že v navadi, ni končala brez skupnega petja zbora Iz vseh vetrov, ki ga je takole na hitro sestavila neutrudna moravška Mara.
djd
Šahisti ohranili ligaški status
Po lanskoletnem uspehu v Kranju, kjer smo si v konkurenci šestnajstih ekip priborili pravico do nastopanja v drugi (zahodni) skupini državne šahovske lige, smo se trzinski šahisti letos znova udeležili tega ligaškega tekmovanja. Tokratni turnir desetih ekip je potekal v Postojni, in sicer v dveh podaljšanih vikendih (petek - nedelja), ko smo morali odigrati devet dvobojev. Bralec si lahko predstavlja, da ni enostavno presedeti za šahovnico osem ali celo več ur (ko sta bili v enem dnevu na sporedu dve koli), kajti vsi dvoboji so potekali res »na nož«. Večkrat smo bili ravno Trzinci tisti, ki smo zaradi borbenosti zapuščali lepo in svetlo prizorišče v tamkajšnjem EPIC centru kot zadnji. Zaradi opisanega načina tekmovanja in šestčlanskih ekip smo v našo zasedbo prijavili praktično vse šahiste, ki običajno nastopamo v drugih ekipnih konkurencah. Kljub temu pa smo imeli kar nekaj težav, ko je bilo potrebno za določen igralni dan zbrati in sestaviti primerno močno ekipo. Tekmovanje smo začeli razmeroma slabo in že v prvem kolu z enim od favoritov, moštvom Pirana, doživeli poraz z 0 : 6. Takrat nas je kar zaskrbelo, kako se bomo ob koncu sploh odrezali in pozneje nas je vseskozi spremljala le želja, da bi nam uspelo obstati v tej konkurenci. Opazili smo namreč, da je v ligi polovica ekip, ki odstopajo po svoji šahovski moči in da moramo priložnost iskati med ostalimi, ki so nam nekako enakovredni. Tu smo našli svojo priložnost in v naslednjih dvobojih začeli osvajati dragocene točke, ki so nam že pred zadnjim kolom zagotovile obstanek v ligi. Resda smo v devetih srečanjih dobili le en dvoboj in dva remizirali, a tudi naši porazi so bili dvakrat minimalni, zato si nimamo kaj očitati. Skratka, dosegli smo zastavljeni cilj, si nabrali nove izkušnje v igrah z močnimi nasprotniki in tako se že veselimo novih spopadov v prihodnjem letu.
Pa si poglejmo še nekaj podatkov: v trzinski ekipi je skupno nastopilo 12 šahistov, med katerimi so več kot polovico partij odigrali I. Rojs (8), N. Jukan, V. Urbanc in B. Bajec (vsi po 7) ter A. Grum (6) in M. Mihelič (5). Naša ekipa je skupno zbrala 20 točk in ob koncu zasedla osmo mesto, zmagovalci pa so postali igralci ŠD Koper s 40,5 točke. Po končanem tekmovanju je imela tabela nastopajočih sledečo obliko:
1.	ŠD KOPER	40.5
2.	ŠD PIRAN	37
3.	ŠD HIDRIA AET TOLMIN	35
4.	ŠK NOVA GORICA II.	33
5.	ŠD SEŽANA	32
6.	ŠS KC DR. LOJZ KRAIGHER LJU	24
7.	ŠK POSTOJNA	23
8.	ŠD TRZIN	20
9.	ŠD PODPEČ MKK	17
10.	ŠK LOŠKA DOLINA	8.5
Naj omenim še, da se v tem mesecu končuje tekmovanje v Osrednji slovenski šahovski ligi. O razpletu in rezultatih bom poročal v decembrski številki Odseva. Lep šahovski pozdrav.
Andrej Grum
Zaključek uspešne sezone orientacistov
Na mednarodnem tekmovanju v Benetkah se vsako leto sredi novembra nekaj tisoč orientacistov s celega sveta, s karto in kompasom v roki, podi po znamenitem mestu in išče kontrolne točke. Mlajšim je najbolj pomembno, da vse točke najdejo, izkušenejšim tekmovalcem pa je pomembno tudi, da pri tem izberejo najhitrejšo pot. Vsem je največji izziv ta, da se med tekom znajo orientirati, kar v labirintu ulic, polnih turistov, ni tako lahko. Za člane Orientacijskega kluba Trzin to tekmovanje predstavlja uraden konec sezone tekmovanj v orientacijskem teku. To je čas, ko se zazremo nazaj in ocenimo, kako uspešna je bila sezona, kako smo napredovali in si tudi postavi-
ÉklÊ
ONGER
P D TRZIN
21. državno tekmovanje 'Mladina in gore'
V soboto, 7. 11. 2009, so na osnovnih šolah Preska, Idrija in Janka Glazerja Ruše potekala regijska tekmovanja Mladina in gore. Na izbirnih tekmovanjih so sodelovali učenci tretje triade, ki so pokazali visoko raven znanja planinskih vsebin. A tekmovanja imajo (žal) tudi to lastnost, da nekdo napreduje naprej, spet drugemu pa ostane iskanje nove priložnosti v naslednjem letu ... Tako so izbirna tekmovanja dala imena 26 ekip, ki se bodo poleg domače, trzinske ekipe, ki je lani zmagala v Podnano-su in nam 'prislužila' ponovno organizacijo tekmovanja, potegovala 16. 1. 2010 v Trzinu za laskavi naslov državnega prvaka na finalu 21. državnega tek-
mo cilje za prihodnjo sezono. Člani kluba smo v tej sezoni v orientacijskem teku dosegli:
2	naslova državnih prvakov (Lara Jerman na dolgi progi in v sprintu v kategoriji Ž14),
3	skupne zmage v Slovenski orientacijski ligi (Lara Jerman v kategoriji Ž14, Ula Dremel -Ž16, Martin Špendl - M12) in 8 zmag na posameznih tekmovanjih državnega nivoja (2x Lara, 3x Ula, 2x Martin in 1x Maj Hrovat),
v precizni orientaciji pa smo dosegli:
2	naslova državnih prvakov (Timi Čižek v kategoriji mladinci, Niko Čižek v kategoriji paraolimpik oz. med invalidi)
3	skupne zmage v Slovenski ligi v precizni orientaciji (Kre-šo Keresteš v kategoriji open oz. absolutno, Timi - mladinci, Niko - paraolimpik)
movanja 'Mladina in gore. Medtem ko so se tekmovalci že potili v predtekmovanjih, pa se organizatorji prav tako zavzeto pripravljamo na prireditev, ki bo, tako smo prepričani, zopet odmevala v slovenskem prostoru.
Pri sami pripravi tekmovanja največji problem predstavlja čas organiziranja prireditve, kajti sredina januarja ni najbolj ugodna za pripravo srečanj, kjer se mladi planinci v enem samem dnevu (pravzaprav v osmih urah) soočijo s pisanjem testov v učilnicah, delom (dodatne naloge) zunaj, v naravi ter s finalom najboljših šestih ekip zopet v zaprtem prostoru. Zato moramo organizatorji poskrbeti za 'plan A' in 'plan B'. Organizatorji bomo veseli vseh možnih prispevkov (finančnih in doniranje izdelkov). Za podrobnosti lahko pokličete na tel. št. 041 517 815 (Polona).
IZI - Izmenjava zanimivih Idej za delo z mladimi planinci
IZI se je 'rodil' leta 2006 z namenom, da prebudimo sodelovanje v Kamniško-bistriškem pokrajinskem odboru Mladin-
4 zmage na posameznih tekmovanjih državnega nivoja (1x Mateja Keresteš, 1x Niko in 2x Krešo).
Med vsemi dosežki in številnimi osvojitvami stopničk navajamo le zmage, čeprav bi si omembo in čestitke zaslužili tudi mnogi drugi uspehi. To potrjuje tudi dejstvo, da smo člani Orientacijskega kluba Trzin med vsemi slovenskimi klubi drugi po povprečju osvojenih točk v ligi. Pred nami je le Orientacijski klub Slovenske Konjice, za katerega nastopajo večinoma tekmovalci s Češke. Posebej velja omeniti tudi dosežka naših članic Lare Jerman in Ule Dremel, ki sta na šolskem državnem prvenstvu postali državni podprvakinji. Lara je tako druga najboljša orientacistka med osnovno-šolkami, Ula pa druga najboljša med srednješolkami. Ula si je na podlagi doseženih rezultatov v orientacijskem teku prislužila status športnice
MLADIMA |N_GORe TRZIN 2010
ske komisije PZS, leto kasneje pa smo vrata srečanja bolj na široko odprli tudi udeležencem od drugod. In vsako leto bolj smo veseli, ko vidimo, od kje vse se pripeljejo udeleženci v Trzin!
Gre sicer za brezplačen seminar (ja, tudi na ta način se lahko Trzinci pokažemo kot prijazni gostitelji!) za vodnike PZS in mentorje planinskih skupin, ki delajo z mladimi planinci. Letošnji IZI bo potekal v soboto, 21. 11. 2009. Vključeval bo veliko glasbenih dejavnosti, s katerimi lahko planinci popestrimo izlete, tabore in srečanja planinskih skupin. Seznanili pa se bomo tudi, kako se v planinske dejavnosti lahko vključujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju.
mladinskega razreda, Mateja in Krešo pa sta si na podlagi rezultatov v precizni orientaciji prislužila status športnika državnega razreda. Člani kluba smo tudi to sezono organizirali vrsto tekmovanj. Poleg vsem znanih promocijskih tekmovanj na Florijanovem sejmu sta bili za nas najpomembnejši tekmovanje za Centralno evropsko prvenstvo v precizni orientaciji, ki smo ga v juniju izpeljali v ljubljanskem Tivoliju, in Državno prvenstvo v orientacijskem teku v disciplini sprint, ki smo ga v septembru izpeljali v Kamniški Bistrici. Kako naprej? Najprej si bomo malo odpočili, skupaj nazdravili ob 5-letnici kluba, nato pa začeli razmišljati o novih podvigih v letu 2010. Do takrat se bomo še malo pretegnili v telovadnici in malo potrenirali po zasneženih gozdovih.
Krešo Keresteš Orientacijski klub Trzin
Športno-plezalni krožek
Športno plezanje v Trzinu nima ravno dolge tradicije. Lani smo z generacijo, ki je v letošnjem šolskem letu zapustila šolske klopi oz. jih bo konec tega šolskega leta, doživljali veselje ob uspehih v tekmovanju Zahodne lige. Naši 'trije mušketirji' so uspešno nabirali točke, Jaka pa je na področnem šolskem tekmovanju osvojil celo medaljo - prvo za trzinsko športno plezanje!
Ker se ta uspešna generacija osnovnošolcev poslavlja (mislimo pa, da bodo sčasoma poprijeli tudi pri delu trzinskega športno-plezalnega odseka), smo morali postaviti temelje na novo. Naša trenerka Katja tako letos skrbi za 18 mladih plezalcev, za katere lahko rečemo, da se radi učijo zakonitosti plezanja in kažejo tudi dovolj talenta za kasnejšo uspešno tekmovalno pot.
Planinski krožek
Planinska skupina mlajših osnovnošolcev v OŠ Trzin (PS Komarčki) pridno deluje pod vodstvom Polone in Simona, Boštjan uspešno vodi PS Nore krave, ki zdru-
Novice iz PD Onger Trzin
žuje starejše osnovnošolce ... a tokrat opozarjamo na ponovno oživitev nekdaj zelo uspešne skupine dijakov in študentov. Sedaj si je nadela ime 'Plankton' - kot pravi vodja skupine Tomaž: »... saj smo majhni,
a kljub vsemu pomembni«. Za več informacijkje in kdaj imajo srečanja, pa lahko pokličeš Tomaža na (031) 880-894 ali pošlješ sporočilo na e-na-slov: tomaz.kocman@gmail.
Naravovarstveni odsek PD Onger Trzin vas vabi na predavanje dr. Draga Kostevca
Zgodba o odkritju evolucije
oz. kako je nastajala veda o življenju, ki bo v torek, 15. decembra 2009, ob 19. uri, v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Ob Darwinovem letu bomo prikazali kronološki razvoj naravoslovne vede, ki ji danes rečemo biologija. Sledili bomo razvoju idej, teorij in odkritij. Pogledali bomo, kaj je o življenju vedel Aristotel in kako sta o njem razmišljala Goethe in Lamarck. In kakšno revolucijo je v biologiji povzročil Darwin in kako so njegovo zapuščino negovali in razvijali njegovi nasledniki, od Haeckla in Weismana do sodobnikov Dawkinsa in Goulda. Predavanje bodo popestrile slike, anekdote in citati. Zaključila ga bo debata o zgodovini evolucijske misli.
Vljudno vabljeni!
Kljub temu da se 'Darwinovo leto' končuje, z veseljem napovedujemo tudi nadaljevanje predavanj o delu Charlesa Darwina. O datumu predavanja vas bomo obvestili tudi na straneh Odseva.
Predavanje ob Darwinovem letu
Ob 200. obletnici rojstva Charlesa Darwina in 150. obletnici izida njegove knjige o nastanku vrst z naravnim izborom je Planinsko društvo Onger Trzin pripravilo predavanje dr. Draga Kostevca o Darwinovem življenju. Čeprav so imeli istega dne »žerjavčki« izlet na martinovanje, je bil obisk na predavanju sorazmerno dober, dr. Kostevc pa je postregel s številnimi zanimi-
Na občinskem svetu so nam, ko smo pred časom razpravljali o uredniški politiki našega glasila, predlagali, da
naj spet začnemo predstavljati vidnejša trzinska podjetja, še zlasti tista iz obrtne cone. Ko smo razmišljali, ka-
vostmi iz življenja revolucionarnega znanstvenika. Orisal je njegove družinske »korenine«, njegovo izobraževanje, njegove konjičke in delo po vrnitvi s potovanja okrog sveta z ladjo Beagle. Dr. Kostevc, ki je tudi občinski svetnik, je presenetil s številnimi manj znanimi podatki, anekdotami, citati Darwina in njegovih sodobnikov. Orisal je dobo, v kateri je rasel mož, ki je postavil nove temelje razumevanju sveta in njegovega razvoja. Izvedeli smo, da je sprva, v šoli, sovražil geologijo, potem pa je prav s svojim poznavanjem
teremu naj namenimo čast, da bo predstavljeno prvo, smo se odločili za podjetje KIMI, čeprav smo o njem pred leti že pisali. Pri izbiri je prevladalo dejstvo, da je to zgledno podjetje v coni tako rekoč že od njenega začetka, odločilen pa je bil KIMI-jev slogan: Prijazni do ljudi, prijazni do okolja. Lepo bi bilo, če bi to reklo veljalo za vsa podjetja v coni. Resnici na ljubo je treba zapisati, da v spletni predstavitvi Kimija lahko najdemo tudi druge slogane, značilno zanje pa je, da največkrat poudarjajo prijaznost, kakovost, strokovnost, skrb za okolje in seveda za čistočo. Ko smo se pogovarjali z direktorico KIMI-ja go. Matejo Imperl, je potrdi-
geologije pojasnil marsikatero poglavje zgodovine sveta. Darwin je bil izjemen opazovalec, s poskusi, ki jih je neutrudno izvajal, pa se je dokopal do številnih zakonitosti v življenju in razvoju živih bitij.
Udeleženci predavanja so predavatelja na koncu nagradili z bučnim aplavzom, dr. Kostevc pa je napovedal, da bo pripravil še nekaj predavanj. Prvo bo na programu 15. decembra od 19. uri, prav tako v dvoranici Marjance Ručigaj.
MS
la, da se teh vodil striktno držijo. Ni čudno, da so leta 1996 dobili certifikat 9001 za kakovost vodenja in kot edino slovensko podjetje na tem področju tudi okoljski certifikat za prijazen odnos do okolja. Povedala je, da je zanjo in tudi za njeno podjetje na prvem mestu zadovoljstvo njihovih strank in da se zato trudijo za visok profesionalen odnos do partnerjev in kupcev. Strankam želijo ponuditi najboljše in kar največ, zato veliko vlagajo v lasten razvoj in uporabo sodobnih tehnologij, hkrati pa kupcem skušajo nuditi celo več, kot ti pričakujejo. Vsi Kimi-jevi predstavniki, ki ponujajo in prodajajo njihove proizvode, so strokovno dobro usposobljeni, tako da lahko svetu-
KIMI: Prijazno do ljudi in okolja
Predstavljamo podjetja
jejo in tudi drugače pomagajo strankam.
Lastna proizvodnja čistil
Za vse, ki podjetja KIMI mogoče ne poznajo, naj povemo, da gre za podjetje s tradicijo, saj je na trgu prepoznavno že od leta 1970. Dejavnost Kimija je proizvodnja in prodaja kemičnih izdelkov, predvsem čistil, pralnih in pomivalnih sredstev, specialnih sredstev za vzdrževanje higiene, protizmrzovalnih sredstev in tudi sredstev za osebno nego.
»Naš program bi lahko razdelili na tri področja,« je povedala ga. Mateja Imperl. »V prvo skupino sodijo izdelki za široko potro-
šnjo. Tu gre za izdelke za uporabo v gospodinjstvih, sredstva za osebno nego ter sredstva za čiščenje in vzdrževanje avtomobilov pa tudi protizmrzovalna sredstva. Naši dolgoletni partnerji na tem področju so trgovska podjetja.
Drugo področje našega delovanja je segment gastro. Gre za proizvode in storitve, ki so namenjeni kupcem v javnem sektorju, kot so šole, vrtci, domovi starejših ipd, po drugi strani pa so naši partnerji tudi hoteli, zdravilišča, gostinski obrati, čistilni servisi. Partnerjem s profesionalno paleto izdelkov in svetovanjem s področja higiene omogočamo celovito obvlado-
vanje higiene tako v kuhinjah, pralnicah in objektih.
Obvladovanje higiene pri pridelovalcih mleka in živilski industriji pa je naše tretje področje delovanja.«
Dodana vrednost ponudbe
Vodilo pri njihovi dejavnosti je, da poleg izdelkov nudijo še druge storitve in pri tem dodano vrednost dosegajo tako, da kupcem svetujejo, jih izobražujejo na področju higiene, zagotavljajo preglednost porabe in optimiranje porabe čistil. Z namenom celovite ponudbe s področja higiene pa prodajni asortiman dopolnjujejo tudi s hotelsko kozmetiko, dišavami
Direktorica KIMI-ja ga. Mateja Imerl je tudi povedala, da pri prodaji sicer čutijo, da je gospodarska kriza zajela tudi naše gospodarstvo. Poraba čistil pri stalnih strankah se je zmanjšala, saj varčujejo, vendar pa v Kimiju v krizi vidijo tudi priložnost za povečanje svojega tržnega deleža. Pridobivajo nove kupce, na primer šole in vrtce, to pa jim uspeva, ker so kot proizvajalci lahko konkurenčni tistim, ki zgolj prodajajo. Kupcem lahko ponudijo visok nivo kakovosti za primerno konkurenčno ceno. Njihovo vodilo je še vedno visoka raven kakovosti njihovih izdelkov in storitev. »Zadovoljstvo naših odjemalcev je bilo vedno temelj uspešnega razvoja našega podjetja,« pravi direktorica, nato se spomni, kako je njihovo podjetje leta 1971 začelo s proizvodnjo enega izdelka, zdaj pa njihov nabor sestavlja izjemno široka paleta izdelkov za različne segmente uporabnikov.
Glede njihove vpletenosti v Trzin pa je ocenila, da ni posebnega povezovanja z drugimi podjetji v coni in občini. Ko je pred leti trzinska Ljubljanska banka v sodelovanju s turističnim društvom v coni pripravila predstavitev tamkajšnjih podjetij, se je predstavil tudi KIMI, drugih povezav pa niti ni. »Ko se na nas obračajo različna trzinska društva s prošnjami po finančni pomoči, jim po najboljših močeh skušamo pomagati. V okolje smo močno vpeti z našimi zvestimi kupci in našimi zaposlenimi. Veseli smo, da smo tu v coni, ker je urejena in je v njej precej razvojno naravnanih podjetij, a se pri tem srečujemo tudi s težavami . Tu mislim še zlasti na težave s pomanjkanjem parkirišč. Redarski nalogi za plačilo kazni prav gotovo ne rešujejo težave. To bi morali kako drugače urediti!« V KIMI-ju so prepričani, da se da tudi takšne nevšečnosti odpraviti, še zlasti ob upoštevanju drug drugega in prijaznem odnosu do drugih.
Miro Štebe
in drugimi izdelke v segmentu wellness, čistilne pripomočke in papirno galanterijo. Da so kos tem nalogam, imajo močno ekipo sodelavcev s področja razvoja, prodaje, svetovanja in tehnično podporo, ki zagotavlja optimalne učinke doseganja higiene in vzdrževanje dozirnih sistemov pri kupcih.
Kimijeva lastna trgovina
V ponudbi KIMI-ja večji delež zajema veleprodaja, pomembno mesto pa ima tudi njihova prodajalna v OIC Trzin, kjer prodajajo svoje proizvode v maloprodaji. Trzinski pa tudi drugi kupci jih že dobro poznajo, in niso redki tisti, ki so redne stranke. Kupci z veseljem izkoriščajo možnost, da jim v trgovini Kimijeva čistila natočijo v prinešeno embalažo, saj tako prihranijo denar, hkrati pa je to tudi prijaznejše do okolja. V trgovini stranke lahko dobijo celotno paleto KIMI-jevih izdelkov, hkrati pa nudijo tudi izdelke drugih proizvajalcev, ki jih kupci potrebujejo pri vzdrževanju higiene. Lastni program kemičnih izdelkov tako KIMI dopolnjuje s ponudbo različnih proizvajalcev čistil, dezinfekcij-skih sredstev, papirno galanterijo in pripomočki pri čiščenju. »Smo profesionalni ponudniki na trgu, zato profesionalen pristop gojimo tudi v naši trgovini,« pravi direktorica podjetja ga. Imperl. »Naše prodajalke so hkrati svetovalke. Zelo dobro poznajo področje, ki ga z našimi izdelki pokrivamo, in seveda tudi naše proizvode, tako da lahko strankam zelo dobro svetujejo.«
Trgovina pa je za kupce privlačna tudi zaradi različnih akcijskih prodaj. Še zlasti upokojenci so se že navadili, da imajo prvega in drugega vsak mesec v trgovini 10 % popusta. Prodajalke pravijo, da se po obisku kar krepko pozna, da številni upokojenci radi izkoristijo ponujeno ugodnost. Pri prodaji je v jesensko zimskem času opaziti tudi veliko zanimanje za nakupe sredstev proti zmrzovanju. Trenutno pa je tudi izjemno povpraševanje po sredstvih za dezinfekcijo rok in sredstvih z dezinfekcij-skim učinkom.
Računovodska podpora za nevladne organizacije
Društva, zasebni zavodi, ustanove, torej vse nevladne organizacije so pravne osebe, ki morajo vsako leto poskrbeti za oddajo letnih poročil na DURS in AJPES, torej za urejeno računovodsko evidenco. Ker si v večini društev težko privoščijo drage računovodske servise, se predvsem manjša društva v večini primerov zanesejo na znanje in zmožnosti svojih članov. Stičišče nevladnim organizacijam v okviru projekta, ki se sofi-
nancira iz Evropskega socialnega sklada, nudi brezplačna usposabljanja in svetovanja s področja računovodstva, z namenom krepitve nevladnega sektorja in večje usposobljenosti nevladnih organizacij.
Preko stičišča lahko začnete uporabljati spletni računovodski program miniMAX, ki za nevladne organizacije omogoča enostavno in poceni uporabo programa. Za vključitev v program potrebujete digitalno potrdilo in nekoga,
ki se bo usposobil in bil zadolžen za njegovo uporabo. Do programa lahko dostopate kjerkoli preko interneta. Z njim vam je olajšan pregled poslovanja, saj lahko sproti vnašate in pregledujete vse dokumente. Uporaba spletnega programa vam bo olajšala tudi vse potrebne oddaje letnih poročil. V sistem e-davki in ajpes se namreč dostopa kar preko računovodskega programa, zato niso potrebni novi vnosi v te portale.
Računovodska podpora za NVO
Za vse dodatne informacije lahko z nami kontaktirate na info@ srce-me-povezuje.si ali po telefonu 040/786-939.
Predstavitev delavnic, ki delujejo v okviru TD Kanja
V centru Ivana Hribarja je Turistično društvo Kanja Trzin 22.10. priredilo razstavo delavnic, ki delujejo v okviru društva. Predstavile so se: rezbarska delavnica, slikarska delavnica z gradu Jable in delavnica vezenja.
Uvodni pozdrav razstavljavcem je povedala ga. Jožica Valenčak, predsednica TD Kanja in predala besedo podžupanu g. Milanu Karčetu. Pozdravil je navzoče, pohvalil njihova prizadevanja pri ustvarjanju in ohranjanju kulturne dediščine, jim zaželel uspešno nadaljevanje ustvarjanja in uradno odprl razstavo. Vsako delavnico posebejso
predstavili mentorji in podelili priznanja razstavljavcem. Najprej je rezbarsko delavnico predstavil g. Marijan Vodnik in pohvalil rezbarje ter še posebej poudaril koliko truda je bilo vloženega za uveljavitev poklica »rezbar«. Povedal je da so »trzinski rezbarji« že uveljavljeni in prepoznavni na sejmih in prireditvah, ki se jih vsako leto udeležujejo. Sodelovanje v društvu je označil kot odlično, prav tako tudi sodelovanje z občino Trzin. Vsakemu rezbarju je čestital in izročil priznanje.
Slikarsko delavnico, ki je vsako leto v gradu Jable je predstavila mentorica ga. Bernarda Zajec Po-
vedala je, da so na to delavnico povabljeni slikarji iz Trzina, Mengša, Kamnika, Ljubljane in okolice. Slikarji slikajo motive iz Trzina in okolice, ter gradu Jable. Število udeležencev se vsako leto povečuje, saj je zanimanje za slikanje pod grajskimi arkadami veliko. Poklicala je vse prisotne slikarje, jim čestitala in izročila priznanja. Delavnico vezenja je zaradi odsotnosti mentorice ga. Majde Vavpotič predstavila Majda Šilar in razdelila priznanja prisotnim veziljam.
Vezenje je po stažu delovanja najmlajša delavnica sajdeluje šele tri leta. Od začetih enostavnih vbodov in vzorcev, se vezilje
lahko pohvalijo z izdelavo zahtevnejših vezenin, ki so posodobljeni vzorci iz »babičine« skrinje.
Udeleženci so si v nadstropju avle ogledali izbor slik iz slikarskih delavnic v Jablah, v pritličju avle so svoje skulpture postavili rezbarji, vezilje pa so z vezenjem okrasile vitrine in staro skrinjo. G. Franci Banko je z ubranimi melodijami povezoval srečanje razstavljavcev in obiskovalcev razstave. Sledila je pogostitev in druženje trzinskih »umetnikov« se je ob ogledovanju njihovih stvaritev zavleklo daleč v večer.
Majda Šilar
Nedelja Karitasa z geslom »Kruh za življenje«
»Daritev bodi ti življenje celo,« je govoril že pesnik Simon Gregorčič v eni izmed svojih pesmi.
Vse dobro v ljudeh v teh težkih časih samo po sebi vpije po tem, da se je treba povezati v želji pomagati drug drugemu in začutiti stisko svojega bližnjega. Kajti morda bom jutri jaz na vrsti; kdo bo prisluhnil mojim težavam, če se zdaj naredim gluhega za stiske drugih?
Prišli smo do točke, ko človek ni več kriv za svoje stanje brez službe ali za zelo nizke plače ali nizke prejemke socialne pomoči. Vse skupaj ni več podobno dohodkom v našem tisočletju, ko pri mnogih vse cveti in kar ni konca izkazovanja zunanje premoči v bogatih nepremičninah, oblačilih itd.!
Kot druga leta se bo tudi letos Ka-ritas na nedeljo (29.11.) pridružil akcijam ob tednu Karitasa z zbira-
njem pomoči za potrebe naših žu-pljanov. Letos naj le-te ne bo toliko v obliki hrane (saj bomo dobili tudi jesensko pošiljko hrane iz intervencijskih zalog EU), pač pa naj bo bolj v obliki denarnih prispevkov (za plačilo položnic in reševanje drugih težkih materialnih problemov). V ta namen bo pri obeh mašah v cerkvi na voljo košara, kjer bomo oddali kuverte z našim darilom za sočloveka, ki mu je pomanjkanje morda že načelo vero v Boga in življenje, saj stanju materialnega pomanjkanja marsikdaj lahko sledi občutek zavrženo-sti in izrinjenosti iz družbe.
Kdor bo to nedeljo pri maši kje drugje, pa lahko nakaže svoj prispevek na poslovni račun ŽK Trzin: 02305-0253395295pri NLB. Vsem naj za te darove povrne Bog po svoji milosti in dobroti!
Karitas Trzin
Dober mojster ima dobro orodje
In vendar se kljub temu zgodi, da kdajodpove ali da je na voljo že izvedba, s katero lahko naredimo še to in ono. Običajno na predstavitve hodijo možje v kravatah, ne pa tisti, ki orodje uporabljajo in z njim ustvarjajo tudi dobiček. Vendar je bilo na predstavitvi v četrtek, 22. oktobra, ki jo je pripravil Wuerth d.o.o. iz Brodišča v industrijski coni Trzin, tokrat ravno obratno. Večina prisotnih na predstavitvah posameznih orodij in dodatkov je bila iz baze, kar verjetno raz-
veseljuje gostitelje, sajvedo, da so tisti, ki imajo neposreden stik tako z orodji kakor z materialom, najboljša reklama za proizvode. Star ljudski rek pravi: Nimam toliko denarja, da bi kupoval poceni, in ta rek počasi tudi sedaj stopa v veljavo, saj je bolje dati evro več in imeti kvaliteto in delati brez skrbi, kakor za majhen denar imeti stroj ali aparat, na katerem se nabira prah. In tokrat smo obiskovalci različnih profilov izvedeli in poskusili večino novitet na vseh področjih, ki so nas zanimala.
V	Trzinu spet deluje krajevna enota Rdečega križa
V	mesecu novembru letos je bila na pobudo Območnega združena Rdečega križa Domžale ter vodstva Občine Trzin ustanovljena Krajevna enota Rdečega križa Trzin, ki bo delovala v okviru Območnega združenja Rdečega križa Domžale. Sedež Enote RK Trzin je na Mengeški cesti 9, prvo nadstropje. Nekaj paketov prve pomoči že čaka v Domžalah, da jih pripeljemo v Trzin, vendar moramo prej usposobiti prostore za ta namen. O načinu in času delitve pomoči vas bomo sproti obveščali.
ožji odbor Enote RK Trzin: Marija Hojnik - predsednica Maja Prah - blagajničarkaDušan Kostrevc - tajnik
Blagoslovitev Pajkovega križa
V oktobrskem Odsevu je že bila zapisana novica o novem Pajkovem križu ob Ha-batovi ulici.
Pripravljen je bil za blagoslovitev in le-ta je bila v nedeljo, 25. novembra, dopoldne. Ob navzočnosti večjega števila župljanov je blagoslovitev opravil župnik gospod Boštjan Guček. Na lepi slovesnosti je pel mešani cerkveni pevski zbor. Kdaj je bil postavljen prvotni križ, ni znano, je pa po nekaterih informacijah možno, da
je to bilo leta 1864, in sicer v spomin na smrtno nesrečo, ki se je zgodila na tem kraju. Najprej je križ stal pri mostu med strugo Pšate in cesto, ko pa so med 2. svetovno vojno cesto širili, ga je tedanji gospodar Anton Kepic-Pajk prestavil na sedanjo lokacijo. Čeprav so Pajkovi za križ zgledno skrbeli, je bil spodnji del dotrajan, zato so se odločili, da v celoti postavijo novega. Iz hrastovega lesa ga je izdelal Jože Peter Grahek.
s. M.
Opravičilo
V septembrski številki Odseva je bil na strani 9 v mojem odgovoru na urednikovo zadnje vprašanje med drugimi zapisan tudi stavek: »Ulica« ne more postavljati brezpogojnih zahtev in groziti z »različnimi ukrepi«, saj bodo sicer jutri na udaru druge skupine
ali posamezniki, ki bodo s katero od osebnih okoliščin odstopali od povprečja.«
Vsem tistim bralcem Odseva, ki ste besedo »ulica« občutili kot žaljivo obrekovanje, se iskreno opravičujem.
Helena Mazi Golob,
ravnateljica oš Trzin
588100752
Zasavsko posavski boter
Skopo odmerjeni dnevi, natančneje njihov svetli del, ta meri te dni le nekaj malega nad devetimi urami, nikakor ne smejo biti priročen izgovor za zapečkanje. Že res, da je v visokogorju zdaj že prava zima z za ta čas kar spodbudno snežno odejo. Zato pa nam je še vedno na voljo večino sredogorja, če vas višje zgoraj ne bo zmotilo nekaj snega, ki naredi že tako ali tako svetle gore v tem delu leta še svetlejše. Predvsem nas v vremensko sivih in meglenih novembrskih dneh bode v oči svetlobna razlika med dolinami oziroma kotlinami in vzpetim svetom. Zato se vsak izlet malo višje, pa čeprav kratek, še toliko bolj prileže. Pri tanj-ši snežni odeji, tja do okrog 30 centimetrov, so nam v veliko pomoč gamaše in palice. Če je snega več, prav tako, le da je v tem primeru še toliko bolj pomembna dobra telesna pripravljenost. Poseben problem v gorah v hladnejši polovici leta pa so postanki za razgledovanje in malico.
Ti morajo biti praviloma krajši, saj se telo zaradi nižje temperature okolja hitreje ohlaja. Zelo pomembno je, da za daljše postanke izberemo sončni kotiček, ki nas varuje pred vetrom, kar pa pogosto ni združljivo z dobrim
spomina na
V dnevih pred praznikom spomina na mrtve, kot ta dan poimenujemo v zadnjih letih, se širom Slovenije ljudje poklonimo spominu na mrtve. To je dan, ko se še bolj kot navadno spominjamo naših umrlih, najbližjih sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so nam bili dragi in smo jim dolžni zahvalo za skrb in ljubezen, za njihovo delo in prijateljstvo.
razgledom. Tisti, z občutljivejšo hrbtenico in ledvicami najčim preje preoblečejo prepotena spodnja oblačila. Z ohlajanjem telesa so povezane tudi nekatere gorske nesreče, saj se te velikokrat pripetijo ravno v fazi ponovnega gibanja, ko se človeško telo spet segreva na »delovno temperaturo«. Koraki in gibi so sprva nekoliko nezanesljivi in okoreli, in ravno v tem kratkem času lahko pride do usodne napake. Zato je pomembno, da se odločimo za počitek na lažjem delu poti. Pri nadaljevanju pa moramo še posebejpaziti na prvih nekaj sto metrov hoje, preden zopet ujamemo ustaljeni ritem gibanja. Prehranjevanje moramo prilagoditi svojim fiziološkim potrebam: nekateri se na-jejo že navsezgodaj, drugi med potjo, tretji pa šele na vrhu. Kadar hodimo v večji skupini, moramo oceniti tovrstne potrebe naših prijateljev in znancev, sicer lahko komu pošteno pokvarimo še tako skrbno načrtovan izlet.
Naš novembrski predlog je vzpon na posavskozasavskega botra - Kum (1220 m), ki je hkrati najvišji vrh Posavskega hribovja. Cestne težave v Zasavju bomo rešili s pomočjo železnice, ki nas bo pripeljala v Zidani Most. Tam bomo sledili markacijam proti našemu vrhu, ki nas bodo popeljale nekoliko nazaj v smeri proti
mrtve
Res je, da so spominske svečanosti v predprazničnih dneh pretežno ob obeležjih in na grobiščih padlih v vojnah, ki so zaznamovale slovensko zgodovino, številne pa tudi ob obeležjih grobišč žrtev vojne.
Ob skromni udeležbi, kjer bi pričakovali vsajnekatere »domačine», pa tudi sorodnike padlih žrtev, smo se v četrtek, 29. oktobra, tudi v Trzinu zbrali ob spomeniku padlim borcem NOB pred Osnovno šolo v Trzinu, kjer smo s krajšim kulturnim programom obeležili dan spomina na mrtve .
Tri pesmi je zapel mešani pevski zbor Društva upokojencev »
Hrastniku. Kmalu nas bo čakalo zanimivo prečkanje reke v posebni žičnici, nekakšni »kibli« do nekdanje Trbežnikove kmetije na desnem bregu Save. Vsa stvar visi na nosilni jeklenici, na bregovih pa je poseben vitel, s katerim nas bodo soudeleženci izleta potegnili na drugo stran. Vidite, hoja v dvoje je torej včasih koristna zadeva s čisto pragmatičnega vidika. Nato nas bo pot vodila po odročni grapi mimo opuščenih mlinov in žag po Škratovi dolini, na koncu katere bomo naleteli na nekaj trdnih, še vedno vztrajajočih kmetij. Razgled bo iz ure v uro zanimivejši in bolj obširen, za Lisco in Bohorjem bomo zagledali še Gorjance in končno tudi Snežnik. V dobrih treh urah bomo na vrhu, kjer stoji cerkvica svete Neže, poleg nje pa planinski dom in še nekoliko naprej TV oddajnik.
In kam sestopiti? Po isti poti seveda ne, zato pa smo se odločili za vlak! Odločitev je povsem prepuščena vašim muham, markirane poti vas bodo pripeljale na vse bližnje in nekoliko bolj oddaljene železniške postaje v ozki prebojni dolini Save. Če boste šli prek Dobovca v Trbovlje, si nad naseljem oglejte še nekdanje ali nekoč spet bodoče smučišče na Lontovžu. Lahko pa si izlet na Kum po naši različici prihranite za snežni čas, ko je v teh krajih bolj debela snežna odeja (zadošča že 20-30 cm) in boste uživali v enem naših lepših sre-
Žerjavčki » Trzin pod vodstvom zborovodkinje Ksenije Kozjek, z recitacijami pa so spominu dali svoj pomen še učenci 9. b. r. Osnovne šole Trzin, Petra Kme-tič in brata Aljaž in Blaž Abe.
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB občine Trzin je v nagovoru poudaril: ».v spoštovanje minulim zgodovinskim dogodkom narodove zgodovine si vzemimo toliko časa v teh dneh in obiščimo grobove padlih za svobodo in njihova spominska obeležja. Tisti, ki ležijo v njih ali je obeležje v njihov spomin, so si to zaslužili. Zato se vsako leto pred tem obeležjem spominjamo padlih trzinskih borcev, ki so skupno s
Pogled na zasavski Triglav s Čemšeniške planine
dogorskih turnih smukov. Ker na vseh straneh Kuma še vztraja nekaj kmetov, ki redno vzdržujejo pašniške in travniške površine, boste lahko z malo iznajdljivosti med vožnjo skozi bukove gozdove prismučali prav v dolino, držati se boste morali le osoj, kjer je več snega. Naj bo za danes dovolj, uživajte v čarih pozno jesenske narave s pobeljenimi vršnimi deli visokogorskih vršacev. Komur ni do hribov, pa naj se odpravi v bolj priljudne griče in se drži prisojnih strani, ki so na gosto posejane z zidanicami. Se bojite, da bodo prazne? Kar preverite, in nikar ne varčuje s časom, bo pač zadnji del poti potekal v temi, kar bo dalo izletu še poseben čar.
Vkup spravil: Miha Pavšek
premnogimi borci in borkami med NOB dali za našo svobodo najdražje, kar so imeli, svoja življenja.
V Trzinu imamo tudi obeležje iz naše novejše zgodovine, iz vojne za samostojno Slovenijo, v kateri je padel Kamničan Edvard Peperko, ki je žrtvoval življenje za novo slovensko državo.
Ta dan je hkrati tudi spomin na čas, ko je na bojiščih, v zaporih, taboriščih in drugod ugasnilo na tisoče življenj, spomin na vse tiste, katerih grobovi so ostali neznani ali pa so pokopani nekje na tujem. Poklonimo se vsem, ki jim je nasilje med 2. svetovno vojno in po njej vzelo življenje, spominjajo in opominjajo pa nas na preteklo zgodovino.»
Jože Kosmač
Trzinska svečanost ob dnevu
Iz babjega poletja na konec jeseni
POSTAJA/OBDOBJE	OKTOBER 2009
Vrhnika	111
Domžale	104
Stražišče pri Kranju	96
Ljubljana Bežigrad	93
Grosuplje	88
Trzin	87
Krvavec	86
Letališče Brnik	84
Moste pri Komendi	80
Padavine oktobra 2009 na izbranih merilnih postajah (v mm oziroma l/m2). (Vir: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremensko društvo ZEVS, zasebna vremenska postaja Trzin).
Pa je za nami tudi temperaturno skakajoči oktober! Saj je bil (še kar) dober, kot pravi pregovor, ravno prav topel oziroma hladen, po dolgem času spet v okviru pričakovanih odstopanj (v razmiku stopinje Celzija) od dolgoletnega povprečja. Da so lahko povprečja precej varljiva, smo izkusili ali še bolje občutili kar na lastni koži. Bolj kot »ba-bje poletna« toplota nam je segla pod kožo oktobrska slana, s katero smo imeli opravka več kot desetkrat! Nekajkrat res le tik nad površjem, pomnimo -termometri v meteorološki hišici so dva metra nad tlemi - pa vendar dovolj, da nas je pogosto zeblo. Sploh, če smo se neprimerno oblekli, kar ob pogledu skozi okno na lepo vreme niti ni bila tako pogosta napaka. Nadpovprečno toplo obdobje se je zaključilo s hladno fronto, ki nas je prešla 12. oktobra, in že naslednje jutro je prineslo prvo slano. In taka jutra so bila do konca minulega meseca še štiri. Kakšno bo vreme nad Trzinom, si lahko po novem ogledate tudi na Žur-nalovem spletišču (Vreme.net), natančneje za naslednjih 7 dni na naslovu http://vreme.zur-nal24.si/slovenija/osrednja-slo-venija/trzin/.
Zanimivemu vremenskemu skakanju v oktobru se je pridružilo tudi dogajanje v Trzinu. Bogatejši smo za novo krožišče in asfaltirano navezavo Mengeške ceste na Jemčevo v severnem delu starega Trzina. Slednja je ponesla sloves našega kraja tudi širše po domovini, saj je zgodba okrog lastništva precej starejša kot pa občina sama. Ne nazadnje pa tudi ležanje pred delovnimi stroji ni več pogosto (revolucija ni več moderna, zdaj smo vendar v demokraciji.), zato vsako tovrstno početje hitro pritegne pozornost javnosti. Pred tem pa seveda posredovalcev tovrstnih novic oziroma medijev, ki imajo jeseni navkljub občasno še vedno težave zaradi pomanjkanja »kisloku-maričnih« novic. Tudi deponija za gradbišče na Mengeški cesti je že nared, tako da se bo lahko kmalu pokazala funkcionalnost nove »sporne« povezave. Krožišče »najboljšega soseda« je
velika pridobitev, sploh za okoliške avtošole, ki sicer že redno »trenirajo« vzvratno parkiranje na modrih parkiriščih pri lekarni. Nekatere občine, pozor - sedanjim 210 se bosta v kratkem pridružili še dve novi (Mirna in Ankaran) - so izkoristile krožišča v umetniške namene, pri nas pa smo ga opremili s štirimi ličnimi »desnopuščičnimi« znaki. Pri čemer velevajo cestnoprome-tni predpisi, da je desna smer v krožiščih (tako ali tako) obvezna. V nasprotnem primeru bi morali verjetno dati pred krožišče enako število ustreznih znakov, ki kažejo, da gre za krožišče. Kar težko se je odločiti med dvema slabima različicama.
Pa kaj nam pomagajo vsi silni in številni prometni in drugi znaki (tole bi bila zanimiva tema -mladi raziskovalci, na plan!), ko jih pa ne vidimo oziroma nočemo videti, če nam to ni po godu. To je lepo pokazala začasna zapora Ljubljanske ceste od Mlak do ulice Pod gozdom, pri kateri se je pokazalo, da živi večina Trzincev ob tem delu ceste. V tem času je bil namreč dovoljen le lokalni promet za tamkajšnje stanovalce in avtobuse. Zanimivo pa je, da so se mnogi od teh »lokalcev« držali ustaljenih prometnih predpisov tudi glede hitrosti. Še enkrat več se je pokazalo, kako daleč vsaksebi sta stari Trzin in druga dva dela kraja v naših glavah. Na glave pa bo treba paziti tudi na bodoči posodobljeni Ljubljanski cesti. Natančneje na pločniku in kolesarski stezi tik pred »avto-aktiv-no« arhitekturno mojstrovino, ki jo »kazi« sosednja stara pritlična hiša z nenavadno dolgim nadstreškom. Če ne bi bil ta tako nizek, bi ga lahko privzeli za arkado, tako pa imamo že sedaj občutek, da se moramo skloniti. Nevaren je tako z zgornje kot tudi s spodnje strani, ampak menda se bo s časom tudi to uredilo. Zima je pred vrati in če še niste, je zdaj pravi čas za pregled strehe, namreč pred njeno prvo resno »belo« obtežitvijo.
Pa se raje spet utirimo na vremenske viže. Oktobra smo v kar 15 dneh s padavinami prejeli le dobri dve tretjini oktobrskih
padavin (preglednica), temperature pa so bile v okviru pričakovanih. Po nekaj mesecih smo torej le dočakali povprečno sončen in topel mesec, saj so bili vsi od letošnje pomladi dalje občutno pretopli. Kar dva tedna nam je zastirala jutranji razgled megla, enkrat pa smo imeli opravka celo z nevihto, natančneje s ploho sodre. Prav zaradi podpovprečne količine padavin, razporejene so bile tako (beležimo jih vsako jutri ob 7. uri), da se je nabralo več padavinskih dni, kot bi pričakovali, lahko na koncu ugotovimo, da je bil oktober dober - precej sončen in topel. Če ne drugega, so minuli mesec poleg nogometno navdušenih Slovencev skakale tudi temperature zraka, kar ni prav pogost pojav za osrednji mesec meteorološke jeseni.
Pa sklenimo tokratni prispevek s pogledom v »svetlo« prihodnost, vremensko seveda. V obdobju med novembrom in januarjem lahko pričakujemo nad »kurjo« deželo, po zagotovilih svetovnih meteoroloških centrov, ki se ukvarjajo s sezonskimi vremenskimi napovedmi, za okoli stopinjo Celzija višje temperature od povprečja v zadnjem četrtstoletju oziroma za skoraj 2 stopinji višje tempe-
rature od primerjalnega klima-tološkega obdobja 1961-1990. Količina padavin v tem obdobju bo nekoliko nad dolgoletnimi povprečnimi vrednostmi, zato je precejšnja verjetnost, da bo zima vsaj goram prinesla obilo snega. Medtem pa bodo po nižinah (torej tudi v Trzinu) topla obdobja pogostejša od hladnih. Vam je zdaj končno odleglo? Ali ste še vedno pod vplivom letošnjih dveh Martinovih vikendov, za kar je poskrbel istoimenski svetnik, katerega god je padel točno na sredino (delovnega) tedna? Vinogradnike, menda predvsem tiste na Štajerskem, pa zdaj bolj skrbi, kaj bo, če se v prihodnje poleg norih krav in prašičev pojavi tudi nora trta. Posledice bodo res »nore«, če upoštevamo, kdo vse in kako se pri nas ukvarja z vinom. Tudi letos včasih več kot le sitne ose so menda jesenske znanilke hude zime. Pa naj bo sitna še zima, da le »babe« ne bodo preveč, saj so imele letos poletje vse do začetka preteklega meseca. Če jim to še ni bilo dovolj, potem nas res čaka ostra zima. Ampak do te se bo še velikokrat prav vsak dan proti večeru stemnilo vse do nižin.
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
Začetek oktobra je bil kot nalašč za muckanje, tudi na večernem soncu pod
Ongrom. (Foto: T.M.)
Napovednik
DRM - CIH 24.11. ob 18. 00	občina	predavanje Nataše Velepec Lunar Pomen zmerne telesne dejavnosti za zdravje
KUD - 25.11.	občina	Zbor občanov - predstavitev proračuna ob 19.00 in načrtov Občine Trzin za leto 2010
OŠ - 26.11 od 17.-19.00	TD Kanja in DPM	predpraznične delavnice
KUD - 26.11. ob 19.30	TD Kanja	folklora za občane
DRM - CIH 27.11. ob 19.00	TD Kanja	podelitev priznanj za urejen kraj
december:		
avla OŠ 1.12. ob 17.30	DPM	predavanje Damjane Šmid Vzgoja samostojnega otroka
KUD 5.12. ob 17.00 in 19.00	KUD, občina	Miklavževanje (obdaritev otrok)
TD Kanja	avla CIH in društva	razstava in ponudba prazničnih izdelkov
DRM - CIH 8.12. ob 19.30.	TD Kanja PD Onger	Potopisno predavanje Miro Štebe - Tajska
DRM - CIH 15.12 ob 19.00	PD Onger Trzin	predavanje dr. Drago Kostevc Zgodba o odkritju evolucije
Dvorana KUD 18.12. ob 19.00	Občina	prednovoletno srečanje občank in občanov Trzina
Dvorana KUD 23.12. ob 19.00	Občina	Občinska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
TD KANJA TRZIN VABI V SVOJE DELAVNICE:
-	rezbarsko delavnico - vsak torek ob 17.00 v OŠ Trzin
-	slikarsko delavnico - vsak ponedeljek ob 10.00 v CIH
-	delavnico ročnih del - vsak ponedeljek ob 17.00 v CIH
-	folklorno skupino Trzinka - vaje vsak četrtek ob 20.30 v OŠ
PODALJŠANJE NATEČAJA, do 31.1.2010
-	NATEČAJ ZA FOTOGRAFIJO "Trzin v vseh letinih časih" in
-	NATEČAJ ZA IZBOR NAJBOLJŠEGA TURISTIČNEGA SPOMINKA v
letu 2009 /glej odsev št. 3, marec 2009./
OBVESTILO IN VABILO!
TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA IMA na sedežu društva /CIH, Ljubljanska 12/f Trzin - tel. 01 564 47 30/ NA VOLJO
-	NOVOLETNE VOŠČILNICE po a 0,65 EUR
-	SLIKE ČLANOV TD IZ SLIKARSKIH DELAVNIC /uokvirjene/ primerne tudi za darila
VABILO NA PLESNO DELAVNICO - UČENJE GORENJSKIH PLESOV
Spoštovane občanke in občani!
Turistično društvo Kanja Trzin in njegova folklorna skupina Trzin-ka
vabita na plesno delavnico - učenje gorenjskih plesov, ki bo 26. novembra 2009 ob 19.30. v KULTURNEM DOMU TRZIN Mengeška cesta 9, Trzin.
INFORMACIJE SO NA VOLJO v Občinskem informacijskem središču oziroma
sedežu Turističnega društva Kanja, Ljubljanska c. 12/f, Trzin / tel.01 564 47 30/.
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha bolečina.
ZAHVALA
Tiho, kot je živel, nas je v 86. letu starosti zapustil naš ljubljeni mož, oče in ded
JERO BANOV
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim ljudem za tople, tolažilne besede, podarjeno cvetje, sveče in za vsa ustna in pisna sožalja.
Prav lepo se zahvaljujemo župnikoma g. Boštjanu Gučku in g. Jožetu Tomšiču, PGD Trzin, g. Andreju Vrbančiču, pevcem Kranjskega kvinteta in vsem, ki ste našega dragega ata pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi skrbnemu osebju Doma ostarelih občanov Domžale.
Vsi njegovi
Toyota Yaris z bogato serijsko opremo že za 8.990 €.
TOYOTA
AC Lovše, Jarška cesta 11, 1230 Domžale, (01) 729 9000
Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, (04) 280 9000

Today
Tomorrow
Toyota
Najučinkovitejši naravni imunomodulator - za ohranjanje in povečanje obrambne sposobnosti telesa in kot podpora imunskemu sistemu ob običajnem zdravljenju. Deluje pomlajevalno. Izdelek Rdeča reishi -Ganoderma lucidum ni kitajskega porekla, v celoti je izdelan v Aloha Medicinals, ZDA. Steklenička vsebuje 90 kapsul po 500 mg čiste reishi. Svetujemo sočasno uživanje vitamina C (dobra izbira: Natural Wealth - Acerola C, 100 mg).
SADJE 1ÍI ZELENJAVA
Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 17.00, nedelje in prazniki od 8.00 do13.00
vsak dan sveže sadje in zelenjava
Miklavževe dobrote
mandarine in pomaranče, razne vrste oreščkov (lešniki, mandeljni, ...) in suhega sadja (fige, slive, ...)
Pri nakupu nad 20 € DARILO.
Center tehniRe in gradn
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
m* »
ZIMSKI ÂVTOPLASy
Redne cene smo
&CUXX
2 % popust
S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in
do najvecl^feff^á^jfeff^a qBpQ05BJ
đragOfe sûrcëtow, HB^Ë^
Rer'je najnižji znesek
bbroka 40 EUR.
nos
%
Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3do6 odstotni popust na vso ponudbo.

ÙJ
ercatorPika
Zbirajte lepe trenutke