Mobilizirati slehernega, da bo Razumel zaostreni položaj

0
'jeti aoslren’ gospodarski položaj v SOZD Iskra po sprelet1 * /a^ona o razpolaganju s konvertibilnimi devizami v ta * (zakon je začel veljati 1. junija) je bil v ospredju Ka«aVe na s*tuPn” seji koordinatorjev ZK, predsedstva le h-i’ sekretariata KS ZSM in aktiva ZB SOZD Iskra, ki 1 a v ponedeljek, 31. maja.
Trenutki zaostreni gospodarski položaj in posledice omenjenega zakona je obširno obrazložil Predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič, ki Je najprej pojasnil vsebino novega zakona, po katerem gre 58 % sleherne devize za skupne potrebe federacije in republike, medtem ko bo izvozniku Preostalo samo 42 %, vendar pa je treba realno računati, da bo za uvoz preostalo samo 35% razpolagalnih možnosti od sleherne izvožene devize.
Po njegovih besedah se bo seveda takšno praktično zmanjšanje možnosti uvoza pokazalo tudi v tem, da v Iskri ne bomo imeli več DO z devizno Pozitivno bilanco. Edina s presežkom bi bila DO Center za elektrooptiko, vendar pa pri vseh omejitvah ostane kooperacija le po starem, to se pravi | v razmerju 1:1.
Spričo vsega tega je treba določiti prioritetni vrstni red za v prihodnje in na prvem mestu je treba uresničiti planirani izvoz na konvertibilno pbmočje, druga prioriteta je tudi izvoz na klirin-j o področje, tretja pa naj bi veljala vsem tistim Iskrinim izdelkom, ki služijo kot sestavni deli drugim proizvajalcem in so prav tako namenjeni izvozu.
Anton Stipanič je poudaril, da bo druga polo-vica leta utegnila prinesti določene zastoje v proizvodnji in je zato potrebno takoj izdelati plan in začeti z akcijo, kako premostiti bodoče zastoje proizvodnje. Pri tem je omenil tudi dopolnjeni zakon o delovnih razmerjih, ki omogoča premeščanje delavcev, možnost uporabe časa, ko ni materiala, za strokovno izpopolnjevanje delavcev ter možnost izkoriščanja dopustov in podobno. Storiti bo potrebno vse, da se bomo čim bolj izognili izgubam, saj bo treba tudi napraviti rebalans letošnjega plana celotne Iskre, ki bo verjetno za kakih 10% manjši od sprejetega.
Seveda bo treba sprejeti tudi vrsto drugih ukre-
pov, kot jemati delo na dodelavo, nadomestiti uvoz s še večjim deležem domačih materialov ter uvoziti material s klirinškega območja. Vendar pa mora smer ukrepov v tem položaju ohraniti že tradicionalna načela Iskre in sicer: solidarnost ter razumevanje, tako v vseh DO in TOZD, usklajevanje njihovih planov in načrtov, skratka, to pot se bo moraja Iskrina solidarnost, ki je že tradicionalna, izkazati še bolj premišljeno, širše razumevajoče in tovariško, od TOZD do SOZD.
PoStipaničevih besedah je zato potrebno mobilizirati slehernega delavca v 5skri, da bo razumel nastali položaj, da bo vedel zakaj je potrebno prestavljanje delovnega časa in premestitev na drugo delovno mesto, čemu deljeni dopusti in podobno. Spodbuditi je treba ustvarjalno pobudo vseh delavcev v tem kritičnem položaju, ki se bo nadaljeval tudi prihodnje leto. Kljub takšnemu položaju je potrebno oblikovati določene rezerve, tako npr. viške, ki smo jih izplačali za osebne dohodke naj bi vnesli v lastne rezervne sklade in podobno.
Posebno pozornost je treba posvetiti informiranju delavcev ter jih pošteno in stvarno nenehno obveščati o vseh nastalih problemih in težavah, ki jih ne bo malo. Svoja izvajanja je Anton Stipanič zaključi! s slikovito prispodobo, da bo zavoljo so-, lidarnosti in vseh že omenjenih ukrepov Iskra tudi letos sicer opraskana, vendar živa uspešno preživela poslovno leto 1982.
Za njim je spregovoril predsednik KOS Janez Kern, ki je predlagal nekatere zaključke ter poudaril, da bo moral zlasti sindikat v tem položaju odigrati pomembno politično in mobilizacijsko vlogo. Pozval je vse dejavnike, od TOZD do DO, naj ocenijo sedanji položaj ter naj že zdaj sprejmejo ustrezne ukrepe, kajti v preventivnem smislu je mogoče že zdaj marsikaj ukreniti, da bi bile posledice pozneje, zlasti v drugi polovici leta čim manj boleče. Sprejete ukrepe je treba seveda tudi izvajati, povečati je treba rezervne sklade, bolje organizirati pretok informaciji, končno pa je pozval naj imajo podobne skupne seje tudi v naših DO in TOZD.
DŽ
Prvo glasovanje delegatov novega DS SOZD Iskra.
PRVO ZASEDANJE NOVEGA DS SOZD ISKRA
Prvo četrtletje dokaj ugodno
V petek, 28. maja so se zbrala na prvem konstitutivnem zasedanju delavskega sveta SOZD Iskra novoizvoljeni delegati najvišjega samoupravnega organa v naši sestavljepi organizaciji združenega dela.
Po ugotovitvi sklepčnosti, poročila predsednika volilne komisije SOZD o ugotovitvi izida volitev delegatov v delavski svet SOZD in odbor za samoupravni nadzor SOZD ter poročila verifikacijske komisije in potrditvi mandatov prisotnim delegatom DS, se je konstituiral novi DS SOZD Iskra. Za predsednika DS je bil ponovno izvoljen Jože Čebela, za njegovega namestnika pa Darja Zahradnik. Za sekretarja DS SOZD je bil imenovan Jas to Marcon, nato pa so bili imenovani še izvršilni organi delavskega sveta SOZD. V imenu KPO pa je predsednik SOZD Iskra Anton Stipanič zaželel delegatom uspešno in tvorno delo za nadaljnji razvoj in napredek Iskre.
Drugi del zasedanja delavskega sveta pa je zajel najprej informacijo o poslovanju SOZD Iskra v prvem četrtletju letošnjega leta. Poročevalec, član KPO Zoran Polič, je ugotovil, da doseženi razultati gospodarjenja v prvem trimesečju letos omogočajo ugodno oceno, kljub nekaterim negativnim tendencam rasti posameznih parametrov gospodarskega razvoja, ki se nadaljujejo iz leta 1981. Relativno zadovoljiva preskrbljenost z repromateriali pa tudi dovolj naročil omogočajo dokaj nemoteno proizvodnjo vsaj še v drugem trimesečju.
Za njim je podal informacijo o zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre v obdobju januar—april 1981 z oceno za prvo polletje Ludvik Kranjc. Doseženi
rezultati kažejo, da poteka tako izvoz kot uvoz v okviru predvidenega plana in dosedanji trendi kažejo, da bomo ob polletju ustvarili za kakih 15 % več izvoza kot v istem obdobju lanskega leta, uvoz pa bo predstavljal kakih 15 % manj kot v prvi polovici leta 1981.
O poteku sanacijskih ukrepov v DO Elektrozveze pa je poročal člari KPO Janko Sekirnik.
Za njim je član KPO Miloš Kobe poročal o razvojno-raziskovalni dejavnosti v lanskem letu. DS je sprejel poročilo o RR dejavnosti in ugotovil, da je v
red dnevom
skre
do
let
osodr
id
SO
Kšelovansa
Kadičko brezje 3- JULIJA
je PorhedSedstVO KOS SOZD Iskra (jan ravnavalo potek priprav na
Sem - re — dan borca, ki bo v s,v0lcu ?• julija letos. Predsed-let .Se J« strinjalo, naj bo cena vSaKSn-le8a paketa 260 dinarjev,
Prispevdae|leŽe?eCprireditVe Pa bi UfiVr .Polovlco cene, to je va| "tarjev. Paket naj bi vsebo-steki delo> žlico’ hlebček kruha,
Panirn01,00 Vina (Pivo ali sok)’ P nat prtiček, vrečko in golaž.
nilna ed?tvo ie Prav tako skle' jW .naj do 20, junija vse naše
del ?r’jav'i° natančno število a 52encev dneva Iskre v Semi-r’ a hi na ta način omogočili iiji: nizatorjem nabavo ustrez-,udimaien‘dov’ hkrati pa je treba ivra 0r8anizirati prevoz v Belo bo J"1-?’ kajt' nekaj udeležencev 'om T ,0 za 8°tovo z lastnimi av-. 'Obili, drugi z avtobusi, šte-Pa bodo organizirali tudi evoze z lakom , šem,c.
D.Ž.
Letos mineva 25 let izredno uspešnega sodelovanja med Iskro in tistim delom vzhodnonemške elektro industrije, ki proizvaja nizkonapetostno stikalno tehniko. Ob tem lepem jubileju je pred dnevi obiskala NDR Iskrina delegacija, ki jo je vodil predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Anton Stipanič, v njej pa so bili še Gojmir Blenkuš, Peter Kobal, Stane Preskar, Martin Balažič, Jože Tomšič, Asim Perviz in Zdene Skok.
Začetki sodelovanja z Nemško demokratično republiko segajo v leto 1957. Iskra je takrat navezala stike z Združenjem vzhodnonemških tovarn stikalne tehnike VA B Automatisie-rungsgerate. Sprva smo iz NDR samo uvažali, leto, dve pozneje pa smo začeli tja tudi izvažati. Vsekakor ob teh, lahko bi rekli pionirskih časih našega prodora na to tržišče, ne moremo mimo dolgoletnega Iskraša Janeza Žepiča, ki ima gotovo največ zaslug za navezavo stikov z vzhodnonemško stikalno in relejno industrijo.
Od prvih kupoprodajnih odnosov je sodelovanje postopma preraslo v kooperacijske odnose, tako da smo nekako 10 let po prvih začetkih podpisali tudi kooperacijsko pogodbo na področju stikalne tehnike. Eden od mejnikov pri tem sodelovanju je bilo tudi leto 1967, ko je Iskra v Vzhodnem Berlinu odprla samostojno predstavništvo. Dve leti pozneje smo v izvozu v NDR prvič dosegli milijon dolarjev. Pozneje se je ta rast naglo vzpen jala—nekaj številk objavljamo v posebnem okvirju —. tako da načrtujemo za prihodnje leto že šest milijonov dolarjev izvoza in prav tolikšen uvoz.
Tudi po dveh desetletjih in pol sodelovanja je nizkonapetostna stikalna in relejna tehnika še vedno nosilna v menjavi med Iskro in vzhodnonemškimi partnerji Iskra izvaža v to deželo predvsem veiikosenjsko proizvodnjo—krmilne kontaktorje, enopolne avtomate, paketna stikala, pomožne releje itd. V NDR pa kupujemo predvsem stikala večjih moči za dopolnitev našega proizvodnega programa, zatem
težke kontaktorje, odklopnike, žer-javne upore in še kaj.
Omenili smo že, da jeod prvih kupoprodajnih odnosov sodelovanje postopoma preraščalo v kooperacijske odnose. Naslednja stopnja v tem sodelovanju pa je gotovo specializacija, pa naj bo to na področju razvoja, tehnologije, proizvodnje.
Sedaj poteka kooperacijsko sodelovanje najuspešneje na nizkonapetostni stikalni in relejni tehniki z Elektro Aparate—Werke Berlin in Keramische Werke Hermsdorf, ki sta dva največja kombinata na tem področju. Z obema imamo podpisano tudi srednjeročno pogodbo do leta 1985, po kateri (Nadaljevanje na 2. strani)
^ "i
Jože Čebela — znova predsednik DS SOZD.
stabilizacijskih razmerah potrebna še intenzivnejša in učinkovitejša inovacijska dejavnost in zato priporočil delovnim organizacijam Iskre vrsto nalog, ki terjajo še nadaljnja vlaganja v RR dejavnost, skrb za boljšo opremljenost RRD, izvedbo učinkovite selekcije razvojno raziskovalnih nalog in pospešitev dopolnilnega izobraževanja RR delavcev ter zagotovitev njihovega bolj stimulativnega nagrajevanja.
Prav tako je bil delavski svet seznanjen tudi s poročilom o kakovosti v letu 198! ter planom dela področja za kakovost v letošnjem letu, ki ga je obrazložil član KPO Gojmir Blenkuš. Iz poročila je bilo razvidno, da nekatere naloge s tega področja kasnijo in da so še odstopanja od dogovorjene organizacije služb kakovosti v TOZD in DO. DS je v tem smislu sprejel tudi sklep, ki ponovno opozarja organe samoupravljanja v DO in TOZD, da glede na pomembnost kakovosti pri trženju, predvsem pri izvozu, sprejmejo energične ukrepe za izvajanje vseh, s planom določenih aktivnosti.
Ob koncu zasedanja pa je delavski svet sprejel še informacijo o poteku sanacije v naši DO Mikroelektronika v ustanavljanju.
D.Ž.
Janez Žepič.
Ta teden se v Hercegnovem odvija zasedanje stalne komisije dežel članic SEV za sodelovanje na področju pošt in telekomunikacij. Ob tej priložnosti so ministri in generalni direktorji PTT iz Sovjetske zveze, Poljske. NDR. Čehoslovaške, Madžarske. Bolgarije, Kube in Mongolije skupaj s predstavniki jugoslovanskih PTT in zveznega komiteja za promet in zveze obiskali Iskro Telematiko v Kranju, kjer so jih sprejeli člani republiškega komiteja, ter predstavniki slovenske PTT in Iskre.PredsednlkKPOSOZDIskraAntonStipanič je gostom predstavil SOZD Iskra, potem pa se je v sejni sobi Telematike razvila konkretnejša razprava o možnostih poglobitve sodelovanja Iskre z deželami, članicami SEV. Na koncu so si gostje z velikim zanimanjem ogledali proizvodnjo Iskrinih telekomunikacij.
Delovni obiski po TOZD

.
V DELOVNI ORGANIZACIJI ZORIN
Naše osnovno sredstvo
je znanje
»Naše osnovno sredstvo je znanje. Vanj vlagamo mnogo truda in sredstev. Produkt pa je še premalo cenjen in porabljen,« je dejal eden izmed sogovornikov v DO ZORIN. Tam so bili na obisku v sredo, 26. junija predstavniki družbenopolitičnih organizacij in poslovodnega kolegija SOZD Iskra. Gostitelji so obiskovalcem predstavili delovno organizacijo z vsemi uspehi in problemi, s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem delu.
Delovna organizacija ZORIN (to je kratica za Iskra — Zavod za organizacijo in informatiko) ima zaposlenih 150 sodelavcev, od katerih je večina strokovnjakov s srednješolsko, višjo in visoko izobrazbo. DO ZORIN je samoupravno organizirana v 4 TOZD in Skupne službe. TOZD so zaključene enote z zelo specifičnimi programi: tako TOZD CAOP (Center za avtomatsko obdelavo podatkov), TOZD Bil (Biro za industrijski inženiring), TOZD INDOK (Informativno — dokumentarni center) in TOZD Standardizacija. Delajo na 5 lokacijah v Ljubljani, zaradi narave dela, zlasti v Industrijskem inženiringu pa je večina delavcev vezana na delo na terenu, pač v organizacijah združenga dela, za katere delajo. Dohodek na zaposlenega znaša 584.000 din letno.
Ta suhoparna imena in številke povedo o dejavnostih v DO ZORIN zelo malo. Delo in strokovne naloge te delovne organizacije skupnega pomena za vso Iskro pa so zelo pestre, kot je povedal glavni direktor Marjan Troj ar. Delovna organizacija je še mlada, saj dela v tej organizacijski obliki šele 3 leta. Njene dejavnosti pa so starejše. Pred tremi leti pa so se na pobudo in glede na potrebe Iskre združili v to delovno organizacijo.


2E 25 LET PLODNEGA SODELOVANJA
J
(Nadaljevanje s 1. strani)
naj bi znašala obojestranska blagovna menjava v tej petletki 65 milijonov dolarjev. Seveda gre za klirinške dolarje, saj je NDR v okviru držav, članic Sveta za vzajemno gospodarsko in tehnično pomoč poleg Sovjetske zveze in Češkoslovaške zadržala tak način plačevanja.
Med že omenjenim obiskom Iskrine delegacije v NDR so tudi sklenili letno pogodbo o medsebojni menjavi in sodelovanju v prihodnjem letu. Po tej pogodbi bomo tja izvozili za 6 milijonov dolarjev in uvozili za prav toliko.
Marjan Japelj.
Med obiskom je naše predstavnike — z delegacijo je bil tudi vodja Iskrinega predstavništva v Vzhodnem Berlinu Marjan Japelj — sprejel generalni direktor kombinata EAW — Elektro Aparate Werke Berlin W. Jacob s sodelavci. Na slovesnosti je v priložnostnem govoru opozoril na številne uspehe, hkrati pa tudi na stremljenje k vedno višjim oblikam poslovno-tehničnega sodelovanja. Iskrino delegacijo je ob koncu obiska v Berlinu sprejel tudi namestnik ministra za elektroniko NDR, odgovoren za zunanjo trgovino.
Drugi del praznovanja ob četrt sto-, letnem jubileju bo v Jugoslaviji. Takrat bo dopotovalo na obisk v Slovenijo približno 20 delavk in delavcev iz tovarn, s katerimi ima Iskra najbolj.uspešne odnose. Lahko bi rekli, da bodo delavci vrnili tudi obisk Iskrinim delavcem, ki so pred petimi leti, torej ob 20-letnici, obiskali njihove tovarne. Takrat je odpotovalo v NDR 40 Iskrašev iz kranjske Tovarne stikai.
Lado Drobež
Zakaj je ZORIN delovna organizacija skupnega pomena za vso Iskro? Pač zato, ker opravlja pomembno delo za vse TOZD in DO v SOZD Iskra.
Tako TOZD Center za avtomatsko obdelavo podatkov (CAOP) s svojimi 52 strokovnimi sodelavci in operativci skrbi za obdelavo vseh poslovnih, proizvodnih, programskih in osebnih podatkov za 75 % Iskre. Poleg tega prireja seminarje za sodelavce iz posrmeznih delovnih organizacij izven DO ZORIN in jih tako uvaja v delo pri računalniški obdelavi podatkov. Poleg tega nudi projektantske in svetovalne storitve s področja obdelave podatkov. Pri tem se poslužuje lastne opreme in računalnika v Republiškem računalniškem centru.
TOZD Biro za industrijski inženiring (Bil) z 48 sodelavci opravlja po Iskrinih in drugih delovnih organizacijah organizacijske naloge in uvaja.sistem doslednega nagrajevanja po učinkih dela. Tako nudi usluge pri organizaciji pretoka materiala, organizacijo najracionalnejših oblik proizvodnje, nudi možnost funkcionalnega izobraževanja, organizacijo trženja in nagrajevanja po delu. Še najbolj je znana dejavnost te TOZD po uvajanju norm WORK — FACTOR.
Skratka, TOZD BII je ustanova, ki z veliko znanja, izkušenj in presajanjem najsodobnejših organizacijskih oblik racionalizira proizvodne, oz. tehnološke postopke. Zaradi svoje strokovne dejavnosti je delo Inženiringa cenjeno tudi izven Iskre, saj njene usluge naročajo po vsej Sloveniji.
V TOZD INDOK je zaposlenih 30 sodelavcev. INDOK je uvedel najsodobnejše metode zbiranja in hranjenja podatkov. Dejavnost INDOK bi predstavili nestrokovnjaku najlažje kot dejavnost, ki združuje strokovno knjižnico in ostale vire podatkov z računalnikom. Tako je večino podatkov, spisov, monografij in strokovnih del mogoče na računalniku poiskati takorekoč s pritiskom na gumb. Zaradi tako sistematično in praktično urejene »banke tehničnih podatkov«, je naš INDOK cenjena ustanova. Prav zato so prav sodelavci INDOK pomagali pri urejanju podobnih centrov v Sloveniji in še vedno se obračajo nanje za nasvete. Indok je zlasti pomemben za strokovnjake v Iskrinih razvojnih, tehnoloških in drugih strokovnih službah.
Tega centra pa se zelo radi poslužujejo tudi diplomanti, naši bodoči sodelavci, ker tu lahko hkrati in sistematično dobijo vso potrebno literaturo, tudi z najbolj specifičnih področij elektronike, elektrotehnike in drugih sorodnih tehničnih ved.
TOZD Standardizacija ima zaposlenih 16 sodelavcev. Njihova naloga je točno oštevilčenje vseh surovin, polizdelkov, izdelkov, sklopov in ostalega kar rabijo Iskrine TOZD pri proizvodnji svojih programov in pri razvoju novih izdelkov.
Tako velikemu plazu strokovnih podatkov in specializiranih nalog smo med razgovorom le stežka sledili. Vendar je razgovor pokazal, da ima DO ZORIN prav zdaj v zaostrenih pogojih gospodarjenja prav poseben pomen. Iskanje novih, zlasti domačih tehničnih rešitev, iskanje notranjih rezerv v proizvodnji, načrtovanju, kontroli kvalitete, pri trženju in poslovnih odločitvah, je mogoče najti v strokovnih dejavnostih DO ZORIN.
Človeka je gotovo začudil podatek, da imajo letos zaposlena celo 2 sodelavca manj kot lani, čeprav so obseg dela povečali za prek 30%. Še vedno pa mnogo svojih uslug »prodajajo« izven Iskre, čeprav vemo, da je nalog »doma« več kot preveč, tako pri urejanju in zlasti posodabljanju proizvodnje, zasledovanju podatkov o kakovosti, v razvoju in zlasti pri postavljanju kriterijev za spodbudno in uspešno nagrajevanje po delu.
r

V pogovoru so sodelovali: IZ SOZD: predsednik KOS Janez Kern, član KPO Ivo Klešnik in sekretar DPO Miloš Pavlica, iz DO ZORIN: predsednik DS Stane Galjot, predsednik sindikalne konference Stane Stare, predsednik konference ZSMS Marko Vodnik, predstavniki vseh. TOZD ter glavni direktor Marjan Trojar.
V.
J
streho in v načrtu imajo tudi lasten računalnik, s katerim bi svoje delo lahko še bolje in zlasti ceneje opravili. Pa ti načrti so trenutno neuresničljivi, čeprav vztrajno združujejo lastna sredstva v ta namen.
Pri tem svojem delu in intenzivnem vlaganju v znanje pa opažajo, da jim stroški v strukturi poslovanja nesorazmerno naraščajo in zaradi tega iščejo tudi zase najracionalnejše oblike poslovanja in druge notranje rezerve.
Tudi družbenopolitično delo imajo dokaj razgibano in organsko povezano s samoupravo v delovni organizaciji. Imajo 3 osnovne organizacij e ZK, ki v TOZD dobivajo vse pomembnejšo vlogo, saj komunisti posegajo v vse pore poslovanja, dela in odločanja. Dobro sodelujejo tudi z občinskim komitejem, s katerim so tesno povezani. Pogrešajo pa večje organizacijske povezave v SOZD Iskra.
Vse TOZD imajo tudi svoje osnovne organizacije sindikata. Uspelo jim je, da so sindikat močno angažirali že pri
I
y
Na pogovorih v DO ZORIN.
združevanju v delovno organizacijo in tako sindikat ostaja močan koordinator dela in obveščanja v vsej DO ZORIN. Sindikat skrbi tudi za funkcioniranje delegatskega sistema zlasti navzven. Prva naloga sindikalne konference pa je, kot pravi predsednik, da bodo vsem, na vseh lokacijah zagotovili enake pogoje dela.
Konferenca ZSMS iz OO vseh 4 TOZD pa šteje le 20 članov. Tako kake večje aktivnosti ni mogoče organizirati, saj je še teh 20 članov raztresenih po Ljubljani. Zato razmišljajo, da bi za večjo in širšo dejavnost poiskali rešitev tako, da bi se vsaj v delu združili z mladimi v eni izmed Iskrinih delovnih organizacij. Zlasti pa jih pri delu moti
večna odsotnost večine elanov, ^^jjJ! na terenskem delu in se rnatjj \ »oglasi« na delovnem mestu le 6 \ na teden.	, u
Predsednik DS DO pa je P°ve(Jrjp ima mlada delovna organizacij2 P ;j problemov, čeprav ne bistvenih- , je namreč uskladiti težnje vseh e2 s so prišle iz zelo različnih pogoje' ^ ^
gospodarjenja. Vendar je po tr®‘
enotnost napredovala in so s? . pravne poti lažje, enostavne) J niem
predvsem volja vseh, ali vsaj ved11 J nih ^
• etotKša,
lektiva. Pogrešajo še večji pretl formacij, zato se prav zdaj dogo^ J Sot0\ s sekretarjem, da bodo zaradi disl® nijj
in terenskega dela izdajali pisrtie J re^ formacije.	; ^luj
Pri dela; tvoj %
Posodobiti proizvodnjo in pospešiti razv<fi
TOZD INDUSTRUSKA ELEKTRONIKA V KOSTANJEVICI NA KRKI
§ran
V četrtek, 27.5. so predstavniki DPO SOZD Iskra obiskali TOZD Industrijska elektronika v Kostanjevici na Krki. Ta TOZD iz DO IEZE je mlad 15C-članski kolektiv, ki skuša čimprej osvojiti vrsto sklopov in podsklopov za uporabo v elektronski in elektroindustriji.
hovih proizvodnih zmogljivosti- J ^ bo nujno vlaganje v novo tehnolog,- ^ potrebno bo pridobiti potreben J v kovni kader, ki bo osvajal tržn°|J Has
TOZD je predstavil direktor Peter Luštek. Povedal je, da imajo zelo pester proizvodni program, saj izdelujejo prek 40 različnih izdelkov, kar je že precej, ali kar preveč za velikoserijsko proi-
Težave imajo tudi s kadri. Znano je, da so skoraj polovico delavcev zaposlili lani in da industrijska tradicija in industrijska mentaliteta le počasi prihajata v kolektiv. Še teže je s strokovnjaki v ra-
mive programe, ki jih je prav fi izl , izvoziti ali prodati doma. Tah^Jjj na ^
gramov ne manjka, tudi v Inc*uS ’# elektroniki imajo okrog tega vrS t Črtov, ki pa jih žal vse prepočasi r rajo.
Čaka jih tudi še vrsta dogovo
rovS
stopi
Sil
»bi
vite
vamami znotraj Iskre o dohodke j
'od
povezovanju, saj v mnogočem njjj ^
meščajo Iskrinim delovnim °r^a, | Pa i. cijam uvoz in jim omogočajo J
Tudi	delo družbenik ‘j
litičnih organizacij se P° * J izletih samostojnega dela v TOZ-v J J bolj krepi. Sekretar ZK Iztok b-J pravi, da 12-članska osnovna orSa!|j gosi, cija dela vse bolj živo in se tvorno jM ^ čuje v vso problematiko TOZD,y J dr(^ proizvodne probleme ob vse p°80 t0( šem menjavanju proizvodneg2 p0s| grama, pomanjkanju surovin 12 J $tav večji nelikvidnosti, dinarski in J pa, vertibilni. Še več truda pa bodo vložiti v pripravo novih, mladihc I (j $ iz neposredne proizvodnje za spfe' ^ Zvezo komunistov.	J ipai
t-anizan
Med razgovori v Kostanjevici.
Investicij lani in letos niso imeli. Imajo pa načrt, po katerem bodo zgradili lastne delovne in poslovne prostore, ker zdaj delajo v najetih prostorih na 5 lokacijah. Želijo vso delovno organizacijo spraviti pod eno, lastno
zvodnjo. Izdelujejo regulatorje svetlobe, regulatorje števila vrtljajev in moči pri elektromotorjih, izdelujejo tudi el-lektronske podsklope in sklope in vezja na bazi laminata. Dalje proizvajajo vžigalnike za plinske štedilnike, električne priključke za motorna vozila, oz. prikolice. Delajo tudi žične upore do moči 17 W.
Največji del programa pa predstavlja kooperacija s poljsko firmo Unitra. V tej kooperaciji proizvajajo radiokase-tofonske rekorderje. Lani so izdelali 140.000 kosov, letos pa posel slabše teče, saj poljski partner ne pošilja redno po planu predvidenih sestavnih delov. Načrtujejo izdelavo 160.000 kosov v letošnjem letu.
Poslujejo dobro. Letošnje prve štiri mesece so zaključili s solidnim ostankom dohodka, prav tako lansko poslovno leto. Sredi leta 1981 so imeli precej zastojev ob selitvi v novo tovarno in tudi nekaj spodrsljajev v poslovnih odločitvah. Tako so ob lanskih devetih mesecih zašli v izgubo, ki pa so jo do konca leta nadoknadili in leto uspešno zaključili.
Imajo sodobno novo tovarno, žal pa je proizvodnja še pretežno ročna ali po-. Iročna. Ob investiciji V lastne proizvodne prostore, prej so namreč »gostovali« v kostanjeviškem gradu, niso vlagali v novo strojno opremo. V srednjeročni načrt 1981-85 pa so zapisali, da bodo v razdobju 1983-84 realizirali večjo investicijo v posodobitev svojih strojnih zmogljivosti. Radi bi nakupili nekaj visokoproduktivne opreme, ki bi že s svojo avtomatizacijo dala višje učinke v proizvodnji in dvignila storilnost.
zvoju, tehnološkem in konstrukcijskem oddelku. Na teh ključnih mestih imajo premalo strokovnega kadra. Ker pa je kolektiv mlad, tudi manjka izkušenj. Pridobivajo kader, veliko štipendirajo, vendar gre to počasi. Gotovo pa je, da bodo morali okrepiti strokovne moči, tako za razvoj, projektivo izdelkov in projektiranje strojne opreme, ki je zanje specifična in jo bo treba skonstruirati in izdelati doma.
Tudi v izvoz vse bolj prodirajo. Rekli smo že, da imajo močno kooperacijo s Poljsko, ki je v rangu konvertibilnega poslovanja, poleg tega pa izvažajo še v Nemčijo in v Irak. Ob tem se srečujejo z velikim problemom, ker so izvozne možnosti mnogo večje od nji-
Predsednik sindikalne org&‘T5jif Fanika Levičar pa je povedala, da -j sindikat opravlja vse potrebne fun J ki mu jih nalaga statut. Preveč P? M miselnosti, da je sindikat organ'. 1 za pripravo piknikov, izletov in oz j ce. Zato je treba zlasti mlade prltjjy
t>0si
Več
v dejavnost javnih razprav in j- (j slovnih poročilih v tvornejše sode ^
nje, da bodo ustvarili pogoje z y snično in zavestno sprejemanje 0 i tev in sklepov.	J
Predsednica OO Zveze social'^ mladine Stanka Levičnik pa je p° la, da je mladina vse aktivnejša-zdaj so sredi akcije za ureditev o* ,, tovarne. Poleg tega pa se redno5 . jejo na sestankih in načrtujejoj^1-. resne
ia sesiamun m nacnujcjv "nedejavnosti. Člani OO ZS^ p ie 33 — na niso enako aktivn'-
vseh je 33 — pa niso enako
(Nadaljevanje na 4. s,r>
Gostje so si ogledali proizvodnjo.

oBy	,	*
AKlJUCKU zt šole
^krb za nenehen razvoj
Zunanjetrgovinska šola v Škofji Loki je te dni zaprla svoja vrata za to po-"dad. Tik pred zaključkom so udeležence šole obiskali kar trije »prvi možje« ^elike Iskre, ki so to delovno organizacijo vodili v preteklosti, oz. jo še vodi-J°- Ti trije možje so Iskro vodili tako, da si je pridobila ugled tudi v svetu in se Jako v svetu pojavlja kot enaka med enakimi. To so: Silvo Hrast, ideolog ve-uke Iskre, Jože Hujs, kije Iskro agresivno peljal prek meja in Anton Slipanič, b orec in povezovalec Iskre, danes, ko je položaj vsekakor zapleten nepri-p nierno bolj kot kdajkoli prej.
le) "°yor med tremi direktorji in ude- Jože Hujs je poudaril, da bi Iskrina n„ yU s°li' je stekel prijetno in sponta- zgodovina mprala služiti kot osnova za >en. Uvod je Anton Stipanič udele- poduk in ravnanje vsem. Iskra je v pre-Vem sc posebej poudaril, kako po- teklosti imela idejo, zamisel, ki je bila
0 Hrast, Anton Stipanič, Jože Hujs.
:inc’] ni|)^ben je — še posebej na odgovor-u.nkcijah,— način ravnanja in ob-got nJa- Pri tem je poudaril, da je Iskra ;1<M nij; '° ena izmed redkih firm v Slove-eitfj, °z; Jugoslaviji, kjer vsi živeči di-" Jelujp-1 rned seboj lahko normalno so-
dj/' ,errt je opozoril na to. da vodilni 2v0- ec_ mora predvsem skrbeti, da ra-u$m teče nenehno naprej. Zato mora ylv0stjritl vse umske in časovne zmoglji-7V reZu, ta^°' da bodo dale maksimalne gra ate- Za tako delo je potrebna ui-, dauae^Pa- Potrebna pa je tudi zavest, boj r®z vlaganj v RR delo in v kadre ni
n Veijv na t' dve področji pa Iskra vlaga 0 til t,. P več kot druge organizacije pri L>o vseh teh spoznanj pripeljejo le in prav te je treba prenašati
'zSe-
Da m| J..	••■e.....-J'-------e------—-
st0n' ?ise kadre, da bi tako pripravljeni
Silv na Pot' ki jo imamo za pravo.
ob t 'J0 Hrast se je za začetek pomudil vjt s^r' 50-ih let. Tedaj ni bilo ne raz-ZV(,, tehnologije, ne trgov, ne proi-■' j je an*h programov. Veliko prelomnico velYrnenila odločitev za proizvodnjo jal1 ip,1. k serij in oceno kvalitete. Danes v° teJe Iskra taka, je poudaril, kot smo si al želeli: namreč, tako velika je, da VSakd°

tej stroki ozirati
ii,L'sPelo
nam je narediti Iskro za vo-
1,0 tehnološko silo in jo vključiti v ju
8osl0,
st s,a,. JVanski prostor s tem, da smo po-v11 dr 1'ufrastruktura za vse branže tako lig. beriega kot javnega življenja. In 'j p0 I6 tedaj izvoz pomenil samo želeno s, avk° poslovanja, pa danes pred-tia. ta odločilni faktor razvoja. In prav štafern Področju, je poudaril pa morajo ■ iJ ki v6100 Palico sprejeti mlajši kadri, ti, e C N° Pravkar končali ZT šolanje.
^ Ckaadnje,je menii: >>Znanja.y.am ne
4 it bos, d’ za kar sem vam nevoščljiv, saj ve* e Prav z znanjem lahko dosegli
Je uspehe!«
dovolj daleč, da jc bila idealna in dovolj blizu, da je bila uresničljiva. Ob tem je pokazal na strateške prelomnice, od 1 milijon dolarjev izvoza pa 10 milijonov dolarjev_
V	okviru tega je bilo, seveda, treba pogled usmeriti navzven. Pri tem pa je bilo za dosego velikih ciljev potrebnih kup malih reči — od znanja jezikov pa do pridobivanja samozavesti... Vse to pa se krepi le prek stikov. In prek teh stikov smo prešli tudi v napad, v agresivno prodajo. Pogoji so se tako počasi spremenili. Postali smo evropski dobavitelj industriji v svetu. Vendar se nam je kmalu pokazala naslednja meja. Želeli smo na pravi trg, ne le na trg repro-materiala. Pravzaprav si za to prizadevamo še danes. Naslednja dimenzija pa se nam kaže v kvaliteti Iskre, ki je vedno imela svoj cilj. Tudi danes ga ima. To je lastna dobra ZT mreža. Za uresničitev te pa bo potrebno še ogromno dela. Vsestransko je treba usposobiti ljudi, da se bodo znali ustrezno obnašati na ZT trgu. In ZT šola naj bi k temu prispevala velik del^ž.«
mak
PREDNOST ŠOLE:
iz življenja za življenje
O značilnostih Iskrine ZT šole smo povprašali dr. Ferdinanda Trošta z Ekonomske fakultete, enega izmed pobudnikov te šole.
V	kakšnih razmerah je nastala ta šola?
Šola je formirana v pogojih zaostrene devizne situacije. Če dodamo še to. da smo v tem času v izvozu tako v Slove-
i
Zaključki
SKUPNE SEJE KOORDINATORJEV ZK, predsedstva KOS, sekretariata ZsM in aktiva ZZB SOZD ISKRA.
I' Predsedstvo KOS, koordinatorji ZKv DO, sekretariat KS ZSM ivakliv ZB smo na skupni seji obravnavali perečo gospodarsko ‘■intacijo, ki je nastala po sprejetju zakona o razpolaganju s konvertibilnimi devizami v letu 1982. Skupaj ugotavljamo, da je položaj izjemno pereč zaradi predvidenih gospodarskih posledic, ki bodo nastale °h pomanjkanju materialov za redno proizvodnjo, izpadov v proizvodnji in zniževanju dohodka v naših TOZD. Vse to pa terja najvišjo stopnjo odgovornosti vseh in vsakogar v skladu z njego vimi pooblastili.
■	Ocenjujemo, da zaostrena situacija zahteva od družbeno—političnih organizacij Predvsem preventivne aktivnosti, zato morajo v vseh DO in TOZD v vsaki DPO in v'i' skupaj pripravili ocene nastalega položaja ter oblikovati stališča in ukrepe za ra-zlicne kritične situacije, ki lahko nastanejo v naših kolektivih.
■	Družbenopolitične organizacije se bomo dosledno zavzemale za izvajanje sprejetih ukrepov in se borile za okrepitev medsebojne solidarnosti v okviru DO in SOZD, Predvsem za redno zagotavljanje dela v vseh naših sredinah, čemur je potrebno posvetiti maksimalno pozornost. V ta namen je potrebno v DO ali tudi v TOZD ustanovili krizne štabe za koordinacijo dela.
■	Ocenjujemo, da je nujno potrebno v TOZD, DO in na ravni SOZD povečati rezervne sklade za slučaj, Če bi prišlo do večjih izpadov ■ dohodku tako zaradi povečanih zastojev v proizvodnji kakor tudi zaradi izrednih ukrepov za zagotavljanje 'zveznega plana. Strokovno je potrebno preučiti možnosti, (la bi v rezervne sklade usmerili del sredstev za osebne dohodke.
' V ak viru celotnega sistema od T OZD, DO do SOZD je potrebno zagotoviti učinko-v‘t sistem pretoka informacij. Pri tem je potrebno posebno paziti na tekoče informa-c'je. ki se nanašajo na varnostno—političjio oceno stanja v TOZD ob morebitnih zavojih v proizvodnji, prisilnih dopustih, različnih kadrovskih in drugih premestitvah delavcev itd.
Za razreševanje nastalih težavnih situacij pa so posebej zadolžene v.ve DPO, ki mo-rajo spremljati dogajanja m takoj ustrezno ukrepati.
■	Ocenjujemo, da je v tej situaciji potrebno zagotavljati posebno skrb socialno ogrože-aim delavcem in delavcem z najnižjim OD. Ustrezne programe za zaščito teh delav-'ev je potrebno pripraviti'v vseh TOZD.
■	V tem zaostrenem položaju ima posebno vlogo tudi glasilo »Iskru ter ostali infor-tnativni listi. Novinarji po DO morajo zato prek glasila redno in objektivno sprem-juti nastali položaj v svoji DO in obveščali delavce o ključnih vprašanjih gospodarjenja
ni ji kot v Jugoslaviji zaostali za proizvodnjo, je situacija jasna. Ta problem je bilo osnovno vodilo pri sestavi programa za ZT šolo. Njen program je ofenzivno usmerjen v prodajo navzven, ne le v ožjem tržnem pomenu, temveč je segal v širino, ki bi zahtevala sodobno mednarodno sodelovanje.
Ob sestavi programa se je zastavila vrsta dilem. V svetu in v Jugoslaviji poznamo sicer več variant podiplomskega študija in strokovnega usposabljanja. Vendar pa je to le delno in nezadostno glede na situacijo v Jugoslaviji in glede na potrebe v l*kri. Zato smo ubrali svojevrstno in izvirno pot oblikovanja programa, ter oblikovali program ustrezno/iaši specifični situaciji.
Kako na ta program gledate zdaj ob koncu šole?
Ko smo pred tremi leti formirali program je bila zelo izrazita dilema, o tem, ali je smer primerna ali ni morda le preveč smela. Situacija v zadnjem letu pa vendar le potrjuje njeno pravilnost. Program smo oblikovali s skupnimi močmi Ekonomska fakulteta Boris Kidrič, strokovni delavci Iskre in strokovnjaki Pravne fakultete v Ljubljani. Program je nastajal dokaj počasi, saj smo morali sproti reševati razna odprta vprašanja teorije in prakse ter tudi primernost gradiva za program.
Prednost te šole je gotovo v tem, da tematika izhaja iz življenja in rešuje življenjske probleme. Strokovni delavci so pokazali izjemno zainteresiranost za to metodo in tako je program združil splošna teoretska spoznanja in konkretno vsakdanjo problematiko. Takd je nastal program, ki ni ne pretirano teoretičen in ne pretirano usmerjen vprakso.
In kaj bi rekli o slušateljih?
Večina slušateljev je izredno sposobnih in bo s pridobljenimi znanji in nadaljevanjem strokovnega poglabljanja lahko veliko prispeva k reševanju najtežjih vprašanj. Po moji oceni je dojela problematiko mednarodnega poslovanja, ki ni le ozko tržno komercialna in odvisna le od kakovosti izdelkov, ampak zajema celovitost problematike mednarodnega poslovanja. S predavatelji smo imeli veliko priprav na skupne oblike dela. Tudi to je novost te šole.
PraV ta priprava pa je bila potrebna za poenotenje idej v okviru izvajanja programa; izgleda, da smo cilj, ki smo si ga zastavili, dosegli. — Slušatelji namreč v razpravah lepo povezujejo problematiko posameznega komercialnega posla.
Šolanje je bilo izredno intenzivno, saj so slušatelji v treh mesecih sedeli nad 500 ur pri skupnih oblikah dela, temu pa je treba prišteti še študij 2.500 strani gradiv, ki so jih morali preštudirati. To zmorejo le zdravi, fizično in intelektualno močni ljudje. Pri tem je seveda pomembno razmerje med skupnimi in individualnimi oblikami dela.
Ali smo dosegli optimalni uspeh je še prezgodaj reči, vendar po rezultatih, sodeč sklepamo, da smo ga.
Mak
Znanje je treba prenašati naprej
Eden izmed organizatorjev šole Mitja Tavčar pa nam je ob zaključku povedal:
Šola je zrasla v krogu ljudi, ki so Iskrino zunanjo trgovino začrtali in usmerjali v zadnjih letih. Sam jo le programsko vodim in spremljam.
Nastala je pravzaprav zaradi spoznanja, da je naš sedanji šolski in izobraževalni sistem za uresničevanje tistih prioritetnih ciljev, ki jih tako radi poudarjamo v vseh resolucijah, neustrezen.
Po preudarku, kakšna specifična znanja je treba pridobiti, če hočeš postati učinkovit v pospešeni mednarodni menjavi, smo se odločili za 500 urni program, ki ga uresničuje kar 84 predavateljev. Od tega predavatelji Iskre od-predavajo kar 60% tega urnega fonda. Pokazalo se je, da se ob šolanju nemalo naučijo tudi predavatelji sami. Korist je torej obojestranska.
Gotovo bi veljalo omeniti še naslednje: poleg predavanj in razgovorov smo skušali speljati tudi obravnavo primerov. Pri tem smo se naslonili na tuje izkušnje — Harwardski primer, kjer je šola učenja zrastla. Učenje teče po sistemu: vzemi izraz, poglabljaj ga s kvantificiranjem in prepusti tistemu, ki dela, da naredi sintezo. Iz te sinteze naj potem zgrabi odločitev.
Programski sosvet je menil, da je te izkušnje dragoceno presaditi iz dveh razlogov in sicer: prvi je napeljati ude-
Iz razgovora s predsednikom CK ZKS Andrejem Marincem
»Komunist« je 28. maja objavil obširen pogovor s predsednikom CK ZKS Andrejem Marincem, iz katerega prinašamo nekatere pomembne in zanimive odlomke:
Ob tem želim posebej poudariti, da moramo bolj pogumno, tudi s tveganjem, postavljati na odgovornejša mesta mlajše ljudi, jih postopno preizkušati. Organska rast kadrov je nekaj normalnega. Prav zaradi nezadostno organizirane kadrovske politike in pozabljanja na organsko rast včasih dvigujemo posameznike na mesta, ki jim niso dorasli, zato toliko poudarjam primerno in postopno rast kadrov. Vključevati je treba ljudi iz srednje in mlajše generacije, pri čemer pa moramo s pozornostjo in vsem spoštovanjem obravnavati generacijo, kije nosila odgovornost v preteklosti in ki ima obilico delovnih in življenjskih izkušenj.
Ozke	skupinsko—lastniške
odnose je treba odpravljati. Vendar tega ne moremo zagotavljati s splošnimi deklaracijami, temveč moramo procese integracij in dezintegracij, kot sem že dejal, temeljito analizirati, torej objektivno ugotavljati vzroke. Zato nobena integracija združenega dela ne bo uspešna, če se v te procese ne bodo vključili zavestni družbeni dejavniki. To pa ne sme biti vključevanje na star način, ko smo v partiji in določenih strukturah komitejev sami oblikovali integracijske predloge in jih politično spodbujali. Gre za nekaj novsem drugega. Najprej moramo ustvariti politično vzdušje, v katerem bodo na tej podlagi ustvarjalni ljudje v organizacijah združenega dela dajali pobude, pripravljali programe za integracijsko in dohodkovno povezovanje. Ustvarjalne in odgovorne poslovne ljudi moramo zato tudi ustrezno stimulirati in jih hkrati osveščati, da je vsako zapiranje in nepovezova-nje v bistvu slabost, ki jo je treba preseči.
Program ekonomske stabilizacije resnično nima samo ekonomske usmentve, ampak opozarja tudi na našo zavest, naše obnašanje itd. Predvsem je temeljna ugotovitev, da moramo v nadaljnjem razvoju resnično računati na lastne sile, na lastno akumulacijo, na lastni dohodek, ki ga ustvarjamo in ki ga bomo tudi v prihodnje ustvarjali. Enostavno ne smemo računati na kakšno dodatno akumulacijo.
ker smo dosegli visoko stopnjo zadolženosti in bomo, kar danes že čutimo, z velikimi težavami odplačevali dolgove, ki smo si jih nabrah v preteklem obdobju.
Bistveno je, kar je bila tudi vsebina našega kongresa, da se z vsemi silami zavzemamo za razvoj takšne gospodarske strukture, ki bo sposobna konkurirati na mednarodnem trgu. Izvozna usmeritev, tega se moramo povsem zavedati, je ključna usmeritev tudi v tem sfabilizacijskem programu, kar se povsem sklada tudi z resolucijo našega devetega kongresa. To je usmeritev vseh, posebej pa zveze komunistov kot organizirane subjektivne sile.
Poudarek izvozu ni podrejen zahtevam plačilne in devizne bilance, ampak je razvojno vprašanje Jugoslavije in s tem tudi Slovenije. Naše tržišče je premajhno za kapacitete, ki jih imamo, za proizvajalne sile, ki smo jih razvili in zato se moramo vključevati v mednarodno delitev dela. Upoštevati moramo kriterije svetovnih cen, sve-svetovno tehnologijo, ki mora vplivati na naše gospodarjenje, na naše racionalno gospodarsko obnašanje. Pritisk svetovne produktivnosti moramo enostavno sprejeti zato, da vzdržimo stik s svetovno tehnologijo.
Izvozna usmeritev pa je mogoča,samo, qe bomo v proizvodnjo in v storitve vgrajevali več svojega ustvarjalnega, strokovnega, znanstveno—raziskovalnega dela. Zato naj tudi tokrat posebej poudarim problerp znanja tehnologije ter angažiranja naše znanosti, tehnoloških in drugih izkušenj, ki jih naše gospodarstvo in celoten znanstveni potencial nimata tako malo, kot bi nekateri morda mislili.
Racionalnejše obnašanje in gospodarjenje v kolektivih še zdaleč ne gre samo za materialno proizvodnjo, ampak tudi za družbene dejavnosti — je mogoče samo, če bomo dosledneje uveljavljali socialistična načela nagrajevanja po delu. Nisem pesimist in ne bi se strinjal s tistimi, ki trdijo, da v sistemu nagrajevanja nismo nič naredili. Predvsem so premiki tam, kjer imajo urejene razmere, urejene odnose. Kjer pa vladajo ozke grupe in tehnokratska miselnost, kjer so organi samoupravljanja in politične organizacije potisnjene ob rob, tam tudi vprašanj nagrajevanja po delu niso dovolj razčlenili. Politično se moramo upreti uravnilovki.
ležence, da se aktivno obnašajo v obravnavi primera in drugi, naučiti se odločati. Za odločitev ni nikoli na voljo vseh podatkov, zato se nikdar ne odločamo v pogojih gotovosti, sicer odločitev sploh ne bi bila potrebna. Ljudje se torej morajo odločati v tveganju. Prvi korak smo naredili tukaj s primeri iz poslovnega sveta pa seveda tudi iz naših domačih.
Kako pa poteka preverjanje znanja?
Tu smo še vedno na pol koraka. Samega sebe naj bi vsak — po tem sistemu — prisilil k razmišljanju o tem, ali ima razčiščena znanja. Sistem je, kot sem dejal, izdelan šele na pol, dograditi ga bomo morali ob naslednjih ciklusih. Od vsega začetka smo vedeli le, da for-
malnih izpitov ne bomo uvedli, saj le-ti povzroče napetost med slušatelji iti uničijo neposreden kontakt med udeleženci in predavatelji.
Ugotovitev, okoli katere jc bilo dosti dvomov je tudi naslednja. V šoli smo se odločili za internatski tip šole. Nekateri so menili, da je postavitev take zahteve toga, vendar smo sedaj prepričani, da je tak tip šole edino ustrezen. Naši slušatelji so namreč na ta način lahko zagotovili tolikšno kakovost zna: nja , toliko zamisli, da je zaprtost v okolje pomembna. Ne nazadnje pa gre pri tem tudi za ekonomsko računico, saj je ceneje bivati kar v hotelu, kjer je šol*a, kot pa se nenehno voziti v šolo.
(Nadaljevanje na 4. strani)
DO ŠtROKA POTROŠNJA
Soočanje z izredno težkimi pogoji gospodarjenja
Ko so se v petek, 26. maja, na Pržami zbrali vsi najpomembnejši samoupravni, družbenopolitični in poslovodni delavci Široke potrošnje, je bilo najpomembnejše nedvomno tisto, kar je (med drugim) govoril glavni direktor delovne organizacije Miro Krek o spremenjenih, močno otežkočenih pogojih poslovanja po sprejemu zakona o razpolaganju s konvertibilnimi devizami. Vsebina njegovega referata je pritegnila pozornost prav vseh prisotnih, čeprav tudi ostale točke dnevnega reda na tem pomembnem srečanju niso bile slučajno izbrane. Vsi samoupravni in organi družbenopolitičnih organizacij so namreč na pragu novega mandatnega obdobja, zato je bil dogovor o vsebini, načinih in koordinaciji dela še kako aktualen. Izhodiščne točke za razpravo o teh vprašanjih sta pripravila predsednik sindikata Široke potrošnje Anton Beravs in predsednik delavskega sveta delovne organizacije Marjan Može.
GOSPODARSKI POLOŽAJ ŠIROKE POTROŠNJE V LETU 1982
Po besedah glavnega direktorja Široke potrošnje je tudi letošnje poslovanje delovne organizacije v enakem precepu kot lani. Podobne so težave, ki se v skladu s pričakovanji in napovedmi ne manjšajo, kvečjemu še zaostrujejo.
Delovna organizacija kot celota je »zaplula« v letošnje leto obremenjena s poslovno izgubo, ki ji nikakor ni olajšala pričetek de!"* 1.. Z lastnimi in z rezervnimi skladi Iskrinih delovnih organizacij je bilo izgubo sicer moč pokriti, ne pa tudi odstraniti vseh vzrokov za tako gospodarjenje.
Tudi v letošnjem letu se kopičijo težave pri preskrbi z reprodukcijskimi materiali (čeprav velja za letošn je prve tri mesece sicer zadovoljiva, vendar le začasna preskrbljenost); večajo se nesorazmerja med rastmi cen reprodukcijskih materialov in cenami končnih izdelkov. Tudi nedavno dovoljenje za povečanje cen širokopotrošnih izdelkov, ki je za večino izdelkov Široke potrošnje obsegalo 10—15 %, še zdaleč ne bc zadoščalo, da bi vsaj nekoliko omilili nakopičene težave.
Kako pomembne pa bi lahko bile
:
ZNANJE JE TREBA PRENAŠAT! NAPREJ
(Nadaljevanje s 3. strani)
Poudariti velja, da si tako šolo lahko omisli le tako velika sestavljena organizacija združenega dela, kot je Iskra. Za 500 ur predavanja je namreč potrebnih vsaj 3000 ur priprav. Fond 3000 ur pa je dokaj težko nabrati med specialisti. Vedeti je namreč treba, da nekateri naši veliki specialisti na področju ZT vendarle niso predavatelji in da so se za nekaj ur predavanj morali pripravljati neprimerno več, kot tisti, ki se s tem ukvarjajo vsak dan. Jasno pa je, da vseh teh ur tudi nismo mogli primerno plačati.
Ali gre t rej za entuziazem strokovnjakov?
Zavedamo se, da je znan je treba prenašati naprej. In ker je tako, nam strokovnjakov ni bilo težko dobiti. Še posebej, ker naša šola v iskri uživa strokovni ugled.
Mak
cene na domačem trgu, še posebej označuje zahteva po kar največjem izvažanju. Cene za širokopotrošne izdelke na tujih, konvertibilnih trgih niso take, da jim kompenzacije na domačem trgu ne bi bile potrebne. Zamrznjene cene izdelkov, ki jih je treba izdelovati iz materialov in komponent, ki se v letu dni podražijo tudi za dvakrat ali celo trikrat pa seveda lahko peljejo le v izgubo.
PRVI KVARTAL 1982 — ZATIŠJE PRED VIHARJEM
Uresničitev obsega fizične proizvodnje je bila v prvih treh mesecih letošnjega leta dokaj zadovoljiva, dosežene številke ustrezajo 21% letnega načrta. Tudi prodaja na domačem trgu je dobro potekala, saj doseženih 23% letnega načrta ne napoveduje (na videz) nič Slabega. Lepih besed pa, žal, zmanjka ob opisovanju tistega, kar je že nekaj časa pri podobnih poročilih najzanimivejše — ob doseganju izvoza.
Od načrtovane letne vsote 32 milijonov dolarjev je bilo v prvem trimesečju doseženih le 5 milijonov.
Ob tem je najbolj zaskrbljujoče še posebej dejstvo, da je največji prav izpad pri čistem izvozu, ki pomeni skoraj dobesedno gibalo proizvodnje! Tega je bilo moč uresničiti le v višini osmine letnega plana, polovico premalo. Kooperacije so sicer dokaj dobro potekale, kar pa slabega občutka ne izboljša dosti...
V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo doseženih tudi 14% letnega načrta akumulacije, ki pa bo po utemeljenih napovedih počasi in zanesljivo usihala. Se pred nedavnim kar zanimiva proizvodnja širokopotrošnih izdelkov postaja zrela za prestrukturiranje. To je seveda ugotovitev, do. katere je zelo lahko priti in ga kar najtežje tudi uresničiti...
Realizacija p izvodnje v aprilu že ni več tako ugodna kot je bila v prejšnjih treh mesecih, ko je bil zaostanek za planom skorajda neznaten. Kumulativno izpolnjevanje plana namreč ni več tako kot bi moralo biti, saj dosega zaostanek že več kot desetino 'letnega načrta. Tudi prodaja poteka v skladu s proizvodnjo, sa; zalog že nekaj časa skorajda ni — blago se v razmerah umetno ustvarjene konjunkture zaradi administrativno zadrževanih in verjetno nikomur konstnih nenormalno nizkih cen, še toplo razdeljuje takoj, ko zapusti tovarniške prostore.
ZAKON O RAZPOLAGANJU S KONVERTIBILNIMI DEVIZAMI: SPREMENITI NAČRTE
Razmišljanja m ugotovitve o vplivu in posledicah, ki jih bo imel pred nedavnim sprejeti zakon o razpolaganju s konvertibilnimi devizami, prav gotovo niso take, da bi vlivale zaupanje v lepšo prihodnost.
Ob še večjem izdvajanju deviz za skupne potrebe — ki že prej niso zadoščale za kolikor toliko tekočo proizvodnjo — je moč le še nemudoma pričeti s preoblikovanjem pianov.
Rebalansi bodo morali biti temeljiti, čeprav točno še nihče ne ve, kako izdelati plane na tako malo obetajočih osnovah. Vseeno je bila podprta zahteva, da je treba do_sredine junija izdelati novo vizijo dela in razvoja Široke potrošnje, ki bo morala predvidevati tudi vse neljube pojave — zastoje proizvodnje, predvideti bo treba možnpsti zaposlovanja in slednjič vključiti v obravnavo družbenopolitične organizacije in samoupravne organe. Proces nai bi se v glavnem zaključil do sredine julija, ko bodo morale biti ocene že jasne.
Glavni in najpomembnejši cilj pa je jasen že zdaj — zagotoviti kar največji izvoz, ki bo moral zadoščati za odplačevanje kreditov, najetih v tujini in za zagotavljanje proizvodnje za izvoz. To pomeni, da bo moral biti reprodukcijski material iz uvoza resnično v celoti namenjen izdelkom za izvoz.
Treba bo tudi pregledati že sklenjene posle in izluščiti predvsem tiste, ki so izvozno najzanimivejši; vse sile bodo moraie ustrezne strokovne in pripravljalne službe vključiti v preusmeritev proizvodnje s tujih na domače repro-materiale; slednjič bo treba pomesti tudi pred svojim pragom. Iskati krivce zunaj in izven svoje sredine ne bo več zadosten izgovor, kajti še so rezerve — pregledati bo treba zaloge, preučiti stroške, racionalizirati finančno poslovanje, ugotoviti, kje se prekriva in pod-vojuje delo posameznih služb, kje bi bilo moč izboljšati organizacijo itd.
Ob tem ne bo izvzeta niti delovna organizacija v celoti — oceniti bo treba sedanjo organiziranost in okrepiti nekatere akcije, kot je, npr., tista za poenotenje AOP, ustanavljanja posebne finančne službe (trenutno se v delovni organizaciji tako ali drugače ukvarja s financami kar 120 ljudi). Urediti bo treba vprašanje nabave. V okviru delovne organizacije skupne nabavne dejavnosti najbrž ne bo mogoče zagotoviti, treba pa bo uskladiti obstoječo dejavnost posameznih TOZD.
Posebno poglavje je namenjeno vprašanjem zvezi s presktrukturira-njem proizvodnega programa Široke potrošnje. Obstoječi izdelki so še vedno preveč neposredno odvisni od osnovnih materialov — železa, bakra, aluminija. Proizvodnjo bo treba preusmeriti v izdelke, v katere bo vgrajenega manj materiala, več pameti in znanja in ki bodo seveda zanimivi tudi za tuje kupce. Mnogo pozornosti bo v bodoče reba posvetiti domačemu znanju, načrtneje bo treba izgrajevati kadrovsko politiko pa tudi investicijsko.
Ugotovitev ki se ponuja? Mnogo
K »TEMELJEM RAZVOJA SAMOUPRAVNEGA OBVEŠČANJA V DO TELEMATIKA
Organiziranje učinkovitega delegatskega delovanja
I	Organiziranje in trdo delo
Danes ni več nobenega dvoma, da je dobro samoupravno obveščanje temelj za učinkovito delegatsko delovanje. To spoznanje je prodrlo že na vsa področja gospodarskega in družbenega življenja. Se več. To spoznanje-je pogosto že kar zlorabljeno. Z njim posamezniki v svojem gostobesedju poudarjajo, kako zelo so na liniji ali pa je pomanjkljivo obveščanje krivo, da na delegatskem področju nečesa niso storili.
Samoupravno obveščanje tesno povezujem z organiziranjem delegatskega delovanja. Delegatsko delovanje je lahko učinkovito le tedaj, če je tudi dobro organizirano. Isto velja tudi za samoupravno obveščanje, ki je najpomembnejši pogoj za delegatsko delovanje. Pot do uresničitve hotenj pelje preko organiziranosti. Dobre namere niso dovolj. Tudi nenehna opravičevanja ne vodijo nikamor. Le trdo delo vodi k željenim ciljem.
II	Dobro opredeljeno, sicer pa velike težave
V poslovniku za delo samoupravnih organov in delegacij bivše Elektrome-
hanike je bilo že pred leti zapisano, da morajo)!) biti delegacije seznanjene:
—	z vsemi zadevami, ki jih obravnavajo samoupravni organi;
—	s splošnimi zadevami poslovne politike na vseh področjih dela z izvajanjem politike, začrtane v družbenih načrtih, ter z izvrševanjem sklepov in drugih aktov skupščin;
—	z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje njihovih temeljnih stališč in za delo delegatov.
In pa, da morajo)!) pred odločanjem biti delegacije seznanjene o pomembnih stališčih, ki so se oblikovala v temeljni ali delovni organizaciji, o zadevah, o katerih odločajo ter o predlogih za rešitve.
Pravilno je bila zahtevana tudi nasprotna smer pretoka informacij: »Delegati morajo)!) delavce obveščati o-vseh pomembnejših zadevah, ki jih obravnava skupščina, o njenem delu, o odločitvah in stališčih prizadetih, ki jih je obravnavala, in o delu njenih teles in teles zborov«. (Nekoliko težko razumljiva stavčna povezav? je bržkone po-
sledica časovnih zadreg, s katenmi so se ubadali in se še danes ubadajo »izdelovalci« samoupravnih aktov.)
Delegacije torej »morajo« biti seznanjene m delegati »morajo« delavce obveščati... Koliko pa so te zahteve izpolnjevane? To je zelo nazorno ocenil predstavnik Kranja v pogovoru s sekretarji aktivov komunistov delavcev (gl Komunist 14 4 1982).
Na vprašanje, koliko delavci lahko vplivajo na odločitve po samouprav nih poteh, v delavskem svetu, kot delegati v skupščini občine, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugod, meni, »da delavci še vedno premalo poznajo stvari in probleme, ki so na dnevnih redih zborov občinske skupščine. Kljub goram gradiva še nimajo možnosti, da bi se dokopali do bistva stvari, zato seveda sprejemajo vse odločitve, ki so že vnaprej pripravljene ... Po drugi strani pa delegatski sistem ne deluje tako kot bi moral-. '
Delegacije v TOZD se ne sestajajo, ne obravnavajo' gradiv, da bi zavzeli svoja stališča do predlaganih rešitev... Delegati niso usposobljeni tako, 4a bi bili selektivni, da bi-sami znali izluščiti tiste probleme, ki so za njihovo okolje bistveni in bi zahtevali potem še bolj konkretne podatke in informacije bodisi od strokovnih služb ali od osnovne organizacije sindikata... Delavec vsega tega obilnega gradiva ne more prebrati med delovnim časom, zato največkrat prosi, naj mu kdo iz strokovnih služb gradivo razloži. Ti pa marsikdaj za to nimajo časa ali pa pozabijo in tako
- ■ :
S sestanka v TOZD TV Pržan.
sklepov, ki so bili opredeljeni v smernicah za razvoj do leta 2000, bo treba uresničiti prej! Tal.u spoznanje se je ponujalo še posebej po referatu člana KPO SOZD Iskra Pavleta Gantarja, ki je prisotne seznanil z osnovnimi značilnostmi pred nedavnim sprejetega zakona o razpolaganju s konvertibilnimi devizami!
VEČ DOSLEDNOSTI PRI IZVAJANJU SKLEPOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Razglabljanje, razpravljanje in sklepanje, ki ima še poseben pomen v samoupravnih organih, je nesmiselno, če sklepov nihče tudi ne uresničuje; če ni zagotovljenega pregleda nad uresničevanjem sprejetih stališč, če za ignoriranje zadolžitev nihče tudi ne odgovarja. V bodoče bo moralo vse skupaj izgie-dati drugače — na vsaki seji delavskega sveta bo obvezna tudi točka »pregled izpolnjevanja sklepov.«
Dobrega delavskega sveta pa ne morejo sestavljati neodgovorni in brezbrižni delegati, zato bo treba v bodoče pozorno spremljati tudi njihovo delo — od predlogov za izvolitev naprej! Za uspešno delo samoupravnih organov pa je treba zagotoviti tudi ustrezno strokovno pomoč. Ta je bila doslej večkrat nenačrtna pa tudi pomanjkljiva; pričetek dela v sedanjem mandatu obeta, da se bo stanje izboljšalo.
NAČRTI DRUŽBENOPOLIT1 ORGANIZACIJ
čNicrm
i. *e 2
O programu sindikata Široke ?°tr(,j aJ nače nje za tekoči mandat je sprcgov° / predsednik koordinacijskega odb1-^ ^lova,
DO Anton Beravs. O vsebini prog!'a,,li|
ina b:
smo že poročali, zato le poudarek iz e A če bj vora predsednika KOS. »Program^ 4 ga je sprejel sindikat delovne organ'2 *>tnje t„ cije, je za vse obvezujoč dokurnea pr0g zato ga bomo morali dosledno ja bi s njevati. Sistem dela bo enak kot pr'0 lavskem svetu, torej bomo posebno p° zornost namenjali izpolnjevanju spr6
»Ob dogovarjanjih, kako preživeti in delati tudi v razmerah izredno napetih pogojev za gospodarjenje, ne smemo tudi mimo vprašanja o izgubljenih urah zaradi maratonskih, slabo pripravljenih in nekoristnih sestankov samoupravnih organov družbenopolitičnih organizacij,« je pričel predsednik delavskega sveta DO Marjan Može.
jetih sklepov.
Obuditi in pretehtati bo treba de I komisij, ki bodo morale seveda tud' 5 1 staviti delovne programe.« Poveza" I uskladiti bo treba tudi delo družbe^ j političnih organizacij, kar pomeni,,/j bo treba izvoliti vodjo članov ZB .,1 roki potrošnji (člani so že evidentirai,'',l o predlogu za izvolitev sekretarja ' j* koordinatorja ZK pa bodo razprav']31 v osnovnih organizacijah ZK. ..
Stane Fleischm3' |
r.
"K
. '
L
POSODOBITI PROIZVODNJO IN POSPEŠITI RAZVOJ
(Nadaljevanje z 2. strt®1
mladih še vse preveč stoji ob ‘■4ral'!j Upajo, da jim bo uspelo pritegniti tu te v tem mandatnem obdobju. , Delavski svet in ostali samoupr8''11 * * * * organi so po treh letih izkušenj v satu" ,^v stojnem deiu in odločitvah postali b°J 'to < samozavestni in tako pretresejo v _ predloge in skupno sprejemajo vse P" siovne odločitve. Zlasti skušajo še "u°j poživiti delo delavske kontrole, ki",' bi se tvorneje vključevala v vsako" nevno delo v TOZD. Tako sta povedi predsednik DS Anton Gubenša •' lir predsednik SDK Anton Bizjak.
Sicer pa se redno srečujejo predsta' rue niki DPO, samoupravnih ergano' v "inte poslovodnih delavcev in skupno zav zamejo stališča do probiemov, pred' gov in odločitev.	v .
Uspelo jim je tudi urediti obveščanj .v tako, da vsak sodelavec lahko sodelu) pdri;
Izboljšati pa bo treba še marsikaj: Mnogo več pozornosti bo treba posvetiti delu delegatov' ki bodo morali zagotoviti tudi povratne informacije; zagotoviti bo treba enotnost in usmerjenost v povezavi z delavskim svetom SOZD Iskra; podpreti delo organa samoupravne delavske kontrole na ravni delovne organizacije pri nadziranju izvrševanja sklepov samoupravnih organov itd. Vse to in še marsikaj bo potrebno storiti, da delavski svet ne ho zgolj glasovalni aparat, temveč resnično organ odločania samoupravljal-cev.
javnih razpravah, zlasti ob zaklju"11'3 'ko,,
LbtČ
Ni: Noe
$ic Pov ,(ia7(
S
rV
Niz,
°Pov
računih. Nekoliko pogrešajo povra""j
informacije delegatov ki
TOZD navzven, vendar upajo, da se
tudi to uredilo dob ju.
v tem mandatnem
F. Kot3r
ostane delegat spet brez stališč ...«
III	Pobuda poslovodnih organov
Pobuda poslovodnih organov DO Telematika v začetku letošnjega leta. da bi analizirali proces samoupravljanja v delovni organizaciji in ugotovili, kje je treba sistem dopolniti, je toliko bolj spodbudna, ker se je v preteklosti prav poslovodna »linija« premalo vključevala v delegatsko delovanje. Izjema pri tem je bila !e interna samouprava, pa še v tej so se poslovodni organi vključevali le - delavske svete in tiste izvršilne organe, ki so pristojni za ozko »poslovno« politiko.
Tako se je pokazalo, da so v dosedanji samoupravni organiziranosti predvsem naslednje pomanjkljivosti:
—	zaradi preozkega pojmovanja je samoupravljanje preveč omejeno le na odnose znotraj TOZD in DO oz. okviri TOZD in DO so preveč zaprti v odnosu do delegatskih skupščin DPS in SIS ter do drugih področij delegatskega delovanja.
—	ni izdelan poslovnik, oz. opravila za delo delegacij. Samoupravni splošni akti premalo razčlenjujejo vlogo in odgovornost delegacij ter kriterije in način sodelovanja s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, poslovodnimi organi in strokovnimi službami pri določanju temeljnih stališč.
—	preveč formalistično in prepozno začetno usposabljan je delegatov ter odsotnost organiziranega stalnega usposabljanja delegatov za poglobljeno spoznavanje in razumevanje
S
širših in ožjih družbenih pojavov " .j žg procesov.	|not'
— delegacije niso vključene v kom" nikacijsko mrežo, ki povezuje vse ooslovne podsisteme, zato delee.3'1 ne poznajo dovolj uspehov, težav' interesov v posameznih delih P°. slovnega sistema, odgovorni delav1-' v poslovnih podsistemih pa prema11’ poznajo dosežke delegatskega lovanja in sklepe delegatskih skups čin.	,
delovne (sindikalne, informativ"6’ skupine niso polno zaživele, čep"" bi jih morali razvijati, da bi posta' eden od glavnih temeljev za im°( miranje in za oblikovanje sme’1111' ter stališč.
V teh pet sklopov sistemizirane ?° manjkljivosti kažejo, da gre za P°' manjkljivosti v samoupravni orga"'2'
ranosti. Zato je bil izdelan pre< nalog za »organizacijsko izpopolnite',' procesov samoupravljanja v-Telema^
ki. Izvedba teh nalog pa bi izzvenela
v prazno, če ne bi ciljala tudi na kva"' tetni skok v tistih temeljnih stvareh, 'l3 Katerih se bije bitka za nove družbe"6 odnose.
Te pa so:
—	dejansko odločanje prenesti iz ne' pristojnih organov in teles v okv" delegatskega skupščinskega sistem3
—	omogočiti, da se bo resnično vkij" čevala tudi tako imenovana samo"' pravna baza in
—	omogočiti sodelovanje delegatov
vseh fazah odločanja.	J
(Se nadaljuj"/ Peter Pola?
Ni
fpi
N
N,
oži
'dni]
ei2a
:rSp
N
»stil
Nv
6ovc
erni
atnu
."dil,
Ni
Prav
Ra;
sp,
{*\ prinaša IEZE lQvi devizni zakon?
Predsednik
odbora___ Prvo zasedanje novega DS
že
^ petek, 21. maja je bil v Industriji elementov razgovor o položaju, ki je Jj § IKlITOvEi as,al po sprejetju novega deviznega zakona. Na pogovoru so sodelovali vsi Predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in po-1Vv^l<^n'h delavcev TOZD in DO IEZE. Udeležili so se ga tudi predstavniki Iskra in IC. Razgovor sta vodila član KPO SOZD Iskra Miloš Kobe in Pfedsednik KPO DO JEZE Stane Kovačič.
' da s:e ?eet*cu so razpravljale! ugoto-,‘loVnim >0 2 novim zakonom, ki pušča 'ki h 0rganizacijam mnogo manjši
J!iZ’.znašla DO 1EZE v zeio
l(*atkn°°Za^u" Ocene kažejo, tečnih ivi2neJl namreč še ni, da bo Zakon o .tiovnj ‘ Poslovanju pustil TOZD, oz. P1 bo |a organizacijam za lastno po-v'2nih * a*.' najveo 34% ustvarjenih • P lF7^edstev- In kaj to pomeni za
0S'lai - . t? Na tn vnračciTii«. io cl-nčol
Na to vprašanje je skušal ^ r	odgovoriti razgovor.
of%| ^ s° pred kratkim naredili v ^hoa un),u 2 vsemi TOZD analizo, „ rTeh V• Proizvodnja in poslova-, ,>:0£[) ’ oi! delež ustvarjenih deviz za i ' Ugotovili so, da bi bile :l,| T Pro» ° Vel*ke, da bi morali neka-l0 ^3 bi ®rame Prenehati izdelovati, se-d£'ie. 0 leni nastal tudi višek delovne
srečuje z najzahtevnejšimi kupci, ki imajo veliko izbiro pri konkurenčnih ponudnikih.
Razprava je tekla poleg teh pesimističnih razmišljanj tudi k iskanju pozitivnih notranjih rešitev. V elemente vgrajuje IEZE, oz. njene TOZD od 10 do 80% uvoženih surovin. Rešitev bi bila v proizvodnji, ki vsebuje. čim manjši delež uvoženega repromateria-la. Kaj pa ostali, zahtevni programi? V primeru opustitve bi Iskra in še marsikdo v Jugoslaviji ostal brez elementov — in te bi bilo treba najbrž uvoziti.
Odgovor so iskaii tudi v neomejeni solidarnosti znotraj Iskre. Treba bo zagotoviti neovirano proizvodnjo najuspešnejšim na zunanjih trgih, tudi za ceno ekonomske škode, ki naj bi jo Iskra prizadetim pokrila solidarnostno. Predvsem pa so razpravljale! menili, da
Kolektiv novogoriške Iskre — Av-toelektrike je v ponedeljek gostil delegate skupščine občinskega odbora Sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije, Nova Gorica.
V dvorani delavskega samoupravljanja, kjer so se zbrali, jih je najprej pozdravil pomočnik glavnega direktorja Zvonko Repič, predstavil jim je ta delovni kolektiv in jim zaželel uspešno delo.
Skupščine so se udeležili tudi predsedniki delavskih svetov večjih delovnih organizacij Goriške, nekateri direktorji TOZD ter sekretar občinskega komiteja ZK Nova Gorica Pavel Mer-molja.
Delegati skupščine so najprej pregledali in razpravljali o bogatem 4-let-nem deiu, sprejeli so program dela občinskega odbora za letošnje leto ter izvolili novo vodstvo.
Predsednik tega odbora bo poslej Franc Bizjak iz Iskre — Avtoelektrike, iz tovarne delovnih sredstev.
Ob koncu so delegati namenili nekaj časa razpravi in gradivu za 3. skupščino republiškega odbora kovinarjev Slovenije.
Marko Rakušček
Novoizvoljeni delegati delavskega sveta delovne organizacije Iskra — Av-toelektrika Nova Gorica so se zadnji dan maja sestali na 1. zasedanje. Najprej so se seznanili s potekom volitev v samoupravne organe DO in Iskra Banko ter sprejeli verifikacijo mandatov izvoljenih delegatov. Takoj zatem so soglasno izvolili novega predsednika in njegovega namestnika. Na predlog DPO Avtoelektrike so se delegati soglasno zedinili, da bo predsednik DS DO Robert Trampuž iz tovarne vžigalnik tuljav Bovec, njegov namestnik pa Gabrijel Dobrila iz tovarne generatorjev in elektronike Nova Gorica. Prav tako so delegati na predlog DPO izvolili tudi izvršne organe delavskega sveta.
Predstavnik SOZD Iskra Jože Golob je delegatom razložil sporazum o medsebojni delitvi soustanoviteljskih pravic in obveznosti, ki jih ima udeleženka Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov Škofja Loka iz samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgradnjo tovarne televizijskih katodnih cevi. Delegati so po krajši obravnavi ta sporazum sprejeli.
Po obrazložitvi tovariša Goloba so delegati obravnavali in sprejeli aneks k samoupravnemu sporazumu o namenskem združevanju in vlaganju sredstev v projekt Mikroelektronika. Obravna-
TOZD POTENCIOMETRE IN HIBRIDI ŠENTJERNEJ
V TOZD Hibridi gre vse po načrtu
aU
.iflli
av-i« la
: o posledicah deviznega zakona
Ob
*ža‘eni je treba vedeti, da IEZE fizičnega obsega svoje to $A'Je in nadomešča pri finalistih p0v Cer uvoženih elementov, pods->da 7^ sklopov. Že podatek, da ^ doma prodanih komponent
n0; »i;
K>lj vse
»olj <ti
r4 )?_tj1 delovnim organizacijam in )ilis’tsPu jih dobro polovico vgra ^bi	'“Zvozijo, pove, kolikšne mot
pitale v Iskrinem izvozu ob mo-Oi^dnii v Industriji elementov. Vajalci
Iskrinih podskiopov, ijite’ UaPrav in sistemov so zadnja }V NeninZ!Vnd sodelovali s proizvajalci 1° 't(i Q°X.in tak° osvojili in zamenjali (lsk|('e; uvoženih komponent in tjč 3fesj - 0v 2 domačimi. Tu mislimo na J.i£ idria vna*ne elemente, vezja, hi-irt	n tudi mikrovezia. V vseh
ne bjeii P°nentah pa je za sedaj nujno ij01, šj |i?n'CeJŠen delež uvoženih suro-W (biti na domačem trgu ni mogoče >b'	^
kJ3Viialci iz neposredne proi-ralj p. ^ nenili da smo že zdaj vgra-pai ,C!e?.suro8atov in surovin, ki so p to je °ščale za osnovne zahteve in ifl Baj Zatp. da bi nadomestili uvoz.
ttiotj ?Pa2ajo upadanjč kvalitete in u- ast' Pri izvozu, saj se tu Iskra
bo s tako majhnim deležem deviz izvoznika, izvoz zelo destimuliran. Saj bodo največji izvozniki prišli v največje težave.
Pogovor je bil seveda le posvet ob zelo spremenjenem položaju proizvajalcev in izvoznikov, saj točni parametri deleža deviz še vedno niso poznani in pričakujemo ustrezna tolmačenja, razlago predpisov federacije in republike.
V pogovoru so se dotaknili tudi »dodelave«. To je načina proizvodnje, ko tuji naročnik začasno uvozi v našo državo material in ga naše tovarne predelajo končne izdelke m spet izvozijo, ali bolje rečeno vrnejo naročniku. Ta način nabave uvoženih surovin omogoča prodajo dela in tehnoloških zmogljivosti v izvoz. Razpravljale! so ugotovili, da po sedaj znanih podatkih način »dela na dodelavo« ne bo oviran.
Na koncu razgovora so ugotovili, da ne manjka pripravljenosti za vsestran 'sko sodelovanje in dobre volje za razumevanje in reševanje težav ob zaostrenih pogojih gospodarjenja v širši družbi. Vendar konkretnejših sklepov in zaključkov niso mogli ugotoviti, ker so še vedno premalo znana končna merila, ki jih zakon prinaša	FY
Hibridna vezja iz Šentjerneja si vse bolj utirajo pot na domači trg ia v izvoz. Ti podsklopi elektronskih ciementov so vse bolj iskani, a tudi Ssonjimkturni, saj je vanje vgrajenega veliko strokovnega dela, tako razvojnega kot čudi tehnološkega. Naročil imajo toliko, da težko sproti ustrežejo vsem.
Vodja oddelka hibridnih vezij Janez Alič pravi, da so s prvimi štirimi meseci letošnjega leta zadovoljni. Naredili so 60% več kot lani v istem obdobju po stalnih planskih cenah. Letni načrt pa so zastavili zelo visoko in so ga kljub lepim dosežkom dosegli s 95 %. Ob tem pa je treba povedati, da so imeli v začetku leta velike težave s pomanjkanjem uvoženega repromateriala.
Proizvodnja hibridnih vezij je seveda še vedno precej odvisna od uvoženih polizdelkov, zlasti miniaturnih' komponent. Skušajo sicer doma dobiti, kar potrebujejo, vendar jim to uspeva le delno. Tako že vgrajujejo Iskrine večplastne kondenzatorje, ki jih izdelujejo v Žužemberku, do nedavnega pa so jih izključno uvažali. Še vedno uvozijo nad 50 % sestavnih delov za hibridna vezja, ki jih ni mogoče dobiti na domačem trgu.
Sicer pa tudi ni mnogo upanja, da bi' se kmalu v celoti otresli uvoza, ker gre tu za najzahtevnejše komponente, ki so aa samem vrhu svetovne tehnologije.
Visoko stopnjo rasti proizvodnje dosegajo samo z boljšimi tehnološkimi prijemi in zlasti doma projektirano opremo in pa z organizacijskimi izbolj-
šavami. Števila zaposlenih letos niso povečali, nasprotno, pri 120 zaposlenih so število sodelavcev zmanjšali za 5 ljudi.
Izvozijo nekaj nad 12% vse proizvodnje. Vedeti pa je treba, da je hibridna tehnologija v celoti zamenjava uvoza, saj v telefoniji in drugod
vali in sprejeli pa so tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pokritje investicije in obratovalnih stroškov poslovnega leta.
V	nadaljevanju zasedanja so delegati obravnavali in sklepali o poročilu o izidih referenduma o sprejemu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih o oblikovanju, združevanju in delitvi sredstev za skupno porabo. Ta sporazum je bil v vseh tozdih in DSSS na referendumu sprejet.
V	predzadnji točki so delegati po obrazložitvi in obravnavanju sprejeli še samoupravni sporazum o udeležbi pri ustvarjanju in delitvi deviz ustvarjenih z izvozom proizvodov z DO »UNI-TAS«, tovarno armatur Ljubljana .
Zadnja točka dnevnega reda pa se je nanašala na osvajanje zaganjalnikov družine AZF. V cilju čimprejšnje osvojitve proizvodnje zaganjalnikov tipa AZF je delavski svet tozda MZ, v ponedeljek pa tudi DS DO sprejel naslednja sklepa:
— Oba delavska sveta sta potrdila pristop k osvajanju proizvodnje omenjenih zaganjalnikov z naslednjimi izhodišči:
—	orodja morajo biti izdelana do tretjega kvartala 1983. leta
— v tretjem kvartalu 1983. leta mora biti zaključena poskusna proizvodnja in popravljena orodja
—	v četrtem kvartalu 1983 mora pričeti redna proizvodnja
V	zvezi s tem je delavski svet zadolžil
vse direktorje, ki so kakorkoli udeleženi v procesu osvajanja zaganjalnikov AZF, naj uredijo vse potrebno, da bodo zastavljeni cilji v določenih rokih doseženi.	Marko Rakušček
uspešno nadomešča hibridna vezja, ki so jih do nedavnega v celoti uvažali.
Tudi strokovno dobro obvladajo ves proces dela. Imajo močan razvojni tim, (Nadaljevanje na 6. strani)
Kontrola v nibridih.
r seje
SINDIKALNE KONFERENCE IEZE
Strajno in zagnano v zaostrenih pogojih
»lov in, l°ge
, visredo. 26. 5. se je sestal re p,'*n* odbor sindikalne konfe-rx Ce Industrije elementov, p "-ni red je bil zelo obširen. D^li so poslovno poročilo za ^ 0 trimesečje, sprejeli stališča Več samoupravnih sporazu-1 Potrdili, oz. podprli pred-za investicijska vlaganja v
Cova,erih rožo
ito pr ,n® Poročilo so delegati teme-*lo m. rotirali in pripomb ni mani-'fttiarij dnevnem redu je bila tudi in-OžD Uin’’nvestlcijah v šentjernejski PdnjVjL ‘POT, v trboveljskih Poipre-h,,,. P* v Feritih, Keramičnih kon-tr Sr,« •" 1 v Zuženberku, Magnetih bolnih elementih.
L5* in zlV - ki 80 PretresIi upraviče-lr2dvi(jp 'zvozno naravnanost vseh 8ov0r 4 ; vlaganj. Zlasti močan je hil i niihnt •atlce iz TOZD Keramika, aitiu’ v Vejnvesticije še ni bilo na sez-1>dil(a|n0n^no so sprejeli sklep, da se feganjj a konferenca strinja z vsemi PtavipJ sai s° nujna in ekonomsko Ra? na
sprZ!.av'')a*' *n zavzeli so še stališča e:nbe pravilnika o izobraževa-
nju. do metodologije svobodne menjave dela med TOZD in DSSS, oz. do načina nagrajevanja in obravnavali poročilo o delu raziskovalne enote.
Ocenili so priprave na letni program delovne organizacije za leto 1983, oz. za realizacijo srednjeročnega programa
za prihodnje leto. Verificirali so tudi oriprave na dolgoročni načrt razvoja DO.
Na koncu so se tudi za združevanje sredstev za športno dejavnost, čeprav dokončne rešitve pravzaprav niso našli.
KF
Obvestilo in vabilo k sodelovanju
Izšla je prva številka Tehnološkega biltena ISKRA, ki bo kot brezplačna priloga glasila Iskra izha jal 4 krat na leto, vendar letos le še septembra in decembra, v nakladi 3.000 izvodov
Tehnološki bilten le strogo internega znača ja in, je namenjen vsem strokovnjakom SOZD Iskra s področij inovacijskega procesa, tehnologije, organizaci je dela in proizvodnje, trženja pa tudi vsem tistim, ki se ukvarjajo?, investicijami, kontrolo kvalitete, meritvami, standardizacijo, nabavo in prodajo.
Z njim želimo posredovati širokem krogu strokovnjakov, kaj se na navedenih področjih dogaja — predvsem novega — v SOZD Iskra.
Vsebina Tehnološkega biltena Iskra bo zajemala prispevke:
—	o raz;skovalnih m razvojnih dosežkih m o uvajanju novih tehnoloških postopkov v
Iskri
- diskusijski prispevki o aktualnih tehnoloških in razvojnih vprašanjih v Iskri
—	o ustaljenih tehnoloških postopkih, ki hi bili zanimivi za širši strokovni krog
—	o izdelavi nove tehnološke m merilne opreme v Iskri -
novice o novatorskih predlogih, tehnoloških izboljšavah in njihovi realizaciji
—	informacije o novih merilnih metodah, instrumentih za kontrolo kvalitete in zanesljivosti, o računalniškem spremljanju kvalitete in zanesljivosti
•— informacije o standardizaciji v Iskri
—	podatki iz literature o tehnoloških novostih, novih materialih, o trendih razvoja v
elektroniki in pd.
o dosežkih zamenjave uvoznih materialov z domačimi
—	podatke in poročila o strokovnih prireditvah, konferencah in posvetovanjih doma m na tujem
—	poročila o internih tečajih ih seminarjih s področja tehničnega in tehnološkega izpopolnjevanja
najnovejši podatki iz. tehnične dokumentacije Iskre.
oglasi (ponudba in povpraševanje o prostih proizvodnih zmogljivostih, po opremi in podobno).	z
Na to slednje posebej opozarjamo posamezne DO, oz. TOZD, saj je oglaševanje brezplačno.
Tehnološki bilten bo svo jo nalogo izpolnil le. če bodo v n jem s svojimi prisjrevki, sodelovali strokovnjaki navedenih področi j. Vabimo in prosimo vas zato, da nam pošiljate svoje prispevke na spodaj navedeni naslov. Vsi objavljeni prispevki bodo honorirani!
Tehnološki bilten iskra bomo pošiljali na osebne naslove. Zavedamo se, da je v tem hipu naš spisek naslovov lahko pomanjkljiv. Zato prosimo vse strokovnjake navedenih jrodročij, ki prve številke Tehnološkega biltena Iskra niso prejeli, a bi ga želeli redno prejemati, da nam sporočijo svoj naslov, t.j. ime in priimek, točen naslov TOZD, oz. DO na uredništvo glasila iskre, 61000 Ljubljana, Tržaška 15.
Hkrati z naslednjo številko Tehnološkega biltena Iskra, vam bomo poslali tudi prvo.
Na seji IO konference sindikata IEZE.
J

7. DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV SEVERNOPRIMORSKE REGIJE
Največ prvih mest Iskrašem
V soboto se je s slavnostno razglasitvijo rezultatov končalo letošnje izredno dobro uspelo 7. delovno tekmovanje kovinarjev severnoprimorske regije. Letošnje tekmovanje je imelo še drugačne razsežnosti, saj je potekalo v letu kongresov, časovno pa je sovpadalo tudi s 3. skupščino Sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin, ki je bilo v soboto v Novi Gorici.
Tekmovanje je potekalo po ustaljeni praksi iz prejšnjih let, zato bomo na kratko podali nekaj podatkov za osvežitev spomina. Tekmovalci — kovinarji so se pomerili v enajstih panogah. Prijavljenih je bilo 168 iz 23 tozdov vseh občin — Ajdovščine, Nove Gorice, Tolmina in Idrije.
Tekmovanje je obsegalo teoretični del, ki so ga kovinarji odlično opravili
množico tekmovalcev so spet osvojili vrsto najvišjih uvrstitev in tako dokazali vse delovne vrednote, pridobljene na delovnih mestih.
Poglejmo sedaj nekaj najvidnejših uvrstitev tekmovalcev iz Iskre Avtoe-lektrike.
Prvega mesta in zmage med dvanajstimi rezkalci je bil gotovo najbolj vese-lel Lucijan Koglot, pionir Iskre Avtoe-
Lucijan Koglot zmagovalec med rezkalci.
že v petek pod večer, praktični del pa je potekal v soboto ves dan v Iskri Avtoe-lektriki. Vozilih, Gostolu in Avtopro-metu Gorica.
" Tekmovalci iz Iskre Avtoelektrike iz tovarne delovnih sredstev Nova Gorica in tovarne odlitkov Komen, so nas tudi letos nadvse prijetno presenetili. Med
r-	n
V HIBRIDIH GRE VSE PO NAČRTU
V.
J
(Nadaljevanje s 5. strani)
ki ima svoje prostore na Inštitutu Jožef Stefan. Tudi tehnološko so dobro opremljeni in uporabljajo najboljše priprave, kot je laserska naprava za do-ravnavanje in drugo.
Morda je zanimivo, da večino delovnih priprav, avtomatskih, polavtomatskih in drugih projektirajo in izdelajo sami v lastni konstrukciji in svojih strojnih delavnicah. Imajo močan razvojni tim strokovnjakov za razvoj proizvodne opreme. Prav ta elektronika pa pomaga z avtomatizacijo do visokega dviganja proizvodnje in seveda tudi ekonomike poslovanja.
Zadnja leta se je povečalo zanimanje za proizvodnjo hibridnih vezij, saj imamo v Jugoslaviji že 6 proizvajalcev hibridov: RIZ in Tesla iz Zagreba, Pionir, Ei Niš in Mihajlo Pupin v Beogradu, Rudi Čajevec in HIPOT v Šentjerneju.
Zadnji čas pa v Šentjerneju razvijajo vse več hibridnih vezij, ki uporabljajo čim manj uvoženega materiala, tako pasivne elemente in pasivne hibride in čip — upore. Piav te pa tudi v ZDA in na Japonskem razvijajo s pospešenim tempom, ker je zanimanje zanje v svetu vse večje.
Prav zdaj pa so začeli s pripravami na novo investicijo v proizvodnjo hibridov. Letos bodo pripravili vso potrebno dokumentacijo in drugo leto, če bo šlo po načrtu, bo investicija stekla. Tako bodo precej povečali zmogljivosti in pripravili možnosti za osvajanje novih hibridnih vezij.
F. Kotar
lektrike, vesten in požrtvovalen delavec, ki se je prejšnja leta že udeležil tekmovanj, vendar se mu je zmaga vedno za las izmuznila. In letos je zmagal nadvse prepričljivo, dokazal je, da sodi v sam vrh primorskih rezkalcev, to pa bo dokazal, kot je obljubil, tudi na * republiškem prvenstvu, ki bo že ta mesec v dolenjski regiji. Srečko Pipan iz Iskre Komen je v tej panogi osvojil 5. mesto. Tudi livarji iz Iskre Komen so bili odlični, saj je L mesto osvojil Vojko Fakin, 3. mesto pa je pripadlo Viktorju Trobcu.
V panogi strojni ključavničar sta s prvim in tretjim mestom spet dominirala Iskraša, in sicer L Žarko Furlan in 3. Boris Švagelj. Med strugarji pa je bil Jože Černič osmi.
Seveda so bili deležni velikega zanimanja tudi letos orodjarji. To pa zato, ker so na regijskih, republiških in državnih prvenstvih doslej posegali po najvišjih lovorikah pred Iskraši. Tako so tudi tokrat dokazali svoje odlične sposobnosti. Med šestnajstimi tekmovalci je spet zmagal star znanec tekmovanj, pred leti državni prvak Marko Škrinjar. Le za nekaj točk se je drugo mesto izmuznilo Franju Trohi (bil je tretji). Severin Doplihar je bil peti, Danijel Trpin osmi, Evgen Besednjak deseti, Marjan Penko pa enajsti. To je vsekakor lep uspeh naših orodjarjev.
Tik ob koncu tekmovanja smo izvedeli spet za presenetljive in nadvse dobre rezultate brusilcev. Kar trije Iskraši so bili na prvih treh mestih in sicer Dušan Mozetič, prekaljen tekmovalec, ki je že nastopal tudi na zveznih tekmovanjih in postal prvak Jugoslavije, je bil tudi tokrat prvi, tik za njim Boris Birsa, tretje mesto pa je osvojil Jurij Pelikan.
Seveda zaslužijo vsi najboljši in ostali dobro uvrščeni tudi po tej poti iskrene čestitke. Takoboimela Iskra Avtoelek-trika tudi na letošnjem republiškem tekmovanju številno zastopstvo, z gotovostjo pa lahko zapišemo, da bo prav Iskrinih tekmovalcev na tej delovni manifestaciji največ med nastopajočimi iz vse Slovenije.
MR
- >
Marko Škrinjar spet prvi med orodjarji-
Kovinarji so tekmovali
Med številnimi srečanji mladih iz dvanajstih jugoslovanskih mest, udeležencev 27. festivala Bratstvo in enotnost, je bilo v soboto, 29. maja v Iskri Kibernetiki tekmovanje mladih strugarjev. Zmagal je Tone Ekar iz Kranja.
Mladi orodjarji med tekmovanjem v lepo okrašeni orodjarni.
Tekmovanje mladih kovinostrugarjev je potekalo v slovesno okrašenih prostorih Iskrine TOZD Orodjarna. V prvi izmeni se je pomerilo šest tekmovalcev, druga skupina pa si je v tem času ogledala naše proizvodne prostore in opravila teoretični del tekmovanja.
V praktičnem delu so morali izdelati distančne vijake. Tekmovalci so se najprej seznanili s pogoji tekmovanja in z delom na posameznih stružnicah, da je bilo zagotovljeno varno delo. Tekmovanje je vodil Franc Pintar, vodja TPP v Orodjarni, v ocenjevalni komisiji sta bila še Andrej Koželj, vodja specialne strojne obdelave in Borut Dvoršak iz
Seminarji za delegate
Od ponedeljka dalje poteka začetno, usposabljanje letos izvoljenih delegatov za samoupravne organe in delegacije. Ker razmere ne dopuščajo izobraževalnih oblik, ki bi zajele vse delegate, je tokratni program zajel le predsednike vodij delegacij za posamezne SIS in Zbor združenega dela. Vsa ostala izobraževalna aktivnost pa je prenešena na kasnejše obdobje.
Predsedniki in namestniki samoupravnih organov so skupaj z vodji delegacij in njihovimi namestniki že poslušali temo o poslovni politiki Telematike, ki jo je podal glavni direktor DO tov. Bojan Klemenčič. Za ostale teme pa so udeleženci razvrščeni v 6 skupin. Zanje so programirane še skupne teme o pristojnosti in organizaciji delegatskega delovanja. Nadaljnje teme pa vsebujejo specifično vsebino za vsako skupino, ki je prilagojena področju delegatskega delovanja.
Z zaključkom teh začetnih seminarjev, predvidoma v začetku junija, pa usposabljanje delegatov še ne bo zaključeno. V juniju bo organiziran še poseben seminar za člane skupne disciplinske komisije. Za delegate na drugih področjih delegatskega delovanja (v različnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih na občinski in republiški ravni) bodo kasneje organizirani posebni tematski razgovori. Do konca leta pa bodo strokovne službe izdelale sistem stalnega usposabljanja delegatov, ki bo vključeval tudi analiziranje doseganja smotrov in konkretnih programiranih ciljev ter potrebne korekcije načina dela.
Peter Polak
TOZD TEA. Pri izvedbi so pomagali tudi mladi iz Orodjarne.
Časovno merilo je bilo najvažnejše, sicer pa so ocenjevali tudi kvaliteto, estetiko in ustreznost izdelanega vijaka. V teoretičnem delu so morali strugarji pokazati znanje iz samoupravljanja in kovinarske tehnologije.

Zmagovalec je Tone Ekar, pr' nik OO ZSM v Orodjarni, zbrali-točk. Drugi je Ramiz Ajzeraj iz s 15,5 točke, tretje mesto pa Miro Kreševac iz Zagreba in Cvetkovič iz Niša — zbrala sta p° . točke. Udeležencem so podeli*1 plome v spomin na tekmovanje-
A-
FH’
rM
hi
r

TEKMOVANJE KOVINARJEV -ORODJARJEV
V	ŠENTJERNEJU
V	_________-________y
Prejšnjo soboto so v šentjernejski TOZD HIPOT tekmovali dolenjski orodjarji. Odziv ni bil posebno velik, saj so tekmovali le orodjarji iz Iskre — TOZD HIPOT in novomeške IMV.
Kljub temu pa je bilo tekmovanje zanimivo in napeto, saj je šlo za izde-lavni čas in kvaliteto končnega izdelka. Praktični del so opravili v Šentjerneju, teoretičnega pa v Novem mestu. Obakrat je zmagal orodjar iz TOZD HIPOT, Jože Luzar. Čestitamo!
KF
V orodjarni TOZD HIPOT.
OB TEDNU INVALIDOV
Vzpodbuditi razreševanje invalidske problematike
V	mednarodnem letu invalidov so nekatere naloge ostale neuresničene. Zaradi nerešenih vprašanj in porasta invalidnosti je zvezni odbor za mednarodno leto invalidov uvedel teden invalidov in bo vsak prvi teden v juniju. Namen tedna invalidov Jugoslavije je vzpodbuditi razreševanje invalidske problematike v vseh okoljih.
V	pogovoru z Miho Logarjem, predsednikom aktiva invalidov delovnih organizacij Iskre v Kranju, smo osvetlili dosedanje aktivnosti za'ustrezen položaj invalidov v teh OZD in načrte za prihodnje delo.
»Spričo reorganizacije kranjske Iskre je uresničevanje programa za razreševanje invalidske problematike nekoliko zastalo,« je povedal predsednik Miha Logar. »Veliko pozornost pa smo namenili evidentiranju članov aktiva invalidov za razne delegatske funkcije v skupščinah in drugih telesih družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih. Izvoljeni člani bodo lahko uspešno zastopali interese invalidov.
Pospešeno izvajanje programa za razreševanje invalidske problematike je moč pričakovati šele, ko bodo službe v novih delovnih organizacijah dokončno organizirane, saj je izvajanje programa odvisno predvsem od dela strokovnih služb.«
Aktiv uspešno sodeluje z aktivom invalidov Iskre Avtoelektrike. Kako v drugih delovnih organizacijah razrešujejo invalidsko problematiko?
»Tudi v drugih Iskrinih organizacijah bi lahko enotno urejali probleme invalidnih delavcev. Na nivoju SOZD Iskra bi lahko koordinirali razreševanje invalidske problematike (podobno telo kot odbor za varstvo pri delu). Bil sem delegat na letošnji tretji konferenci Zveze sindikatov Slovenije o socialni varnosti, kjer je bilo veliko govora o reševanju perečih vprašanj invalidov v združenem delu.
Zato bi bilo prav, da tudi v sestavljeni organizaciji napravimo korak naprej. Invalidnost nam kljub vsem ukrepom in varstvu pri delu narašča, zato moramo večjo pozornost nameniti preprečevanju vzrokov za invalidi-zacijo.«
Kako ocenjujete položaj invalidov v kranjski Iskri?
»Dnevno se pojavljajo številni problemi, na katere opozarjajo invalidni delavci. Žal nekateri neupravičeno iščejo razne ugodnosti. Veliko vprašanj lahko uredijo invalidi sami z dobro voljo in zdravimi medčloveškimi odnosi.
Pri reševanju invalidske problematike., pričakujem tudi v bodoče vsestransko podporo in pomoč vseh dejavnikov, ki prispevajo k večjemu zadovoljstvu prizadetih ljudi v naših tovarnah. Šele ko bodo problemi invalidov rešeni, bodo tudi bolj produktivni. Sindikalne organizacije, službe za varstvo
pri delu, socialne službe, medicina , vodstva TOZD in DOčaka v Iskri še ^ 1 dela preden bo položaj invalidnih °s dovoljiv«.	^
Katere so največje težave naših in'”,, »Aktiv invalidov dobiva največ delavcev, ki po raznih boleznih ali
jah teže izpolnjujejo normirane del0'^. veznosti, bodisi zaradi nenehnega se .
dela ali drugih ovir. Takim delavcem . rali dati možnost, da se razgibljejo.sa)™; sto iščejo rešitev v staležu ali invali kojitvi. Prava rešitev za invalida in
zdrv^
delo pa je v tem, da invalidnemu , olajšamo delo in mu zagotovimo na™ jih bo lahko opravljal, ne da bi se mu še poslabšalo.
Včasih opažamo nepravilen odnos j validnih oseb. Vodstveni delavci pje', pozabljajo nanje. Dobri, zdravi meds odnosi so potrebni na obeh straneh-Osebno se še vedno ne strinjam z vf? vanjem delovne dobe, dosežene v Isk ' mesto skupne delovne dobe (Pr'zna^
X
lavcem Iskre ipd.). Zaradi tega so P.g)| prav invalidi, ki se niso zaposlili v več, ^1 po svoji krivdi. Zakaj torej tudi v _upoštevali predloga republiškega sinu'
zvezi s skupno delovno dobo?« .
Ali je delovanje našega aktiva inV j uspešno?	1
»Aktiv izvaja svoje aktivnosti p°
tem programu dela za letošnje leto- *
smo 18 nepokretnih, teže pokretnih1 kojenih invalidov ter jih obdarili- ^ Pripravili smo spisek polovice član®JI
va, ki bodo letos pregledani v obratni8^
lan ti (preventiva). Dr. Milan Cepud6'1 ^ ambulante v Iskri, nam je zagotovil,® . vsi invalidni delavci, ki nimajo statu^ lida, poslani na ocenitev telesne °I(V. j ............................. kreac^
Skrbimo tudi za izlete in re
- . Organizirali smo enodnevni Strunjan in dvodnevni izlet v Porec-
• manje za te oblike je veliko. . ™ V Kranju se je letos sestal koorduU odbor za sodelovanje Al Iskra in A trokovine Maribor. Pregledali smo -nje uspehe pri razreševanju invalidsk lematike v naših OZD, izmenjali i2 si zadali nekatere enotne naloge za

> dra' Hla
»V, P' sPei
delo. Skupaj s člani odbora smo si ^ proizvodnjo Iskrine tovarne meni Varj
eno
tu,,
Sliv,
strumentov v Otočah in Podljubelj- J te[) Delo novoizvoljenih delegatov, me . ^ so tudi člani aktiva invalidov, se šele r nja. Letos bodo obravnavali števu11 kumente, pomembne za invalide, k0^L
hej
i«' ki
republiški zakon o pokojninskem za nju. Zato želim, da bi sev njihovo obf nred snreietiem vključili tudi ostal'
pred sprejetjem vključili tudi osi niki v Iskri «
A-'
MARIJA GOLOREJ ODŠLA V POKOJ
■)
h
taš,
sPo
mia
kor
J’an
|io\
V pokoj je odšla Marija Golorej, delavka na liniji vtičnih enot v TOZD , Iskri se je zaposlila leta 1951 in sicer v galvaniki na nikljanju komadov-bila premeščena v montažo telefonskih central in nazadnje je delala na liniji f1 ,, skih vtičnih enot za centralo EPA BX. Marija je bila med sodelavci znana ko r in vestna delavka ter dobra prijateljica, ki se je bodo radi spominjali.
Pri*1;
Udeleženci festivala Bratstvo in enotnost« ta obisku v Iskri
V petek, 28. maja 1982 ob 10. Ur* so Iskro Telematiko obiskali "•ladi z Reke in Prištine, ki so bib v Kranju na festivalu bratstva in enotnosti mladine Jugoslavije. V avli TOZD ATC so jih sprejeli in Pozdravili predstavniki družbe-"opolitičnih organizacij in samoupravnih ter poslovodnih organov DO Telematike.
sta ponosna, da je bil prav kolektiv Telematike izbran za to srečanje, ki je omogočilo, da se mladi Jugoslavije bolje spoznajo med seboj, da predstavniki drugih republik spoznajo našo mladino, naše delovne ljudi in proizvodnjo.
Izrazila sta prepričanje, da to srečanje gotovo ni zadnje, pač pa se bodo v
Pozdravno pismo
^EDSEDSTVU socialistične federativne republike jugo-
* Mladinke in mladinci iz pobratenih mest vse Jugoslavije — Bitole, Bosanskega SukCa' Gornje Radgone, Kranja, Nikšiča, Niša, Prištine, Reke, Slavonskega Broda, otiee, Trebinja in Zagreba —smo se zbrali na tradicionalnem festivalu Bratstva in O'nosti mladine Jugoslavije.
kr esdval Bratstva in enotnosti je vsako leto v maju, prazniku mladosti. Letošnjega v lv aniu srno še posebej posvetili 90-letnici rojstva tovariša Tita in 40. obletnici ustanovi-Združene zveze protifašistične mladine Jugoslavije.
Sa tematski konferenci, ki smo jo namenili oceni vloge mladinske organizacije v naši t >0' in izmenjavi izkušenj Zveze socialistične mladine pri uresničevanju sklepov 10. Je CA." ZKJ, smo ponovno potrdili svojo neomajno privrženost socialističnemu soupravljanju in neuvrščenosti ter se dogovorili, da bomo z organizirano akcijo ZSM, ie Vl^1 področjih delovanja in življenja dali svoj prispevek k še hitrejšemu razvoju na-Političnega sistema in za uspeh gospodarske stabilizacije. nč'štirih dneh dela, igre, tekmovanj, plesa, umetnosti, veselja, se je med nami skovalo sr Slot'ne novih prijateljstev in tovarištev. Tako smo na najbolj pristen, človeško nepo-način spreminjali v dejanja Titova napotila mladi generaciji, da čuvamo bratstvo ehotnost kot punčico svojega očesa.
a ,fdi iz pobratenih mest vseh republik in pokrajin, vseh narodov in narodnosti Jugo-- - zbrani na festivalu Bratstva in enotnosti v Kranju —vam pošiljamo toplepoz-^fe z obljubo, da bomo še naprej stopali po Titovi in naši poli in da bomo verni de-if1 velikih pridobitev naše socialistične revolucije. rani, 30. 5. 1982
UDELEŽENCI XXVII. FESTIVALA »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« MLADINE JUG OS LA VIJE
Z Reke in Prištine ob. prihodu v avlo Iskre Telematike na Laborah.
ragi prijatelji iz Prištine in Reke
i>n
cj; Jmenu mladih iz delovnih organiza-dfjvp^matika in Iskra Delta vas poz-Hl Jam v naši sredini,« je v imenu »Vr, . aptegovorila Janja Žlebnik. srw. nas, da smo se po enem letu Srečali na festivalu bratstva in
tu vn°sti mladine Jugoslavije —tokrat ’vKrr-' .......... ■ • •
stiv -anju. Vsi želimo, da bi se na fe-Vjrjvu skovala nova prijateljstva in to-J tenjtVa’ da bi se prelile izkušnje in ho-J zdr ®’da bi se vse naše misli in dejanja - trej 1 a v silo, ki hoče naprej — vse biki ir, P0 P°ti, ki jo je utrla revolucija in, tia-e k® pokazal tovariš Tito. Želimo, da ^»ečanje ohranite v prijetnem •aiait11 ‘n ponesete naš pozdrav vsem
v	h rrhrinah /z
v vaših občinah.«
1(0 Y 'menu predsedstva sindikalne jan erence OO ZSS je spregovoril n0v z *uk, v imenu poslovodnih orga-Pa Stane Mihalič. Povedala sta. da
prihodnosti odvijala številna nova v številnih mestih jugoslovanskih republik in pokrajin, v želji po krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti.
Po pozdravnih nagovorih so mladi Telematike svoje vrstnike z Reke in Prištine popeljali na ogled proizvodnje avtomatskih telefonskih central ter telefonskih elementov in aparatov. Že med samim ogledom proizvodnje so se razvijali številni dialogi, ki niso ostajali samo prijateljsko kramljanje, pač pa so se v marsikaterem trenutku dotaknili aktualnih problemov mladih.
Po ogledu proizvodnje se je pogovor nadaljeval v delavski restavraciji Telematike, kjer je mlade goste s poslovanjem in organiziranostjo, uspehi in tudi problemi, seznanil Andrej Cegnar iz TOZD ATC.
Kazimir Mohar
_______________________________ i|f
iS si	II -------
in ep^^Vn‘ki Telematike so mlade goste popeljali na ogled proizvodnje TOZD ATC
ISKRA—AVTOMATIKA
Ob 70-letnici
Zavoda Janeza Levca
V ponedeljek, 24. maja so delavci in učenci Zavoda za usposabljanje Janez Levec v prostorih Mestnega gledališča v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo v počastitev 70-letnice delovanja in razvoja te ustanove.
Prvi oddelek je bil ustanovljen v začetku šolskega leta 1911/12, še isto leto pa so odprli še enega. Oba sta imela svoje prostore v Osnovni šoli na Prulah. Po takratnem ravnatelju Janezu Levcu ima šola, oz. zavod tudi danes svoje ime.
Ob postopnem razvoju, po prvi svetovni vojni je bila šestrazrednica, je v času zadnje vojne šola delovala zelo okrnjeno. Z osvoboditvijo, ko je družba prevzela skrb za vse prizadete in uzakonila njihove osnovne pravice v ustavi, so kljub težkim materialnim, kadrovskim in prostorskim pogojem in ob tesnem sodelovanju s Pedagoško akademijo iz Ljubljane kvaliteto usposabljanja izredno dvignili. Danes s pomočjo stroškovnih delavcev dosegajo osnovni cilj, da usposobijo učence za delo in življenje v družbi.
In prav življenje v zavodu se je skozi akademijo odvijalo na odru Mestnega gledališča. Učenci so ob glasbeni spremljavi in z odličnim režijskim pristopom predstavili svoj delovni dan ter s tem spontano izražali tudi odnos osebnega stanja, pripadnosti tej družbeni ustanovi in njenim požrtvovalnim delavcem. Vzporedno so si gostje lahko ogledali projekcijo fotografskih zapisov iz dolgoletnega razvoja zavoda.
Med mnogimi gosti, predstavniki organizacij združenega dela, s katerimi Zavod tesno sodeluje, pedagoškimi strokovnjaki iz sosednje Hrvatske in Srbije, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, Republiške kulturne skupnosti in Skupnosti za šolstvo sta bila tudi Lidija Šentjurc in Albin Vengust. Na željo sveta zavoda Janez Levec so bila namreč po zaključnem programu podeljena državna odlikovanja, ki jih je podelil predsednik skupščine občine Ljubljana—Center Albin Vengust.
Iz delovne organizacije Iskra Avtomatika so priznanje kot znak zahvale za trud in dobre rezultate, ki so bili ob sodelovanju doseženi sprejeli Venčeslav Kitak in Marjan Sterle ter TOZD Sestavni deli in delovna sredstva. Pobudnik za sodelovanje med Zavodom za usposabljanje in takratno TOZD TELA (omenjeni zavod na podoben način sodeluje s približno 40 kolektivi v Ljubljani) je bila Anica Kučič, ki je danes učiteljica praktičnega pouka v oddelkih za delovno usposabljanje, pred leti pa je bila kot delavka zaposlena prav v tej temeljni organizaciji.
Ob podpori takratnega vodstva ter zavzetosti Franceta Vršnaka, Venčeslava Kitaka in Vlada Modica se je sodelovanje v teh letih razvilo do take mere, da je bilo potrebno krog sodelavcev razširiti. 1974. leta pa je bilo na osnovi sklepov samoupravnih organov zagotovljeno, da se določena dela za temeljno organizacijo v Zavodu stalno upravljajo. Postopno so nekateri gojenci prihajali na delo neposredno v samo proizvodnjo, oz. sklenili delovno razmerje. Pri tem jih je z veliko mero razumevanja vodil Marjan Sterle. Najmanj enkrat letno pa si gojenci Zavoda ogledajo celoten potek proizvodnje na Savski cesti.
V oddelkih Zavoda Janez Levec se trenutno usposablja za življenje in delo 105 zmerno duševno prizadetih otrok in mladine od sedmega do osemnajstega leta starosti. Sposobni so osvojiti znanja, spretnosti in navade do tiste ravni, da se lahko kot socialno prilagojene, čeprav ne docela samostojne osebnosti vključijo v okolje z enostavnimi zahtevami: v družinsko okolje, ožje družbeno okolje ter v redne ali posebne delavnice s prirejenimi enostavnimi delovnimi operacijami.
Zato bo potrebno tudi v času prehajanja na usmerjeno izobraževanje ta način usposabljanja prizadetih otrok po prilagojenih programih ustrezno verificirati. Cilji pa bodo doseženi le ob še večji podpori in razumevanju odgovornih struktur v organizacijah združenega dela, da odprejo vrata tudi tisti mladini, ki nosi v sebi pečat naravne distribucije ali nesreč pri porodu. V okviru jubilejnega praznovanja je bila v prostorih ŠKUC na Starem trgu odprta razstava izdelkov učencev zavoda.
S.D.
VESELA ŠOLA
Modro srečanje
Že 14. republiško tekmovanje Vesele šole je bilo letos četrtič pod Iskrino streho. Kar 356 tekmovalcev iz 65 občin seje v nedeljo pomerilo na tem zadnjem preizkusu znanja. Ob samem začetku prireditve je navzoče pozdravil urednik pionirskega lista Valter Samide, v imenu Iskre pa je spregovorila Meta Maksimovič, predstavnica področja za stike z javnostjo. Poudarila je: »Iskra, katere glavna dejavnost je profesionalna elektronika, vidi v povezovanju z Veselo šolo možnost sistematičnega in pravočasnega osveščanja in vzgajanja otrok za tehnične poklice. Tu gre konkretneje zlasti za usmerjanje otrok v elektrotehniko, elektroniko, mikroelektroniko, računalništvo in telekomunikacije, skratka na področja, ki jih naša družba zaradi.hitrega razvoja znanosti vse bolj potrebuje.
Tri zmagovalce smo vprašali, kaj vedo o Iskri. Povedali so nam:
Valerija Mota In, OŠ Oplotnica, 1. mesto sedmih razredov: »Za Iskro sem slišala nemalokrat. Ne samo iz TV in Pionirskega lista, ampak tudi iz mnenj ljudi, ki poznajo njene proizvode. Tudi sama jih poznam nekaj in vem, da izdeluje tudi moderno elektroniko!«
Darko Jankovič, OŠ France Prešeren Ribnica; L mesto (tretjih razredov): »Iskra je znana tovarna elektronike. Vem, da dela polprevodnike pa tudi druge dele električnih in elektronskih naprav. Vem, da je moderna tovarna.«
Robert Krajnik, OŠ Trata; 3. mesto (med osmimi razredi): »Iskra je najbolj znana in napredna organizacija združenega dela pri nas, ki se ukvarja z elektroniko. Pa ne mislim, da je najbolj napredna le na področju profesionalne elektronike, ampak mislim pri tem tudi na njen odnos in skrb za mlade kadre. S svojim znanjem se uvršča med vodilne sile elektronike tako v Evropi kot v svetu. Mislim, da moramo biti Slovenci ponosni, da imamo tako napredno tovarno, kot je Iskra.«
Iskra in vesela šola že nekaj let skupaj pripravljata del programa Vesele šole, ki je posvečen tem področjem in tako skupaj na zanimiv način krepita aktivnost in ustvarjalnost otrok, ki razširjajo in poglabljajo svoje tehnično znanje. Lahko bi rekli, da sodelovanje Iskre in Vesele šole predstavlja nazoren zgled neposredne menjave dela med združenim delom in mladinskim časopisom zaradi skupnih interesov.«
Po tekmovanju je bil tudi veseli del Vesele Šole, v katerem so sodelovali
učenci sami kot pevci, recitatorji, plesalci. Nastopila pa sta tudi tekmovalca Vesele šole Iskre Bled Primož Tasič in Mateja Koležnik, ki sta zapela ob kitari. Prireditev seveda ni mogla mimo brez Naočnika in Očalnika ter Boža Kosa, ki je ugotovil, da je »sladka kost, ki se ji reče učenost«. Veselo šolo pa so z veselim spremstvom navzočih popestrili tudi fantje orkestra Hazard.
Ob koncu so razglasili še rezultate najboljših, toda za vse je veljalo, da je pomembno sodelovati.
Mak
Gojenci so delavcem Avtomatike prikazali svoja dela.
Na podlagi sklepa Sveta Iskra — srednje šole elektrotehniške in kovinarsko predelovalne usmeritve v Kranju z dne 29. 1. 1982 in v skladu z določbami Statuta šole, razpisna komisija
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
individualnega poslovnega organa (ravnatelja) Iskra — srednje šole elektrotehniške in kovinarsko predelovalne usmeritve v Kranju, Savska loka 2.
Za ravnatelja bo imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenimi dogovori, izpolnjuje še naslednje pogoje in sicer:
—	da ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri,
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja,
—	da ima opravljen strokovni izpit,
—	da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki občine Kranj. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Začetek opravljanja oel in nalog je 1.
avgust 1982.
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa po pošti na naslov: Iskra — srednja šola elektrotehniške in kovinarsko predelovalne usmeritve v Kranju, Savska loka 2, Kranj z oznako »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo obvestili s sklepom o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
Kako dela TOZD AIN
Po nekajletnih prizadevanjih je TOZD AIN končno uspelo razviti naprave, ki jih bo serijsko proizvajala. Tako se jim je uresničila želja, da ne bi bili samo razvojna, ampak tudi proizvodna TOZD. Sicer je pa njihova problematika zelo pestra in specifična glede na poslovno usmeritev. Več o njej smo zvedeli v pogovoru zdirektoijemTOZD AIN Borisom DERŽAJEM.
Kako daleč ste?
TOZD Antene in navigaci ja v sestavi DO Elektrozveze jc na najboljši poti, da vsak čas doseže postavljeni cilj: biti proizvodna TOZD namenske proizvodnje. Kot v preteklem koledarskem letu, se tudi v letošnjih prvih mesecih trudi, da dokonča in dobi ateste za precej razvitih izdelkov, katere bomo serijsko proizvajali. V kratkem pričakujemo podpis pogodb za proizvodnjo, kajti predlogi so prek TOZD KI v veči-
DO INVEST SERVIS
Dajmo pravo vlogo organizacijam skupnega pomena v Iskri
»Potovalni servis« v naši poslovni stavbi v Ljubljani vsi poznamo. Najbrž pa večina ne ve, da je to izpostava Generalturistove ljubljanske poslovalnice. Sicer je to zagrebška firma, ki pa posluje tudi pri nas. Nas pa predvsem zanima izpostava v Iskri — PPC. Zakaj je pravzaprav ta potovalna agencija v naši hiši? In kaj nam nudi?
Izpostava nudi vse usluge, ki jih opravlja zagrebški Generalturist. To je rezervacija letalskih in železniških vozovnic za službena, zasebna potovanja, izlete doma in po tujini. Dalje tudi nudi pozimi možnosti za smučanje, doma in na tujem, smučarske tečaje in oddih ob morju ali v zdraviliščih.
Za poletje je Generalturist še bolje pripravljen. Nudi zmogljivosti za letovanja, zlasti v lastnih počitniških hišicah ob Jadranu: v Piranu, Umagu, Novi-gradu, Poreču, Vrsarju, Crikvenici, na Korčuli in vse do južnega konca naše obale, prav tako v Makedoniji ob Do-jranskem jezeru. Za letovanja organizira tudi skupne prevoze, z letali, vlaki ati avtobusi. Poleg tega organizira krajše, nekajdnevne izlete z avtobusi po Jugoslaviji in v tujino, oglede sejmov, velesejmov in drugih tehničnih prireditev.
Organizira tudi različne seminarje, simpozije, posvetovanja ter predavanja, z bivanjem, prevozi in režijo. Poleg tega pripravlja poletne in zimske športne igre za različna podjetja in organizacije.
In zakaj ta reklama? Smo postali reklamna agencija? Sploh ne! Hočemo povedati le to, da imamo v Iskri to potovalno agencijo zato, da bi nam bile pri roki njene usluge. V tej izpostavi naše delovne organizacije, komercialne službe in drugi običajno rezervirajo letalske vozovnice, sedeže na vlaku ali spalnik. Kaj več pa se tega potovalnega servisa ne poslužujemo.
To pa je seveda škoda, saj bi se lahko posluževali tudi drugih uslug za službene poti, oglede sejmov in strokovne posvete. To je mogoče opraviti tistim, ki so v naši poslovni stavbi v nekaj minutah in ni treba iskati uslug drugod po Ljubljani. Tu je seveda možno organizirati tudi zasebna ali družinska potovanja, letovanja in rezervirati vozovnice. Nekateri te usluge koristijo, drugi pa še vedno ne. Nekatere delovne organizacije celo naročajo vozovnice in rezervacije za službene poti pri drugih agencijah, ki so jim pri roki.
Najbrž je za nezanimanje in neinformiranost naših sodelavcev kriva tudi neobveščenost o možnostih, ki jih Generalturist v Iskrini PPC nudi. Ob pomanjkanju prostora za letovanje v konicah, zlasti med kolektivnimi dopusti, bi marsikaj lahko uredili enotno, prek delovne organizacije ali Invest servisa, ki imajo končno nalogo urejati skupne zadeve. Tako pa vsaka tajnica rezervira vozovnice po svoji uvidevnosti in spretnosti, to pa pri agenciji, ki jo najbolje pozna. Pri Generalturistu bi z or-
ganiziranimi naročili lahko dobili tudi določene ugodnosti, kot so popusti pri letovanjih, ugodnejše plačilne pogoje pri potovanjih v tujino in še kaj.
Zlasti bi bile zanimive možnosti za letovanje. Večje delovne organizacije bi lahko z organiziranimi dogovori dobile zmogljivosti za letovanja, ki jim manjkajo v domačih počitniških možnostih. To pa bi seveda prišlo v poštev le pri dogovorih za večje število delavcev in za daljše obdobje kot je letovanje nekaj __ dni ali izmen.
Žal tudi Generalturist ne nudi prav vsega Iskri, kar »premore in zmore«, ker je pač od dobre volje posameznikov odvisno, kje in kakšne usluge kdo išče za službena potovanja. Pri Invest servisu menijo, da bi bil skrajni čas, da bi aranžmaje, posamična in skupna potovanja, prav tako pa tudi letovanja in sindikalne izlete urejali enotno. Tako bi namreč lahko pričakovali več prednosti. Gotovo bi imeli prednost pri rezervaciji vozovnic za službena pota (nekaj je imamo že zdaj). Dalje bi lahko z enotnim dogovorom za vso Iskro dosegli določene ugodnosti, zlasti ugodnejše cene in ugodnejšo obliko plačevanja za potovanja v tujino.
Seveda bi to moral napraviti nekdo v imenu vse Iskre in najbrž bi bil najbolj poklican Invest servis, ki tudi sicer opravlja dela in naloge skupnega pomena za vso Iskro. Seveda pa tega ne more napraviti v lastnem imenu, ampak le na pobudo delovnih organizacij in z njihovimi pooblastili.
Tako skupno urejanje pod ugodnejšimi pogoji za vso Iskro, bi pomenilo velikanski prihranek. Zbranih podatkov za službene poti po domovini in tujini za vso Iskro sicer ni, lahko pa si mislimo, koliko desetin in stotin ljudi potuje vsak dan. In če pri vsakem prihrani Iskra nekaj odstotkov denarja pa tudi časa, bi bil to vsekakor tudi spoštovanja vreden kupček denarja v dinarjih, markah in dolarjih ob koncu leta.
Treba bi bilo torej ugotoviti interes in želje posameznih uporabnikov in nato skleniti pogodbo z ustreznim partnerjem, oz. potovalno agencijo, naj si bo to Generalturist ali kdo drug. Nato pa seveda organizirano in racionalno kori-' stiti ponujeno, kar bi prihranilo precej nepotrebnega tekanja, poizvedovanja, negotovosti in seveda denarja, dinarjev in deviz.
Tako bi bilo mogoče racionalneje organizirati tudi večje prireditve v Iskri, kot npr. dan Iskre, zimske m letne igre, srečanje mladih in še kaj.
Vodja izpostave Genet alturista v pritličju PPC pravi, da se Iskrine tovarne v veliki meri poslužujejo uslug izpostave. Zlasti veliko pri njih rezervi-- rajo vozovnice m hotelske rezervacije, posebno za individualna službena potovanja. Seveda pa so pripravljeni nuditi tudi ostale usluge z Generalturistove ponudbe, vse to pa bi bilo treba urediti s pogodbo, zlasti za skupinska letovanja in ekskurzije.
$■	FY
ni primerov že odposlani. Doseči ta cilj ni enostavno, kajti vojaški predpisi in preverjanje kvalitete izdelka so vsak dan rigoroznejši.
Nadalje nas zanimajo vaši dohodkovni problemi, programska usmeritev, sodelovanje, devizne težave in osvajanje proizvodnje.
Za TOZD AIN so sedaj najtežji trenutki. Nimamo še utečene proizvodnje. Kritje tekočih izdatkov je za enkrat možno le s plačanim razvojem, kar je. sicer pri nas normalno in z avansira-njem. Naše trenutno poslovanje je izredno kritično. Položaj bi bil znatno boljši, če bi bila urejena cena norma ure z naročnikom JNA, kar bi se odrazilo že v rezultatu poslovanja v preteklem letu. TOZD sama tega ne more rešiti. To je naloga DO, če že ne SOZD Iskra.
Kompleksne razvojne naloge in teh je nekaj, so časovno razvlečene lahko tudi skozi nekaj let tako, da z naročnikom sklepamo pogodbe s plačevanjem fizično izmerljivih faz. To pa še ne pogojuje možnosti razporeditve končanja faz različnih nalog enakomerno skozi vse leto, zaradi česar imamo opravka z izrednimi oscilacijami pri prihodku; to vsekakor ni najboljše, vendar je neizpodbitno dejstvo. Ob koncu leta je običajno velik priliv denarja, kar se nam je zgodilo že dve leti zapored tako, da TOZD AIN še ni bil v izgubi.
Programska orientacija TOZD je in ostane slej ko prej ista: področje profesionalnih anten in navigacijskih naprav, kjer smo med jugoslovanskimi izdelovalci za to vejo elektronike s strani kupca JNA namensko odrejeni. V DO — ELEKTROZVEZE je edino še TOZD UZ v podobnem položaju.
Glede na kompleksnost naprav vključujemo v posle tudi ostale TOZD v Iskri, vendar to sodelovanje ni najboljše, kar.nam znatno otežuje izpolnjevanje rokov.
Devizne težave, ki še kako pestijo TOZD, ki proizvajajo za civilni trg, so nam zaenkrat nepoznane. Zato ni čudno, da je v sanacijskih programih DO Elektrozveze imperativni zahtevek za čim večjo usmeritev na namenskega kupca. Pri tern je TOZD AIN že sedaj praktično neposredno ali posredno stoodstotno usmerjen na to tržišče.
Sedaj je tudi pravi trenutek za začetek izvoznih akcij prek zvezne direkcije. V Iskri Commerce so že v teku priprave vendar še s premalo poleta. V času, ki ga preživljamo je vsaka devize še k ako pome m b na. Prihranimo pa jo le s tem, da vključimo domače proizvajalce.
Prepričani smo, da je najtežje že za nami. Razvite naprave, izdelane z vso prizadevnostjo in pridnostjo sodelujočih v prvi fazi proizvodnega procesa — razvoju, že prevzema proizvodnja, ki je bila med tem prav tako uspešno vključena v boutique proizvodnjo. Doseči moramo le še to, da spremenimo miselnost kratkovidnežev, da niso zveličavne samo velike serije, temveč tudi serije, prirejene našemu namenskemu kupcu, ki so dohodkovno še uspešnejše zaradi zahtevnosti in hkrati prilagojene našim proizvodnim možnostim (kadri, oprema, prostor).
V DO Elektrozveze imamo slabe dohodkovne izkušnje z majhnimi serijami. Vendar so povsod izjeme. Kakšno je vaše stališče?
ZAHVALE
Ob boleči izgubi dragega ata in starega ata
JANEZA PETRIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu, TOZD Števci — GPP za denarno pomoč in izrečena sožalja.
-sin Ivan, vnuki: Janez, Mira. Francka in Kati.
Ob smrti mojega dragega moža in očeta
FRANCA PETERNELA
se vsem iz srca zahvaljujem za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti
žena Zofija z otroci.
Ob izgubi moje mame
SLAVE GABRON
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD RTC za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo ob grobu
sin Janez Gabron z družino.
Ob smrti mojega očeta
JURIJA KRIŽNARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD ATO za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje
hčerka Martina Čimžar.
Naša želja je, da bi za našo TOZD AIN in njen program imeli malo več razumevanja ljudje, ki jim je v Iskri dana skrb za program. Kjerkoli po svetu in to celo v podjetjih, ki so večja od Iskre pa naj bo to na vzhodu ali zahodu, morajo obstajati TOZD takih naprav, ki so še kako cenjene. Jugoslavija in s tem tudi Iskra, zato ne more biti izjema. Namenski kupec se pojavlja z vedno novimi željami za osvajanje sodobnih elektronskih naprav, če hočemo, da se bomo vojaško sposobni zoperstaviti morebitnemu agresorju. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da vsega ne moremo kupiti zunaj, kajti namenski kupec je specifičen naročnik glede tajnosti.
In hišni problemi?
V okviru DO Elektrozveze smo se znašli v sanaciji, za kar imamo svoj delež tudi TOZD AIN. Verjetno zaradi prepočasnega prehajanja iz razvoja v proizvodnjo. Organiziranost DO kot taka ni in ni zaživela tako kot bi morala, kar se odraža v rezultatih poslovanja. Pri tem so bila tudi TOZD AIN naložena bremena, katere po sporazumih naj ne bi opravljala in katerim ni bila kos, zaradi česar je bilo marsikaj opravljenega nestrokovno. Vem, da je kolektiv TOZD AIN na najboljši poti, da v kratkem doseže z izmerljivimi rezultati dela v svoji programski usmerjenosti in organiziranosti v okviru DO Elektrozveze to, kar si je zastavila kot dokončni cilj — čim boljše poslovanje.
B.Č.
IZLET NA ŠPIK
PD Iskra bo organiziralo 18., 1 in 20. t.m. izlet na Špik.Dobili ^ bomo v petek, 18. 6. ob 16,30 P° uro na železniški postaji. Izlet bo dila Breda Jančar, pri kateri se tu prijavite in dobite potrebne infor11’3 d je. Tel.: 50—861 (311).
jlASlL
NA VRHOVE OKROG ^ VRŠIČA	|^G
12.
PD Iskrica bo organizirala H in 13. junija turo na vrhove okOr Vršiča. V petek, se bomo ob 16- ^ rednim avtobusom iz Ljubljane o peljali v Kranjsko goro, nato boi"1 odšli do Mihovega doma, kjer boit" prespali. V soboto in nedelj0 . bomo najverjetneje povzpeli na r sojnik in Ponče. Izlet bomo prilaf0 dili vremenskim razmeram. lnfor macije lahko dobite pio telef°n 625—108 v popoldanskem času.
Za udeležence bo obvezen sest3 nek v četrtek, dne 10. 6. ob 17. vpr°^ storili Kluba inovatorjev Iskre Rožni dolini.
(c
»H
__Xc
POHOD NA VELIKO POLJANO
Tudi letos se bodo prvo nedeljo v juniju številni občani Kranja in okolice odpra' na pot, da bi dosegli vrh planšarske planine pod Storžičem, Veliko Poljano. , Sekcija za rekreacijo ŠD Kokrica in krajani Trstenika prirejajo v nedeljo, 6.6.1“ ' že šesti pohod na Poljano, to je množično športno-rekreacijsko prireditev za prl' žence hoje in ljubitelje narave.	•„
Udeleženci bodo odšli iz Trstenika skozi Povlje po poteh do Velike Poljane. Po r primerna za družinski izlet; pohod pa je izključno izlet niško-rekreativen. Koraki pr° vrhu pomenijo za mlajše udeležence srečanje z naravo, z rekreacijo, za starejše patr nntke potrjevanja lastnih moči. Pohod je prijetno dopolnilo druge športne rekreacij • oz. aktivni oddih za vso družino.
Udeleženci z boljšo telesno pripravljenostjo se bodo z Velike Planine lahko po'’ peli do bolj zahtevnih planinskih točk, npr.: na Storžič, Tolsti vrh, Kriško goro in h lišče.	Niko Drinov«*
OD OSTREZA DO TIŠJA
Planinska sekcija DO Iskra Kranj bo priredila v soboto, 12. junija izlet po del11 Badjurove krožne poti od Ostreža do Tišja.
Do izhodišča naše poti, to je ŽP Renke, se bomo peljali z vlakom, ki ima odhod Kranja ob 5.40. Pot nas bo vodila najprej na 841 m visoki Ostrež in dalje po grebeni ter skozi manjša hribovska naselja, vse v višini med 600 in 800 metri. Z zadnjega vrh1. — Preske se bomo spustili skozi Tišje do pustega malna, kjer nas bo čakal avtobu^ Okrog 18. bomo že v Kranju. Sicer nezahtevne hoje bo vendarle okrog šest ur. j' manj znanih poteh nas bosta vodila Igor Kloar in Majda Bohinc. Prevoz z vlakom plačal vsak sam, povratek z avtobusom pa bo brezplačen.	,
Prijave sprejema do srede, 9. junija, Volga Pajk iz tajništva DO ERO, te!.: 28-J'1
RAZPiSi
ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o. TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, n.sub.o. Vrhnika, Idrijska c. 42
Delavski svet razpisuje
dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 leta
VODJA SPLOŠNE SLUŽBE
Poleg pogojev določenih z zakonom in družben^ dogovorom o temeljih kadrovske ptolitike v občini Vrhnika, morajo kandidati izp° njevati še naslednje pogoje:
—	končano visoko strokovno izobrazbo tehnične, pravne ali upravne smeri,
—	najmanj 5 let prakse s področja samoupravljanja in splošne problematike. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dne
po objavi razpisa na naslov: Iskra TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, Idrijsl1 c. 42, s pripisom »Za razpisno .komisijo«	. ■
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izb1 kandidata.
ja:
'je
sle
na
sp
0c
Pc
ta
be
ISKRA
Industrija merilno—regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n.sol.o.
In
til
Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA MEHANIZMOV LIPNICA
Us
še
Sli
Sli
lil
razpisuje
naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	VODJA GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
2.	VODJA ODDELKA ZA EKONOMIKO
3.	VODJA TEHNIČNEGA RAZVOJA
4.	VODJA PROIZVODNJE
5.	VODJA TEHNIČNE KONTROLE
6.	VODJA ORODJARNE IN VZDRŽEVANJA
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje:
Za dela pod točko L:
—	visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske, elektrotehnične ali strojn smeri,
Pod točko 2.:
—	visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri.
Pod točko 3., 4. in 5.:
—	visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehnične ali strojne smeri,
Pod točko 6.:
—	visokošolska ali višješolska izobrazba strojne smeri.
Skupni pogoji:
—	5-letne ustrezne delovne Izkušnje
—	znanje svetovnega jezika'	„ j
—	pogoji, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa Družbe dogovor o uresničevanju kadrovske jx>litike v občini Radovljica.
Za razpisana dela in naloge velja 4-letna mandatna doba.
Kandidati nai pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh P objavi rszpisa na naslov: ISKRA KIBERNETIKA KRANJ, TOZD Mehanizmi DP' niča, Lipnica 8, 64245 Kropa, z oznako »za razpis«.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po sklepu DS.
ni
U1
Pi
k