Glasilo Mestne občine Ptuj, leto XI. Številka 5, ISSN 1318-8550 cena 100 SIT, poštnina plačana pri posti 2250 PTUJ 30. maj 2005 Veliki traven Puhov molst z navezovalno in učnimi cestami - priprave na gradnjo Prireditve ob dnevu državnosti ■ Športna infrastruktura kmalu v novi podobi ■ 454 milijonov tolarjev za občini Ptuj in Kidričevo ■ Stik z naravo kaže na spoštovanje samega sebe ■ Prezentacija najdbe timske opekarske peči ■ Trstenjakova fundacija se-sooča s prenizko podporo okolja ■ __' ____j__ri-ll .. f— i i.—j_i _ __: _ / mr - / • E. Fouéré prvo obletnico vstopa’Slovenije v PUHOV MOST Z NAVEZOVALNO IN PRIKLJUČNIMI CESTAMI MESTA PTUJ Priprave na gradnjo V aprilu je minilo leto dni, odkar je Mestni svet MO Ptuj sprejel Odlok o lokacijskem načrtu za odsek HC Haj-dina-Ormož na območju MO Ptuj ter navezovalne in priključnih cest mesta Ptuj (Uradni vestnik MOP, št.: 5/04). Z odlokom je bila potrjena trasa hitre ceste od Dražencev (južno od nadvoza Selske ceste) mimo Turnišča v smer proti Ormožu. Pri Turnišču (križišče v obliki trobente) se bo na bodočo hitro cesto priključila južna mestna vpadnica, ki pelje proti Puhovemu mostu ter nato na Ormoško cesto (priključne ceste). Na desnem bregu Drave bo odcep proti Zagrebški cesti (navezovalna cesta). Tako je bila dana osnova za naročilo in izdelavo projektne dokumentacije. Nosilec investicije je DARS, d. d., Ljubljana v sodelovanju z MO Ptuj. Grafični prikaz bodočega Puhovega mostu. Izbrani model bodočega Puhovega mostu. Za idejno zasnovo konstrukcijske rešitve arhitektonskega in krajinskega oblikovanja Puhovega mostu je bil lani izveden anonimen enostopenjski javni natečaj z vabljenimi udeleženci. Natečaj se je končal z razstavo modelov mostu ob občinskem prazniku avgusta lani. Projektno dokumentacijo za cestni del je izdelal PNG, d. o. o., Ljubljana (Janez Puglj, udig.), za Puhov most pa inženirski biro PON-TING. d. o. o., Maribor (Viktor Markelj, udig.). Na podlagi projektne dokumentacije so geodeti izvedli zakolič-bo in izmero trase. S tem so bili dani pogoji za cenitev zemljišč in stavb (rušitev). Na desnem bregu Drave, kjer je bila izvedena komasacija, je bilo predhodno potrebno končati vknjižbe zemljišč v zemljiško knjigo iz komasacije in razrešiti pritožbe. Po končanem postopku komasacije seje pričelo z odkupi zemljišč in stavb ter pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Kljub številnim zapletom je investitorju v začetku letošnjega maja uspelo objaviti razpis za oddajo del tako za cestni del kot za most. Realno lahko upamo, da bo v dveh letih zgrajen prvi odsek HC Hajdina-Ormož (odsek Dra-ženci-Ptuj). Ptuj bo dobil prepotrebno novo povezavo med levim in desnim bregom Drave (industrijska cona, Budina-Breg) in najkrajšo možno povezavo na glavno cesto Maribor-Gruškov-je oziroma na bodočo Pyhrnsko avtocesto. Trasa hitre ceste in navezovalne ter priključnih cest mesta Ptuj bo potekala brez večjih višinskih razlik (do 2,5 % proti mostu). Zgrajena bodo tri krožišča (Ormoška cesta, levi breg - »Drava« in desni breg - »Perutnina«), semaforizirano križišče na Zagrebški cesti in odcep za obvoznico Ormoške ceste in Spuhlje (pri krožišču Drava). Zagrebška cesta bo prečkala hitro cesto pri Turnišču v nadvozu, za kar je bilo največ pripomb, ki jim ni bilo mogoče ugoditi s prometnega in hidrološkega vidika. Prečni prerez hitre ceste bo znašal 10,70 m (vozišče 2-krat 2,50 m, robna pasova 2-krat 0,35 m, bankine 2-krat 1,50 m), priključne ceste 9,50 m (prečni prerez 2-krat 3,25 m, robna pasova 2-krat 0,30 m, bankine 2-krat 1,20 m) in povezovalne ceste 7,60 m. Med Ormoško in Zagrebško cesto bodo zgrajeni pločniki in kolesarske steze v širini 1.60 m oziroma 1,25 m. V delu bosta obnovljeni tudi Zagrebška in Ormoška cesta. Zelo pomembna bo nova povezovalna cesta med Dornav- sko in Ormoško cesto; to je nova Puhova ulica v industrijski coni. Z okoljevarstvenega vidika bo dobro poskrbljeno. Sistem odvodnje meteornih vod s cestišč je zasnovan z izgradnjo vodotesne kanalizacije s sistemom zadrževalnih bazenov s koales-cenčnimi filtri ter ponikovalni-mi polji v območju Turniške in Hajdinske Studenčnice oziroma izpusti v drenažne jarke ob nasipih Ptujskega jezera. Zgrajeni bodo prehodi za živali. Svoj pečat mestu bo gotovo dal novi južni most, to je Puhov most. Načrtovalci so bili v dilemi, ali zgraditi tehnično nevtralen in ambientalno neizrazit objekt in preprosto ponoviti več desetletij stare rešitve ali naj bo novi most prikaz tega, kar zmoreta mesto in stroka v današnjem času. Naj bo vzpodbuda in generator mestnega razvoja. Te dileme so se pokazale v prispelih petih predlogih natečajnih rešitev za most. Komisija v sestavi MO Ptuj, DARS in stroka se je odločila za novi most, ki je zasnovan kot prostokon-zolna konstrukcija z dodatnimi poševnimi kabli, nameščenimi na vzporedno postavljene nizke pilone (pod 10 metrov). Cestišče za motorni promet ter poti kolesarjev in peščev so ločene, kar zagotavlja optimalno varnost, sproščenost pešcev in kolesarjev. Proti reki pešce varuje mostna ograja, ki je proti hodniku za pešce rahlo naklonjena, tako da omogoča varno naslanjanje na ograjo. Nova južna vpadnica na Ptuju bo obstoječi mestni most, dnevno pelje čezenj do 40.000 vozil, razbremenila tranzitnega prometa, ne pa tudi v celoti prometa na južnem delu Ptuja. To bo doseženo šele z izgradnjo hitre ceste do Ormoža in obvoznice Spuhlja. Ne iščimo velikih napak, učimo se z majhnih Govoriti slabo o ljudeh je nekaj zelo grdega - četudi je vse res. O njih govoriti zelo dobro, jih celo hvaliti - čeravno vse popolnoma drži — tudi ni primerno, saj pri skrbnem poslušalcu namesto dobre slike ustvari dvom. Govoriti - dobro ali slabo - o ljudeh, ki nam niso blizu, jih ne poznamo, je pa zaradi naše nevednosti nesmiselno. V zadnjem času se je veliko pisalo, govorilo in tudi javno razpravljalo o takšnih in drugačnih »madežih«, ki jih zaradi nevednosti, naivnosti, vsekakor pa družbeno nesprejemljivih dejanj prisojamo v širšem družbenem, ožjem lokalnem ali družinskem okolju. Dobro pri tem je, da največkrat šele takrat, na osnovi lastnih, osebnih primerjav, začnemo zavestno razmišljati o svoji prisotnosti v okolju. Nekako se umestimo znotraj tega moralnega, pravičnega sveta. Vsakič lahko ponovno primerjamo, ocenimo svoje vrednote. Prav se je vprašati, ali je na mestu javno »kamenjanje« konkretnih krivcev. Smo res srečnejši šele, ko se naslajamo ob nesreči drugih, bodisi sosedov, lokalnih znancev, javnih osebnost? Ali je aktiven vsakdan sploh možen brez napak? Seveda ne, le da nas nekatere zares ustavijo. In prav je tako, saj jih po premisleku v prihodnje ne bomo več ponavljali. Ampak, kdor dela. dela tudi napake. Kmalu bomo hote ali nehote naredili nove. In tako naprej skozi vse življenje. Ali ni potemtakem lažje odpuščati, kot pa izčrpavati »grešnega kozla« do konca. Poskusimo dati možnost sebi in drugim, da izrazimo človeško naravnanost, tudi drugačnost, in ne potencirajmo napak, ki jih take in drugačne, tako ali drugače, delamo vsi. In še jih bomo. Tak pristop, ki dopušča napake, ki ne vztraja na absolutni brezmadežnosti, pa naj bo to v družinskem okolju, med prijatelji ali kjerkoli, je gotovo najboljša popotnica za uresničevanje postavljenih ciljev. Tudi sami lahko na poti pri njihovem doseganju bolj ali manj (ne)upravičeno prejmemo kako nalepko, madež! Nič za to. Bodimo pozitivni, prevzemimo to v paketu in za napake po potrebi odgovarjajmo. Samo tako lahko naredimo korak naprej. Kot pravi modrost: majhni duhovi govorijo o ljudeh, srednji o dogodkih in veliki o vrednotah! Torej ... kako sploh karkoli povedati o komerkoli? In navsezadnje - čemu? Miran Meško MODROST MESECA »Naslednji teden ne more biti kakšne krizne situacije. Moj urnik je že prenatrpan. « Henry Kissinger SPREHOD PO VSEBINI Erwan Fouéré praznoval s Ptujčani 4 Tek vzdržljivosti po ulicah Ptuja 4 Trstenjakova fundacija se sooča s prenizko podporo okolja 5 Uspešni na razpisu evropskega sklada za regionalni razvoj 5 Majska seja Mestnega sveta 6 Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov 6-7 Podtalnica, pogodba s Spuhljo, brežina potoka Grajena 8 Igrišče z umetno travo kot večnamenski prostor 10 Do ptujskega turističnega spominka s študijskim krožkom 11 Stik z naravo kaže na spoštovanje do samega sebe 12 Količina odpadkov narašča iz leta v leto (čistilne akcije) 12-13 Dobrote slovenskih kmetij 14 Na Ptuju imamo radi rože 15 Ranca, prostor za rekreacijo in zabavo 15 Praznovali smo Dan zemlje 16 Pomladna vetrnica 2005 16 Dijaki v parlamentu 17 Vanja Zajc - inovativni učitelj 17 Mladi proti ksenofobiji 17 Bazeni energije 18 Veliki spektakel predelanih avtomobilov 18 Poletni tabor za mlade v Veržeju 19 Gledališče: Zadnja premiera sezone in 50. Pavlek 20 Razstava Alenke Slavinec in Staše Cafuta 20 Vabilo na ogled razstave Dalmatinova Biblija 21 Konservacija in restavracija pisne dediščine 21 Razstave - nastopi 22-23 Literatura 24-25 Ptujski veterani o svojem delu 26 Kolesarska dirka Po Sloveniji 27 Nov zagon Plavalnega kluba 28 S spustom po Dravi nad smeti 28 Štajerci prvi okrog žice 29 Gledališče, razstave, prireditve 30 Medobčinsko prvenstvo v krosu 31 Naslovnica: Ob 1. obletnici vstopa Slovenije v EU. Foto: Langerholc Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK. telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 481-673, 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafis. Rače, Požeg 4. tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Erwan Fouéré prvo obletnico vstopa Slovenije v EU praznoval s Ptujčani a prvo obletnico vstopa Slovenije v EU smo povabili vodjo delegacije Evropske komisije v Sloveniji Eruvana Fouéréja ter vseh sedem slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. Vendar se nam razen Eruvana Fouéréja ni mogel pridružiti nihče drug. Na kočiji (od leve) državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci, vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouéré in župan dr. Štefan Čelan. Fouéré je prišel na Ptuj natanko ob dogovorjenem času, kar pomeni, da je bil tukaj nekoliko pred 10. uro zjutraj. V lepem in toplem dopoldnevu je s terase kavarne Evropa v družbi župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Miroslava Lucija in predsednika Turističnega društva Ptuj Albina Piška spremljal prireditev ob prvi obletnici vstopa Slovenije v EU. Obeležili smo jo s kulturnim programom mažoretk in pihalne godbe iz Dornave, mažoretk iz Lenarta (letošnje državne prvakinje v twirling plesu), folklorne skupine DPD Svoboda Ptuj Bolnišnica Ptuj, plesne skupine OS Olge Meglič, filatelistične priložnostne razstave in razstave ročnih izdelkov članic Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Ljudski univerzi Ptuj ter otvorit- vijo prenovljenega Evroparka, v katerem je 25 zastav članic EU, zastava Evrope in Ptuja. Erwan Fouéré je imel pozdravni govor v slovenščini, ki smo ga, kljub nekaterim manjšim napakam v naglasu, vsi odlično razumeli. V zahvalo mu je predsednik Turističnega društva Ptuj izročil sliko Evroparka, ki bo, po besedah vodje delegacije Evropske komisije, stala na častnem mestu v njegovi novi pisarni v Bruslju. Erwan Fouéré se namreč poslavlja 1. julija, saj se njegova misija v Sloveniji končuje. Obljubil je, da bo pred odhodom še zadnjič neformalno obiskal Ptuj, saj do sedaj ni imel nikoli časa za ogled gradu, arheoloških zbirk in drugih spomenikov. Erwan Fouéré, ki prihaja iz Irske, se v Sloveniji dobro počuti, saj smo si menda Slovenci in Irci dokaj podobni. Oboji smo se morali dolgo boriti za svojo neodvisnost. Smo relativno majhen narod in oboji obožujemo krompir! Manjši pripetljaj: pri sestopu iz kočije je konj, ki jo je vlekel, na njej so sedeli župan MO Ptuj, vodja delegacije Evropske komisije in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, z gobcem pozdravil Fouéré-ja. In ker je moral le-ta še pred drugo uro oditi v Novo Gorico, smo mu tik pred zaprtjem čistilnice uspeli nekoliko očistiti obleko. Tanja Ostrman Renault Foto: Langerholc Nastop mažoret iz zelo uspešnega Twirling kluba Lenart pred Mestno hišo. Prireditve ob dnevu državnosti Otvoritev razstave Vrt steklenih rož, koncert KUD Big Band Ptuj in skupine Green tendencies, tek vzdržljivosti, osrednja proslava in izbor Miss Štajerske. V petek, 24. junija, ob 12. uri v galeriji Magistrat: otvoritev razstave ročno izdelanih steklenih vrtnic iz Burghausna z naslovom Vrt steklenih rož; ob 19. uri v arkadnem hodniku ptujskega gradu: otvoritev fotografske razstave graškega umetnika Alfreda Rescha ob 20. uri na Mestnem trgu: koncert KUD MUSICOLOGY - BIG BAND PTUJ in skupine GREEN TENDENCIES; v soboto, 25. junija, ob 10. uri na Mestnem trgu: pričetek teka prijateljskih mest po ulicah Ptuja ob 18. uri na Mestnem trgu: konec teka prijateljskih mest po ulicah Ptuja. Tek bo potekal po: Minoritskem trgu. Krempljevi ulici. Mestnem trgu. Miklošičevi in Slomškovi ulici. Slovenskem trgu, Prešernovi, Cafovi in Dravski ulici. Ta dan bo na teh ulicah zapora. Razen teka se bodo na Slovenskem trgu in v Murkovi ulici čez dan predstavljali: • Likovna sekcija DPD Svoboda Ptuj, • Moški pevski zbor Budina-Brstje, • Viteško omizje Ptuj-Ormož Slovenskega združenja vitezov vina - vodena degustacija ptujskih vin, • Plesni center MAMBO Ptuj, • Center aerobike, • Turistično društvo Ptuj - izdelava kovancev, • bobnarji iz Varaždina, • žonglerji, • OŠ Olga Meglič, • OŠ Mladika. Na Slovenskem trgu in v Murkovi ulici bodo postavljene stojnice, na katerih se bodo predstavljali: • Pokrajinski muzej Ptuj in Ptujske vedute, • CID Ptuj in Ozara, • Zveza kulturnih društev Ptuj, • društvo Povod z žonglerji, • LTO Ptuj, • Center aerobike. ■ Banska Štiavnica iz Slovaške, • Burghausen iz Nemčije, > Bambach in Gradec iz Avstrije, • Varaždin iz Hrvaške, • nekatere izmed slovenskih mestnih občin. 19:00-20:30: osrednja proslava ob dnevu državnosti na Mestnem trgu 21. uri: izbor Miss Štajerske Vljudno vabljeni Mestna občina Ptu Tek vzdržljivosti po ulicah Ptuja Tekaški klub Maraton v sodelovanju z Mestno občino Ptuj, Športnim zavodom in LTO Ptuj ob dnevu državnosti 25. junija prireja tek vzdržljivosti po ulicah enega najlepše ohranjenih srednjeveških mest v Sloveniji, pradavnega mestnega jedra tisočerih obrazov na Ptuju. Tek bo ekipni in bo trajal neprekinjeno osem ur. Tek po ulicah je organiziran namesto teka ob meji Slovenije. Idejo želimo ponesti tudi v smislu mednarodnega sodelovanja, saj bodo na teku sodelovali predstavniki številnih slovenskih klubov in tekmovalci iz mest, ki so pobratena s Ptujem: Banske Štiavnice na Slovaškem, Burghausna iz Nemčije, Varaždina iz Hrvaške, Gradca iz Avstrije in Saint-Cyr-Sur-Loire iz Francije. V duhu teka želimo, da bi se tudi ta prepletal in vživel v pestro doživljanje narave, zgodovine, etnologije, vsakdanjega in nevsakdanjega, sodobnega in skrivnostno davnega Ptuja z njegovo okolico in pritegnil ter zaznamoval domače ter tuje popotnike - radovedneže, ki odkrivajo zakladnice preteklosti. Povabljeni vsi in doživite čas Ptuja s svojo okolico, ki nam ponuja bogastvo drugačnih doživetij, ki jih ni nikjer drugje. Majda Murko 4 èfypca/t Trstenjakova fundacija se sooča s prenizko podporo okolja, ki mu je namenjena Od 26 vabljenih županov iz območja Slovenskih goric. Haloz in Prlekije se jih je na vabilo ustanovnih članov Fundacije dr. Antona Trstenjaka odzvalo le pet V Mestni hiši se je 10. maja sestalo šest ustanoviteljev Fundacije dr. Antona Trstenjaka, da bi v pogovoru z župani 26 občin, ki so (bile) donatorice tega fonda, odkrili, zakaj jim usiha podpora občin in gospodarstva v tem okolju ter kje uprava fundacije morda ni ubrala ustreznega dialoga z občinami ter kakšne smeri študija predlagajo tam. Vendar pa, kot že omenjeno, udeležba županov je bila zelo nizka, s čimer se je še enkrat potrdila težava, s katero se v tem očitno prelomnem obdobju sooča fundacija, ki so jo leta 1986 z namenom štipendiranja nadarjenih študentov z omenjenega območja pri podiplomskih študijih pričeli ustanavljati dr. Anton Trstenjak, Alojz Vogrinčič in sedanji predsednik fundacije mag. Milan Lovrenčič. Tedaj so orali ledino, saj so morali poiskati pravne forme, na osnovi katerih so oblikovali ustanovo. Zakon o fundacijah je bil še iz leta 1930, ministrstvo za šolstvo pa ni imelo niti registra, saj je bil ta v Beogradu. Po njihovem vzoru je bilo nato ustanovljeno mnogo takih institucij v Sloveniji. Zdaj jih deluje okrog 150. Le dve, ki sta financirani iz državnega proračuna, sta močnejši. Ustanova dr. Antona Trstenjaka, daleč največja tovrstna ustanova zasebnega prava v Sloveniji, je doslej podelila ISO štipendij ali brezobrestnih kreditov za magistrske in doktorske študije ter pomagala izobraziti 100 magistrov in dok-toijev znanosti. Sofinancirala pa je tudi mnogo različnih projektov; simpozijev, znanstvenih posvetov, raziskovanj in prireditev. Vendar pa se jim ni posrečilo zadržati nekdanjih štipendistov, da bi se kot strokovnjaki vrnili v domače kraje. V Mestni občini Ptuj, ki je ena izmed tistih redkih občin, ki vzorno sodeluje in redno donira v to fundacijo, je bilo doslej financiranih preko 30 magistrov in dokto-ijev znanosti, za kar je bilo porabljenih 15 milijonov tolarjev. Osnovni namen fundacije je razvijanje in financiranje znanstvene dejavnosti v Prlekiji, Slovenskih goricah in Halozah, torej na območju nekdaj velikih občin Gornja Radgona, Lenart, Ljutomer, Ormož in Ptuj, ki je zdaj razdrobljeno na mnogo manjših občin. Kot je bilo povedano, postaja delež občin pomembnejši, kot je bil pred leti, kajti tudi gospodarske družbe nimajo interesa donirati v te namene, še posebej ne domače. Če že vlagajo kam, pa je to v prvi vrsti seveda šport, kar je na Slovenskem postala prava manija. Naša sistemska (predvsem davčna) zakonodaja je namreč nastavljen kot ovira - ravno nasprotno od cilja fundacije. Težko razumljivo je, da je bojda lažje pridobiti sredstva iz drugih okolij, recimo iz koprskih podjetij, kot pa denimo iz Mercatorja ali tukajšnje Perutnine. Osnovno vprašanje je torej, kako domače gospodarske družbe motivirati za pomoč mladim intelektualcem, ob dejstvu, da tudi polovica občin več ne prispeva sredstev v to fundacijo. Če bi vse občine letno nakazovale zneske po dogovorjenem ključu glede na število prebivalcev (500 evrov male občine z do 1000 prebivalci, 1000 evrov srednje velike z do 10 000 prebivalci in 1500 evrov velike občine z do 100 000 prebivalci), bi fundacija zbrala po pet milijonov tolarjev. Vendar pa je kljub vsemu močno oplemenitila svoje premoženje, predvsem zara- di dobrega menedžmenta, in občinam njihove prispevke povrnila deset- ali dvajsetkratno. Gostitelj srečanja župan dr. Stefan Čelan pričakuje, da se bodo ustanovitelji fundacije spet kmalu sestali in oblikovali konkretne predloge, kako naprej, kar bi nato lahko posredovali na naslednji kolegij županov občin Spodnjega Podravja. Ti mesečno potekajo na Ptuju. Dr. Ludvik Toplak, eden izmed ustanoviteljev fundacije, je odprl še eno širšo in temeljno problematiko pri nas, in sicer problem kulture lastnine. Lastnina ne pomeni le imeti, jemati, da ne rečemo grabiti, temveč tudi dajati, deliti. V ZDA je recimo kar 16 izmed 20 vrhunskih univerz financiranih iz fundacij - torej z donacijami. Znana je tudi praksa, da vse priznane univerze skrbijo, da imajo v ozadju podporni klub oz. fundacijo. Milena 1\irk Foto: Aleš Šprah Uspešni na razpisu evropskega sklada za regionalni razvoj Agencija RS za regionalni razvoj Mestni občini Ptuj in Občini Kidričevo odobrila izdatno sofinanciranje izgradnje komunalne infrastrukture v njunih poslovnih conah - Občini prejeli več kot 13 % vseh razdeljenih sredstev - ZRS Bistra Ptuj nosilec razpisnih aktivnosti Občine Spodnjega Podravja in ZRS Bistra Ptuj si prizadevajo za sistematičen, usklajen in intenziven razvoj podjetniške infrastrukture v domačem okolju. Širitev obstoječih poslovnih con in vzpostavitev novih, z namenom vzpodbuditi rast podjetništva v Spodnjem Podravju, je ena od njihovih poglavitnih razvojnih prioritet. Mestna občina Ptuj in Občina Kidričevo sta se s temi izhodišči v začetku leta 2005 prijavili na javni razpis za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con. Na razpisu, ki ga je pripravila Agencija RS za regionalni razvoj, si je bilo mogoče pridobiti sredstva iz naslova sofinanciranja v višini do 75 % vrednosti investicije, oziroma do 500 milijonov SIT. Ob strokovni pomoči in v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj sta se obe spodnjepodravski občini prijavili na razpis s projektoma ureditve komunalne infrastrukture v industrijski coni Ptuj in v obrtni coni Kidričevo. Na razpisu sta s svojima prijavama uspeli. Konec aprila letos sta prejeli sklepa o odobritvi sofinanciranja obeh investicij v skupni vrednosti 454.411.688 SIT (Ptuj 280.772.023 SIT in Kidričevo 173.689.665 SIT). Skupna vrednost obeh investicij je 775.163.515 SIT, kar pomeni, da sta si uspeli zagotoviti skoraj 60-odstotni delež sofinaciranja. Agencija RS za regionalni razvoj je v pričujočem razpisu med 13 projektov razdelila 3,39 milijarde SIT - spodnjepodravski občini sta si skupaj pridobili več kot 13 % omenjenih sredstev. Uspehu na razpisu je botrovala dobra pripravljenost spodnjepo-dravskih občin. ZRS Bistra Ptuj je v letu 2004 v sodelovanju s podjetjem Oikos, d. o. o., iz Domžal zanje organizirala dve informativni delavnici o samem razpisu in jim z usklajeno akcijo (sopriprava prijavnice in spremljajoče investicijske dokumentacije) omogočila prijavo nanj. Akcija za zagotovitev sredstev iz tega naslova se še ni končala. Agencija RS za regionalni razvoj namreč na-črtuje še en poziv na razpis za razdelitev sredstev iz tega namena novembra letos. ZRS Bistra Ptuj bo poskrbela, da se bodo nanj uspele prijaviti vse spodnjepodravske občine, ki svojo razvojno priložnost vidijo v razvoju podjetništva v okviru poslovnih con in katerih poslovne cone izpolnjujejo stroga razpisna merila. Mag. Dušan Mlacovič, vodja projekta ZRS Bistra Ptuj Na dnevnem redu majske seje Odloka o javnem redu in o gospodarskih javnih službah, odstop svetnika M. Senčarja, zvišanje cene distribucije pare in tople vode Svetniki so na majski seji v drugo obravnavali za občane in nasploh življenje v lokalni skupnosti pomemben predpis -Odlok o javnem redu. ki ga je bilo potrebno spremenit zaradi uskladitve z lani sprejeto zakonodajo na področju prekrškov in varstva okolja. Sedaj veljaven odlok je bil nazadnje spremenjen in objavljen julija 2001. Z njim so predpisani ukrepi za varstvo javnega reda, občanov in njihovega premoženja, zdravja in čistoče ter za varstvo okolja in zunanje podobe kraja. V skladu z ukrepi pa se morajo seveda vesti tako prebivalci kot začasni obiskovalci občine. Nadzor izvajajo komunalne inšpektorice in nadzornica. V odloku so predpisane natančne višine glob (prej so se imenovale denarne kazni) za posamezne prekrške, ki segajo do 200.000 tolarjev. Predlog odloka je v primerjavi z osnutkom med drugim dopolnjen tudi v delu, ki govori o prepovedi prenočevanja v javnih prostorih in na javnih površinah. Ta prekršek je natančneje opredeljen, in sicer je prekršek storjen le v primeru, ko gre za večkratno prenočevanje na površinah, ki temu niso namenjene, in se s tem dejanjem vznemirja druge ljudi. Odbor za splošne zadeve je ob prvi obravnavi pripomnil, da bi se v odlok vnesla še dikcija, daje v strnjenih naseljih prepovedano rediti domače živali, ki s smradom, hrupom ali kako drugače motijo okolico, vendar so pripravljavci iz občinske uprave ob pregledu zakonodaje ugotovili, da takšno ravnanje sankcionira že drugi predpis. Zakon o živinoreji. Nadzor pa je v pristojnosti kmetijskih inšpektorjev. Občina namreč lahko z odlokom posebej predpiše le tiste prekrške, ki jih drugi zakoni še ne sankcionirajo, sicer bi bil v nasprotju z Zakonom o prekrških. Drugič je bil na svetniških mizah tudi odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v MO Ptuj, ki ga občina potrebuje kot podlago za ureditev delovanja gospodarskih javnih dejavnosti. Za tovrstna dela lahko podeli koncesijo javnemu podjetju, zavodu ali režijskemu obratu ali delo odda s pogodbo po postopku javnih naročil ali pa ustanovi javno podjetje. Odlok ureja način izva- jana le-teh, strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, financiranje, vlaganje javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, naloge občinske uprave ... Dejavnosti, ki se opravljajo na ta način, so že določene z Zakonom o gospodarskih javnih službah, in sicer kot obvezne ali kot izbirne. Recimo: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, čiščenje javnih površin, vzdrževanje občinskih cest, oskrba zapuščenih živali so obvezne, izbirne pa denimo: upravljanje s pristanišči, s pokopališči, oskrba z energetskimi plini, odvoz nepravilno parkiranih vozil ...). Dodan je tudi nov člen, ki pravi, da je MO Ptuj nove predpise dolžna uskladiti in sprejeti v skladu s tem odlokom v roku enega leta od uveljavitve tega odloka, kar je predlagal odbor za gospodarstvo. Svetnike pa čaka še sprejem Odloka o ustanovitvi javnega podjetja, kajti izvajanje lokal- nih gospodarskih javnih služb, ki jih zdaj opravlja Komunalno podjetje, bo na primeren način urejeno šele takrat. Svetnik Miran Senčar iz vrst LDS, v javnosti bolj poznana kot direktor Tenzorja, je podal pisno izjavo, da odstopa od svetniške funkcije. Na njegovo mesto bo po vsej verjetnosti prišel podjetnik Mitja Petrič, ki je naslednji na Listi kandidatov LDS v Mestni četrti Ljudski vrt oz. v Volilni enoti 2. Vendar pa bo to uradno potrjeno šele na naslednji seji, ko bo tako ugotovila volilna komisija. Zaradi zvišanja nabavne cene energentov se bo zvišal variabilni del cene distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja, in sicer za 0,52 %, kot je predlagalo Komunalno podjetje. Zadnje zvišanje je bilo januarja letos, prav tako za variabilni del cene. Obravnavani sta bili tudi obsežni poročili Podjetja za stanovanjske storitve in Komunalnega podjetja. Milena Turk Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Kaj sežiga OPTE Ptuj - Kdo nadzira in namešča otroška igrala - Namestitev semaforjev - merilcev hitrosti na ptujskih vpadnicah - Na cesto Vičava-Čreta hitrostne cestne ovire - Enotni nosilci za vse oglasne table - Mestno redarstvo naj poskrbi za prometno urejenost na Trstenjakovi Pobudi Maksa Ferka Na mestnem pokopališču na Rogoznici naj se uredi javna razsvetljava in naj se postavi žarni zid. Odgovor: V proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2005 ni planiranih sredstev za izgradnjo javne razsvetljave in žarnega zidu na mestnem pokopališču na Rogoznici. Predlog se bo upošteval pri pripravi proračuna za naslednje leto. Zdenka Matjašič ♦ ♦♦ Pobuda in vprašanje Marjana Kolariča: 1. Kdo je pooblastil Jerneja Šomna, direktorja CČN v Komunalnem podjetju Ptuj, d. d., za izjavo, objavljeno v Štajerskem tedniku 10. 2. 2005 v zvezi z gradnjo kanalizacije in s težavami v zvezi z nekaterimi posamezniki, lastniki zemljišč v vasi Podvinci in Kicar, ker da ne dajo soglasja za prekop njihovega zemljišča, po katerem naj bi tekla kanalizacija? Po izjavi J. Šomna v tem članku se namreč lahko zgodi, kot v izjavi navaja, da bo kanalizacijski sistem v teh vaseh zaradi posameznikov, ki ne želijo podpisati pogodb oz. dati soglasij za prekop zemljišča, padel. Odgovor: V Štajerskem tedniku, 10. 2. 2005, je mag. Jernej Šomen kot vodja projekta zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja informiral javnost o poteku aktivnosti priprave projektne in investicijske dokumentacije. Pojasnil je postopke in dokumente, ki jih moramo sodelujoče občine pripraviti za prijavo regijskega projekta na kohezijski sklad. Med dokumenti je tudi dokazilo o pravici graditi infrastrukturni objekt, kar pomeni biti lastnik zemljišč oz. pridobiti služnostno pogodbo lastnika zemljišča, čez katerega bo potekala gradnja infrastrukturnega objekta, da le-to dovoli. Pridobitev služnostnih pogodb od lastnikov zemljišč je dejansko težavna, mag. J. Šomen pa je problematiko pridobitve slu- žnostnih pogodb povezal s pridobivanjem izjav (ki so po takratni zakonodaji zadostovale za gradnjo) lastnikov v Podvincih v letu 2000, kjer posamezni lastniki niso želeli podpisati izjav, da dovoljujejo gradnjo fekalne kanalizacije. Regionalni projekt zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja zajema izgradnjo primarne fekalne kanalizacije tudi v naseljih Podvinci, Rogoznica in Kicar. Prijava celotnega projekta bo izvršena v dveh fazah; prva v marcu 2005 in druga predvidoma konec junija 2005. V prvo fazo je mestna občina vključila predvsem tiste trase fekalne kanalizacije, ki potekajo po javnih površ- inah (cestah) in rekonstrukcijo čistilne naprave. V drugo fazo pa bodo vključena naselja Podvinci, Rogoznica, Kicar, globinski vodnjak v Brstju; torej infrastrukturni objekti, za katere še nimamo dokazila o pravici za gradnjo. Za pridobitev služnostnih pogodb v naseljih Podvinci, Rogoznica in Kicar so aktivnosti že stekle, zato pričakujemo, da bomo služnostne pogodbe pridobili v najkrajšem času. Janko Širec 2. Kdo nadzira in namešča otroška igrala v ptujskih vrtcih in v koliki meri so tudi varna? Odgovor: V skladu z Zakonom o varnosti pri delu je Vrtec Ptuj sprejel izjavo o varnosti pri delu delavcev, ki vključuje tudi izjavo o varnosti otrok. Na podlagi te izjave podjetje Borštner & Company enkrat letno opravi pregled vseh igral in igrišč vrtca ter pripravi zapis poškodb in predloge popravil, na osnovi katerega Vrtec igrala ustrezno popravi ali odstrani. Nenehne poškodbe igral nastajajo zaradi vandalizma, kar je zaskrbljujoč problem vseh otroških igrišč v mestu. Lidija Radek ♦ ♦♦ Pobuda Ignaca Vrhovška Kdaj se bo realiziral sklep sveta PČ Rogoznica iz leta 2003 o prestavitvi Arnogove kapele, ki stoji na križišču Slovenskogori-ške ceste (smer Lenart) in Svrž-njakove ulice? Odgovor: Oktobra 2004 je bil opravljen ogled s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, novembra so bili pridobljeni projektni pogoji in soglasja, opravljena je tudi meritev in cenitev potrebnega zemljišča. Kljub večkratni urgenci na Geodetski upravi do danes še nismo pridobili Odločbe o izmeri, na osnovi katere bi lastnikoma Neži in Stanku Grabar plačali zemljišče. Po pridobitvi zemljišča bomo pristopili k izbiri izvajalca in realizaciji prestavitve kapele. ♦ ♦♦ 1 Pobudi in vprašanje Avgusta Laha 1. Na cesti Vičava-Creta naj se namestijo hitrostne cestne ovire (grbine) in naj se zariše črta po sredini vozišča. Povsod tam, kjer ni zarisanega prehoda za pešce, naj se zarišejo zebre. Odgovor: Cesta Vičava-Ore-šje-Čreta, predvsem naselje Viča-va-Orešje, je gosto poseljeno z individualnimi stanovanjskimi hišami. Po celotni cesti skozi naselje je omejitev hitrosti le 50 km/h, do stanovanjske hiše Horvat (ali trgovine Sekvoja) je zgrajen pločnik za pešce širine 1,8 m in vozišče 5 m. Ob celotni dolžini ceste skozi naselje ni šole, vrtca ali šolskega igrišča. Otroci se vozijo s šolskim avtobusom v šolo, tako da je pobuda za postavitev hitrostnih ovir (ležečih policajev) neutemeljena. Širina vozišča 5 m dovoli izvedbo ločilne prekinjene črte V-2 ter prehodov za pešce (Pravilnik o prometni signalizaciji, Ur. 1. RS 46/2000). Ločilna črta ter prehodi za pešce bodo izvedeni takoj, ko bodo za to vrsto del ugodni vremenski pogoji. 2. Naj se po Ptuju odstranijo table in napisi vseh lastnikov lokalov in raznih dejavnosti, ki so ukinili svojo dejavnost in že leta ne obratujejo več. Odgovor: V maju se bodo nepotrebne table in napisi odstranili. Stroški gredo v breme posameznih podjetij, ki tega niso sama odstranila. 3. Zakaj se še v letu dni ni ukrepalo v zvezi s pobudo, da bi z odlokom uredili enotne nosilce za vse oglasne table na križišču pod gradom pri parkirišču ob Maistrovi ulici, kjer so reklamni napisi izobešeni kar po žični ograji ob sadovnjaku? Odgovor: Ponovno bomo obvestili lastnike oglaševalnih tabel na križišču pod gradom in ob Maistrovi ulici in v kolikor teh tabel lastniki ne bodo odstranili, jih bo Komunalno podjetje na njihove stroške. ♦ ♦♦ Pobuda Mirka Kekca Strokovne službe občinske uprave naj pričnejo s postopki za namestitev semaforjev — merilcev hitrosti na ptujskih vpadnicah: na Ormoški cesti, Zagrebški cesti, Slovenjegoriški cesti v Novi vasi in na Grajeni. Odgovor: Merilec hitrosti VIA-SIS 3000je montiran na Maistrovi ulici. Na Zagrebški in Potrčevi cesti ter na Grajeni so nosilci za merilce hitrosti že montirani, v naslednjih mesecih pa bodo še na Slovenjegoriški in Ormoški cesti. Merilec hitrosti bo na Mai- strovi ulici še dva meseca, potem bo v skladu s predlogom SPVCP in Policijske postaje Ptuj prestavljen na ostale lokacije. Milan Pavlica Zdenka Matjašič ♦ ♦♦ Pobuda Milana Petka: Mestna redarska služba naj v okviru svojih pristojnosti na Trstenjakovi ulici, predvsem na delu od lekarne v smeri Domino centra, poskrbi za prometno urejenost oz. za spoštovanje prometnega reda in pogosteje opravlja obhod po tej ulici ta zoper kršitelje CCP (nepravilno parkiranje) ustrezno ukrepa. Odgovor: Mestna redarska služba je že do sedaj redno, po večkrat na dan, nadzirala parkiranje v Trstenjakovi ulici. Poleg glob vozila tudi odvaža. Frekvenca prometa je tukaj zelo velika, saj se vozila hitro menjujejo, ustavijo pa se le za krajši čas. Torej bi se glede na navedeno kontrola na tem mestu lahko vršila neprestano, kar pa je pri obstoječem številu redarjev (dva dopoldne, eden popoldne) nemogoče, pa tudi glede na to, da je podobnih (npr. Vodnikova ul.. Jadranska ul., Cafova ul. ... - prav tako hitra in pogosta menjava vozil) in drugih problematičnih lokacij še več. V kolikor bi hoteli pogostejšo prisotnost redarjev na enem mestu, bi bile potrebne dodatne zaposlitve. Sedaj izvajamo nadzor v Trstenjakovi ulici še bolj intenzivno. S Policijsko postajo Ptuj smo se tudi dogovorili za večkratno sodelovanje. K rešitvi problema pa bo delno pripomogla tudi izgradnja oz. nadgradnja dodatnih parkirišč za avtobusno postajo, saj so sedanja ob določenih dnevnih »špicah« zasedena. Jožica Težak ♦ ♦♦ Pobuda Ervina Hojkerja: Naj se ustanovi krajinski park »Globoka graba«, v katerem bi lahko bil mednarodni EKO center, za katerega verjetno teče tudi kakšen program. Gre za kanjon ob potoku, ki je dolg 1,5 km in širok okoli 200 m, ima severni in južni vhod in po njem teče potok. Na tem področju je ena izmed redkosti, za katero bi se lahko našla kakšna evropska sredstva. Odgovor: Pobuda bo posredov-na Zavodu RS za varstvo narave Maribor, ki bo podal strokovno oceno ekološke pomembnosti področja in v kolikor bo ocena pozitivna, bomo lahko nadaljevali postopek v skladu z zakonodajo. Zdenka Bezjak ♦ ♦♦ Vprašanje mag. Borisa Gerla: Še vedno ni jasno, kaj sežiga sežigalnica OPTE Ptuj. Odgovor (op. ur.: nadaljevanje iz majske številke Ptujčana): Na pristojno inšpekcijsko službo inšpektorata RS za okolje in prostor smo posredovali dopis in prejeli naslednji odgovor. Inšpektorat RS za okolje in prostor: »V podjetju redno izvajamo inšpekcijske nadzore glede emisij v okolje. Iz zadnjih opravljenih meritev (obratovalni monitoring) nismo ugotovili prekomernih poseganj, zato inšpekcija za okolje, v zvezi z emisijami v zrak, ne vodi inšpekcijskega postopka. Od oktobra 2004 več ne izvajajo sosežiga odpadnega olja. Predpisano dovoljenje po Zakonu o varstvu okolja za odstranjevanje odpadnega olja s strani MOP ARSO je bilo časovno omejeno in si ga še niso obnovili, zato smo podjetju z inšpekcijsko odločbo prepovedali odstranjevanje odpadnega olja do ponovne pridobitve dovoljenja, kar tudi nadziramo. Drugih odpadkov ne sežigajo. Ponovno vas seznanjam, da podatke v bodoče pridobivate v samem podjetju, kjer so vam jih dolžni posredovati in da kot lokalna skupnost postopate kot prijaviteljica v konkretnem inšpekcijskem postopku v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), v kolikor ugotovite nepravilnost ali upravičeno domnevate o nepravilnosti.« Marjana Mikola Terbuc, inšpektorica za okolje MESTNI SVET/STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Podtalnica, pogodba s Spuh-ljo, brežina potoka Grajena Mestni svet MO Ptuj je na aprilski seji sprejel pre-dinvesticijsko zasnovo za prijavo projekta Zaščita podtalnice Ptujskega in Dravskega polja na kohezijski sklad EU. Prijava bo potekala v dveh fazah. Prva faza zajema izgradnjo kanalizacije v samem mestu in posodobitev čistilne naprave. Prijava je bila oddana letos aprila. Vlogo za drugo fazo, ki zajema globinski vodnjak v Brstju, posamezna vozlišča oziroma revizijske jaške za vodovod ter kanalizacijo v Podvincih, Rogoznici in Kicarju, za katero se že pridobivajo služnostne pogodbe, bo potrebno oddati v juniju letošnjega leta. Obe prijavi se najprej posredujeta Ministrstvu za okolje in prostor, to pa nato naprej v Bruselj. Če bo šlo vse po sreči in če smo nekoliko optimistični, bi lahko pričakovali odgovor iz Bruslja še letos. Toda nobenega zagotovila ni, da bo to resnično potekalo v teh časovnih okvirih. Šele ko bo prišel odgovor iz Bruslja, se bodo lahko objavili razpisi in se bodo začele priprave na gradnjo, ki naj bi se začela spomladi 2006. Predinvesticijska zasnova predvideva tri sofinanceije, in sicer v naslednjih razmerjih; Mestna občina Ptuj bi prispevala 10 %, Ministrstvo za okolje in prostor 25 % ter sredstva iz kohezijskega sklada, ki bi predstavljala 65 % celotne vrednosti, kar znaša pet milijard tolarjev. Poudariti je potrebno, da je to predlog višine sofinanciranja posameznih partnerjev, saj po izkušnjah iz drugih sorodnih projektov Evropa prispeva le med 50 in 60 %. OBVEZNOSTI MO PTUJ IZ POGODBE S SPUHLJO KOT NADOMESTILO ZA EKOLOŠKO DEGRADACIJO OKOLJA ZARADI CERO GAJKE Obveznosti Mestne občine Ptuj iz pogodbe s Spuhljo navajajo izgradnjo dveh igrišč v letu 2005, in sicer enega v naselju Spuhlja, drugega pa v Budini, ter večnamenske dvorane pri gasilskem domu v Spuhlji, za katero se bo letos pripravil idejni projekt. Za obe igrišči je mestna četrt določila svoje predstavnike, ki naj bi sodelovali pri pripravah in gradnji ter nadzirali potek del. Na dosedanjih sestankih se je pokazalo, da gre velikokrat za različne razlage vsebin v pogod- bi. Največji problem pa predstavlja dejstvo, da lokacija, ki je v pogodbi predvidena za igrišče v Spuhlji, v prostorskih aktih, ki so bili sprejeti leta 2004 (javna razgrnitev je bila že leta 2001), ni opredeljena za rekreativne in športne dejavnosti. Krajani se namreč tedaj niso mogli poenotiti glede lokaciji. Za uvrstitev igrišča v prostorski plan bo potrebno počakati do leta 2007. Zato smo se dogovorili, da se lokacija za športne potrebe ureja v okviru pogojev za izgradnjo enostavnih objektov, ki jih predpisuje Zakon o graditvi objektov. Iz leta 2004 ostajajo še nekatere nedokončane investicije predvsem pri cestah, ki niso bile prekrite z drugo plastjo asfalta. To pa zato, ker morebitna izgradnja plinovoda še ni bila dorečena. Sedanji koncesionar Adriaplin, koncesija se zaključi leta 2007, je po vseh izračunih ugotovil, da ni ekonomske upravičenosti za izgradnjo plinovoda glede na vložek in število predvidenih priključkov. Tako se bodo nedokončana dela lahko zaključila letos. SANACIJA BREŽINE GRAJENE Sanacija brežine potoka Grajena pri trgovskem centru Špar naj bi bila prav tako končana še letos. Ministrstvo za okolje in prostor je zagotovilo sredstva za sanacijo in mora podpisati pogodbo z Vodnogospodarskim podjetjem Ptuj, ki ima koncesijo z omenjenim ministrstvom za vzdrževanje in sanacijo vodotokov. Janko Širec 7. kongres SNS 21. maja je v Brdu pri Kranju potekal 7. kongres Slovenske nacionalne stranke, ki so se ga udeležili delegati občinskih in mestnih odborov SNS ter poslanci SNS. Na kongresu je bil za predsednika z veliko večino izvoljen že dosedanji predsednik Zmago Jelinčič Plemeniti, za podpredsednika pa Sašo Peče. Delegati so dopolnili in spremenili program in statut stranke. Cilj stranke na naslednjih volitvah je pridobiti vsaj 8 poslanskih sedežev in postati največja opozicijska stranka. V nadaljevanju kongresa so si prisotni ogledali slikarsko razstavo poslanca Bogdana Baroviča in plesni nastop skupine Urška. Slovenska nacionalna stranka vsem Slovenkam in Slovencem iskreno čestita ob prihajajočem prazniku, 25. juniju, dnevu državnosti. Mestni odbor SNS Ptuj SDS 8. kongres SDS v 14. maja je v Portorožu potekal kongres Slovenske demokratske stranke, na katerem se je izvolilo novo vodstvo stranke, ki jo bo še naprej vodil Janez Janša. Z mestnega odbora SDS Ptuj so se kongresa udeležili predsednik SDS Ptuj Miroslav Luci. ki je bil znova izvoljen v izvršilni odbor SDS. predsednik SDM Ptuj Andrej Korpar, Dragica Palčič, Milan Petek in Boris Ketiš. Predsednik Janez Janša je na kongresu poudaril, da bo SDS vodila uravnoteženo sredinsko politiko, s katero bo vzpostavila družbo povezanih in sodelujočih posameznikov ter ravnovesja med tržno in socialno državo. Na kongresu so se kot temeljne vrednote SDS v program zapisale svoboda, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost in domoljubnost. Mestni odbor SDS Ptuj ^SOCIALNI LS DEMOKRATI Ptujski postpesimisti V okviru SD Ptuj in Mladega foruma SD Ptuj že nekaj časa obstaja nevladno društvo ptujskih postpesimistov, katerega namen je delo z mladino na področju držav bivše Jugoslavije. Apriorni cilj in usmeritev delovanja temeljita na promociji družbe brez predsodkov, sovraštva ali diskriminacije, uveljavitev urbanega okolja in njegove kulturne vrednosti preko mnogih projektov, ki vam jih bomo predstavili še pred poletjem. MF SD Ptuj se v tokratnih mesecih posveča predvsem učenju. Nekaj časa pa najdejo tudi za priprave na največji poletni kamp - LOLIPOP 2005, ki bo letos med 5. in 8. avgustom v Kamniški Bistrici in bo tudi mednarodno obiskan. Vsi, ki bi želeli izkusiti doživetje Lolipopa, najdete podrobnejše informacije na h’H'W’. mladiforum.org. Mirjana Nenad Na 6. kongresu DeSUS izvolili novega predsednika stranke Temeljita analiza političnih razmer v Sloveniji in tudi razmere znotraj stranke DeSUS niso kazale drugega, kot da se je sklical 6. kongres stranke. Stranka DeSUS je v vladi, v novi vladajoči koaliciji že nekaj mesecev. Vendar je ta čas še prekratek, da bi lahko ocenili njeno uspešnost glede na koalicijsko pogodbo. Na kongresu 20. maja v Ljubljani so volili novo vodstvo in razpravljali o novem imenu, ki pa ostaja enako kot do sedaj. Potrdili so tudi spremenjen statut stranke in prenovljen program dela. Za predsednika stranke so se potegovali trije kandidati in sicer: sedanji minister za obrambo Karel-Viktor Erjavec, profesor dr. Anton Bebler ter direktor bolnišnice v Izoli Mirko Miklavčič. S 70 % glasov je bil izvoljen Karel-Viktor Erjavec. Albin Pišek, Predsednik Območnega odbora DeSUS Ptuj strankamladihslovemje sms www.srns.si Končajte že enkrat 2. svetovno vojno in pustite nam delati Člani in simpatizerji SMS smo v ponedeljek, 9. maja, ob 14. uri z “mimohodom” po Šubičevi pred Državnim zborom opozorili slovensko javnost, da se preveč slovenskih politikov, še 60 let po zmagi nad fašizmom in nacizmom, ukvarja z neproduktivno delitvijo državljanov Slovenije. Akcija poteka pod sloganom: Končajte že enkrat 2. svetovno vojno in nam pustite delati. Mestni odbor SMS Ptuj ptujCajsms.si Mestni odbor N.Si Ptuj želi občankam in občanom podati nekaj informacij o svojem delovanju v preteklih dneh. 7. NOVO Slovenijo maja je bil delovni obisk predsedni- Krščanska Hunska stranka . . . . . . . ka in ministra za finance dr. Andreja Bajuka v ptujsko-ormoški regiji, z obiskom na Radiu Ptuj, ki se je zaključil na dvorcu Domava z regijsko konferenco občinskih odborov te regije. Glavna tajnica Maruša M. Novak je predstavila aktivnosti tajništva glede priprav na posvet v Lukovici, občnega zbora zveze kmetov, uvodnih priprav na lokalne volitve in kongresa v Novi Gorici. Regijske konference se je udeležil tudi podpredsednik in vodja poslanske skupine v DZ Alojz Sok, ki je v svojem nastopu poudaril zavzetost N.Si za razvoj kmetijstva in ohranjanje podeželja. Dr. Andrej Bajuk, predsednik stranke, je povzel aktualno dogajanje v vladni koaliciji. Posebej je izpostavil problematiko financiranja občin in razvoja podjetništva na podeželju. Odgovarjal je tudi na številna vprašanja, ki nas pestijo na tem področju. Janez Rožmarin, za mestni odbor N.Si Ptuj N.Si . LD MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA MESTNI ODBOR PTUJ Aktivosti Mlade liberalne demokracije (mLD) Pred kratkim smo imeli v ptujski Mladi liberalni demokraciji drugi redni zbor članov. Zbora so se ob Lidiji Majnik, predsednici MO LDS Ptuj, udeležili tudi predstavniki MLD-ja iz Kidričevega in Markovcev. Razen sprejema novega statuta in predstavitve programa za naslednje obdobje smo imeli tudi volitve, kjer se je formiralo novo vodstvo. Predsednik ptujskega MLD-ja je postal Gregor Šmigoc, Vasja Strelec je bil izvoljen za podpredsednika, Meta Majnik pa za sekretarko. Mandati za člane vodstva oz. izvršnega odbora so bili zaupani Luku Žižku, Nini Horvat, Mateju Čmjaviču ter Sašu Ločarju. Poleg aktivnostih, ki potekajo na lokalni ravni, s polno paro sooblikujemo tudi politiko podmladka na republiškem nivoju, kjer se nas opazi in kjer se sliši naš glas, glas iz Ptuja. Vasja Strelec, za mestni odbor MLD in LDS OTROK ubog na MORJE želi, ... POMAGAJ s tisočakom mu tudi TI! Humanitarno društvo Slovenije je aktivno na vseh področjih človekovega življenja. Za socialno najšibkejše brezplačno delimo tople obroke hrane, oblačila, obutev ... rabljene gospodinjske aparate (hladilniki, štedilniki ...), rabljeno pohištvo ... Za širšo populacijo organiziramo predavanja o zdravju in zdravi prehrani. Za otroke prirejamo vsakih 14 dni otroški živ žav. Začeli smo tudi s krvodajalskimi akcijami v okviru našega društva. V načrtu imamo obiske invalidnih otrok v Dornavi, obiske domov upokojencev ... Ker je pred vrati čas dopustov in počitnic, mislimo in skrbimo tudi za šolske otroke iz socialno šibkejših družin, zato smo v maju začeli humanitarno akcijo OTROK ubog na MORJE želi, ... POMAGAJ s tisočakom mu tudi TU, z namenom enemu ali dvema učencema iz vsakega razreda iz vseh osnovnih, srednjih in drugih šol v Sloveniji omogočiti vsaj teden dni brezplačnih počitnic na morju. Potek Humanitarne akcije Dajemo pobudo - predlog na vse šole v Sloveniji, da v vsakem razredu vsak učenec prispeva 1000 SIT za namen brezplačnih enotedenskih ali celo desetdnevnih počitnic na MORJU. Učenci, izberite s pomočjo razrednikov dva vaša sošolca iz socialno šibkejših družin, ki bosta potem upravičena do brezplačnega letovanja na motju. Po 1000 SIT za te namene darujte tudi vsi ostali Slovenci, zaposleni (tudi učitelji), upokojenci, podjetja, posamezniki (starši, dedki, babice ...). V Sloveniji imamo okrog 10.000 razrednih enot. To pomeni letovanje za 20.000 otrok. Vsak, kdor bo daroval 1000 SIT za namene te humanitarne akcije, bo imel prost vstop na dobrodelni koncert Humanitarnega društva Slovenije. Koncerte bomo organizirali postopoma in po vseh krajih Slovenije. e-mail: info@humanitarno-drustvo-Slovenije.si www.humanitarno-drustvo-Slovenije.si tel. 031 411 990:02 796 0127 T. R.: 04202-0001116989 pri Nova KBM Miran Šic, predsednik Humanitarnega društva SLOVENIJE /foyra/t 9 ŠPORTNA INFRASTRUKTURA KMALU V NOVI PODOBI Igrišče z umetno travo kot večnamenski prostor Mestna občina Ptuj na področju športne infrastrukture zaostaja za regionalnim in nacionalnim povprečjem. Cilj novih investicij je pridobiti sodobne in varne športne objekte. Igrišče z umetno travo ponuja prav to. Analiza stanja športne infrastrukture, kljub pomembnim pridobitvam v zadnjih letih (rekonstrukcija atletske steze), kaže v našem mestu klavrno podobo. Predvsem vidno zaostajamo na področju pokritih in osvetljenih zunanjih športnih površin. Utesnjenost se kaže tudi v tem, da so vse športne dvorane in zunanje površine zasedene domala vse leto od zgodnjega jutra do poznega večera. Številni športni klubi najemajo drag prostor izven meja naše občine. UREDITVENA SITUACIJA OBMOČJA ŠPORTNEGA PARKA PTUJ IN OSNOVNE ŠOLE MLADIKA Skica ureditvene situacije območja športnega parka Ptuj in Osnovne šole Mladika. Pomembna pridobitev, dograditev tribun z vadbenimi površinami na mestnem stadionu, počasi že dobiva končno podobo. Zaokrožitev celostne podobe področja ob mestnem stadionu pa s potrditvijo dokumenta identifikacije investicijskega projekta za umetno travo pomeni dodano vrednost za višjo kakovost in urejenost prostora, širitev športno-rekreativnih programov, povečanje števila vadbenih terminov, kakovost in varnost vadbe idr. Lastniki in upravljavci športnih površin, predvsem travnatih z naravno travo, se v zadnjem obdobju ubadajo s številnimi težavami na tem področju. Stroški vzdrževanja so vedno višji, sploh v času zelo spremenljivih vremenskih razmer. Samo vzdrževanje pa zahteva vedno več strokovnega znanja in vedno bolj zahtevno vzdrževalno opremo. V svetu in tudi pri nas so mnogi spoznali pomembne prednosti umetnih športnih površin, med katere spada tudi površina z umetno travo. Ob tem, da je leto bistveno enostavneje vzdrževati, saj ne zahteva stalne košnje in gnojenj ter ostalih postopkov, površina z umetno travo zagotavlja nemoteno uporabo v vseh vremenskih pogojih. S tem se poveča uporabnost prostora na vse leto. Igrišča z umetno travo pa ne glede na intenzivnost vadbe ostajajo vedno urejena. V Sloveniji je v zadnjih nekaj letih izgrajenih oz. je tik pred izgraditvijo kar trinajst igrišč z umetno travo. Peta generacija umetne trave zagotavlja izjemne vadbene lastnosti, predvsem varnost, odbojni učinek, ob tem, da posebej ublaži udarce, pa je primerna za vadbo vseh starostnih kategorij. Pozitivne izkušnje uporabnikov tovrstnih površin se kažejo še na mnogih drugih področjih. Tovrstne površine omogočajo vadbo v okviru številnih športnih programov (nogomet, tek, odbojka na travi, hokej na travi, ragbi, številne športne in koordinacijske igre idr.). Zaradi njenih lastnosti je moč izvajati vadbene programe za najmlajše, za katere so prvi koraki v športu še kako pomembni. Izjemna priložnost za pridobitev tega, za širše okolje pomembnega športnega objekta, se ponuja tudi našemu mestu. Nogometna zveza Slovenije je v sodelovanju s Fundacijo za šport RS in Evropsko nogometno zvezo (UEFA) pripravljena izdatno, z več kot 55 milijoni tolarjev, podpreti izgradnjo igrišča, ki bi mestu prinesel več kot 7000 m2 nujno potrebnih vadbenih površin. Projekt izgradnje igrišča z umetno travo je na aprilski redni seji potrdil tudi Mestni svet Mestne občine Ptuj, kar pomeni prvi korak k realizaciji projekta. Dokument predvideva umestitev igrišča (igralne površine v izmeri 68 krat 105 metrov) na lokaciji med Športno dvorano Mladika, Osnovno šolo Mladika in Mestnim stadionom. Po proučitvi številnih variant in lokacij se je le-ta izkazala za najustreznejšo. Objekt se smiselno umešča v šolski in športni prostor na tem koncu mesta, zaradi bližine z vsemi ostalimi objekti enostavno tečejo tudi komunikacijske poti. Osnovni šoli se s tem ponuja nov, urejen, predvsem pa varen vadbeni prostor, ki bo omogočal izvedbo še dodatnih šolskih športnih in tudi siceršnjih programov. Projekt predvideva ohranitev večjega dela obstoječih zelenih površin ob šoli, ob tem pa se predvideva še povečanje travnatih in parkovnih površin na tej lokaciji. Z urejenim in ustrezno varovanim objektom se ponuja mladim še dodaten prostor za njihov zdrav razvoj. Pridobitev za vse bodo tudi nove parkirne površine, ki jih na tem koncu mesta izjemno primanjkuje. Več kot 120 parkirnih mest bo omogočalo nemoten dostop do športnih objektov in osnovne šole, s tem pa se bo med drugim dvignila prometna varnost na tem področju. V nogometnih sredinah, kjer imajo z uporabo tovrstnih igrišč največ izkušenj, nekateri že opuščajo igranje na naravnih površinah. UEFA se je med drugim v lanskem letu odločila, da bo v sezoni 2005/2006 tekme evropskih pokalov (liga prvakov in pokal UEFA) in kvalifikacijska srečanja za EP moč igrati tudi na umetni podlagi. Torej razlog več, da so površine z umetno travo športni objekti prihodnosti. Z odločitvijo, da objekt zgradimo tudi v našem mestu, kažemo namero, da sledimo sodobnim trendom na področju razvoja športne infrastrukture in omogočimo čim širšemu krogu uporabnikov kvalitetne in vame pogoje za vadbo. Simon Starček Okrogla miza o športni infrastrukturi v ptujski občini 23. maja je bila v dvorani Narodnega doma na Ptuju okrogla miza o športni infrastrukturi v Mestni občini Ptuj - o stanju danes in razvojnih priložnostih. Sodelovali so številni ugledni gostje, ki so predstavili svoje tematske sklope. Okroglo mizo so organizirali MO Ptuj, Športni zavod Ptuj in Športna zveza MO Ptuj v sodelovanju z Atletskim klubom Ptuj in Nogometnim klubom Ptuj. Ivo Komik 10 dfapca/i Rimska opekarska peč na Rimski ploščadi Zaščita, prezentacija in ureditev betonske lupine PREDSTAVITEV NAJDBE RIMSKE OPEKARSKE PEČI Na zemljiščih vzhodno od potoka Grajena, kjer je danes zgrajena stanovanjska soseska, se je raztezala obrtniška četrt rimske Petovione. Odkrita je bila pri zaščitnih arheoloških izkopavanjih v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ki so potekala pod vodstvom univ. dipl. arheologa Bla-goja Jevremova. Skozi četrt je potekala rimska državna cesta od Aquileje do Savarie. Severno in južno od ceste so bile odkrite velike stavbe z bivalnimi prostori in trgovinami, velikimi delavnicami, sušilnicami in dvorišči. V četrti, ki je bila zgrajena v bližini izvrstnih ležišč gline, so bile skoncentrirane različne obrtniške delavnice. Med drugim so bile odkrite delavnice za kovino, steklo in obdelavo marmorja, peči za žganje apna ter za žganje lončenih in opečnih izdelkov, ki prevladujejo. Doslej je bilo odkritih 95 peči. Na mestu najdbe pa se je ohranila le ena opekarska - peč 5 (odkrita kot peta peč po vrsti). Z odkritjem obrtne četrti je Petoviona pridobila na svojem arheološkem in zgodovinskem pomenu, saj takšne koncentracije delavnic, ki so ostale nedotaknjene znotraj območja takratnega mesta, drugod niso poznane. Na tem prostoru se je odvijala industrijska proizvodnja lončenih izdelkov ne le za potrebe mesta, ampak tudi za druga provincialna mesta v rimskem imperiju. Zaradi izjemnosti najdb se je arheološka komisija že takoj po odkritju prvega opekarskega obrata odločila, da se na mestu odkritja prezentira ena izmed odkritih opekarskih peči, ki bo z vsemi svojimi značilnostmi opozarjala na gospodarsko dejavnost v takratnem mestu. PEČ 5 Opekarska peč 5 iz 3. stoletja je bila.odkrita leta 1974 v prvem opekarskem obratu s šestimi opekarskimi in tremi lončarskimi pečmi, delovnimi prostori, dvema vodnjakoma, prostorom s pripravljeno glino ter z odpadno jamo s pokvarjenimi izdelki. Muzejski delavci so v letih 1980-1982 peč utrdili z zaščitnim premazom, položili kanalizacijo in uredili okolico, peč pa prekrili z zvonom iz pleksi stekla. Sanacija peči se je pričela že leta 1998 in nadaljevala v letu 1999. Dela so se izvajala ob strokovni pomoči Restavratorskega centra Slovenije, ki je opravil vse najbolj zahtevne restavratorske posege, prevzel pa je tudi svetovanja pri vseh drugih zaščitnih delih. V letu 2000 je bila sklenjena pogodba o izvedbi projekta zaščite in predstavitve Rimske opekarske peči med Pokrajinskim muzejem Ptuj in arhitektom Milanom Kovačem. Spomladi leta 2000 je bila zgrajena zaščitna betonska lupina nad rimsko pečjo. Ureditvena dela v prekritem prostoru pa bi morala biti končana do konca oktobra 2000. Projekt sta financirala Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ptuj, vsak v višini 3,461.250 tolarjev. Zaradi nekaterih tehničnih zapletov, ki so se dogajali med samim projektom zaščite peči in del, ki so bila osnova, da bi lahko bila peč prezentirana širši javnosti, so se dela zaključila šele v letu 2004. Vendar še niso končana, saj sedanje stanje objekta ne omogoča postavitev zbirke. V lanskem letu je Mestna občina Ptuj pričela urejati zunanjost rimske opekarske peči. Tako je bila naročena izdelava zaščitne ograje ob vhodu, v zaključni fazi pa so tudi zemeljska dela in zasaditev ob vhodu. Pričakujemo, da bo konec maja rimska opekarska peč s stalno zbirko lončarstva dostopna za ogled javnosti in v upravljanju Pokrajinskega muzeja Ptuj. Zunanja ureditev, kot je danes, z betonska zaščitno lupino, kazi okolico in je zaradi neurejenosti nevarna za mimoidoče. Hkrati pa nudi dobro osnovo za postavitev objekta, ki bi lahko koristil občanom Ptuja. Zato smo v ptujski mestni občini pristopili k cenitvi navedene nepremičnine. Za prvo polovico letošnjega leta načrtujemo tudi razpis stavbne pravice, s katero bomo iskali potencialnega investitorja, ki bi na tem mestu (nad rimsko opekarsko pečjo) zgradil poslovni ali poslovno-stanovanj-ski objekt, v skladu s kulturno- varstvenimi pogoji. S predvideno nadgradnjo bo omogočena tudi večja dostopnost za ogled rimske opekarske peči. Ponujene rešitve nadgradnje bodo morale vsebovati idejne rešitve, ki jih bo potrdil tudi mestni arhitekt. Marjana Tomanič - Jevremov in Zdenka Ristič Foto: Aleš Šprah Do ptujskega turističnega spominka s študijskim krožkom V želji, da tudi v Ptuju obogatimo ponudbo spominkov in napravimo korak naprej pri kvalitete Ie-teh, smo v izobraževalni ustanovi Animacija Ptuj pričeli s študijskim krožkom, s katerim želimo vzpodbuditi in medsebojno povezati vse, ki se ukvarjajo z izdelavo spominkov in predstavnike institucij, katerih delovanje zajema tudi spominkarsko dejavnost. V ta namen v sodelovanju z Lokalno turistično organizacijo, Turističnim društvom Ptuj in Ptujskimi vedutami organiziramo srečanje Izdelava in trženje turističnih spominkov, ki bo 7. junija, ob 18. uri, v Animaciji, Aškerčeva ulica 1. Srečanje bo predvidoma trajalo dve uri. Vabljeni ste vsi, ki se ukvarjate z izdelavo spominkov ali imate morda le še idejo, s katero bi obogatili ponudbo spominkov. Vse, ki že imate spominke ali izdelke, ki bi to lahko postali, vas vabimo, da jih prinesete s seboj. Na srečanju bodo sodelovali: Sandi Dolenc, v. d. direktorja LTO - predstavitev stanja in razvojnih ciljev, Vilina Hauzer, predsednica Društva spominkarjev Slovenije — predstavitev dobre prakse trženja spominkov, Hrabroslav Perger, predsednik Sekcije domače in umetnostne obrti pri Gospodarski zbornici Slovenije. Milica Rubin Stik z naravo kaže na spoštovanje do samega sebe MB C 3-901 Vsak dan se večkrat odpravim v naravo. Dopoldan uradno po službeni dolžnosti, popoldan pa zasebno. Moje oko se je na dan Zemlje v aprilu, v času akcije pomladanskega urejanja in vzdrževanja čistega okolja, ustavilo na učencih OŠ Olge Meglič in posnela sem lep dogodek. Kakšen občutek me preplavi ob pogledu na to sliko? Lahko si mislite, kako prijetno mi je bilo pri srcu, ko sem zagledala radovedne in nasmejane obraze, ljubeznive in iz srca iskrene poglede ter pridne roke otrok, ki sem jih ujela in z njimi delila veselje, ko so poskrbeli za odstranitev odvrženih papirčkov in cigaretnih ogorkov. V mestu tisočerih obrazov in še več pogledih je na mestnih ulicah postavljenih veliko okrasnih, s cvetjem in zelenjem zasajenih korit. Vse pohvale tistim, ki skrbijo zanje. Nekatera korita so izpostavljena nočnemu vandalizmu, nekatera pa nočni ljubeznivosti. Zatem sem se zapeljala na eko- loški otok pri sejmišču, kjer me je pričakalo pravo nasprotje. Nikjer nobenih otrok in ljudi. Le velik kup smeti. Na tiho sem sama pri sebi izgovarjala besede, ki jih raje ne zapišem. Pač pa sem morala izdati odločbo Čistemu mestu, da na občinske stroške (ker se kršitelji niso prijavili) odstranijo odpadke. Povzročitelj odpadkov sam pri sebi: »Pogled na sliko kaže na mojo nečimrnost, sebičnost in mi postavlja vprašanje o zaverovanosti vase. Spreminjam naravo, namesto da bi sebe. Počasi umira, v meni pa vlada lastni ego in želje po imetju, trenut- nem užitku in strasti, s katerim širim škodljive vplive in nevarnosti sebi in svetu. S takim početjem v sebi ustvarjam praznino, v kateri ni več prostora za ničesar lepega in življenjskega. Kako dihati ob pogledu na tak kup smeti... Prisegam in dajem roko na srce: poboljšal se bom in začel ceniti zdravo življenje. Dobro, svetlo in smiselno. Narava še izgleda zdrava, a zaradi lična vprašanja. Kdo naj bi tukaj koga ozaveščal: inšpektorji občane, občani inšpektorje, odrasli otroke, otroci žodrasle’? In kdo to resnično počne sklepajoč po zgornjih posnetkih? Kdo bi si zaslužil dober vzgled in kdo ga pravzaprav potrebuje? Upam si pripisati in izreči samokritiko, da sem tudi jaz s smetmi nekoč ravnala narobe. A danes mi to ni več potrebno. \ V* L * J Kakšno čustvo vzbudi pogled na to sliko? mojega slabega početja in grdega nečloveškega odnosa do nje je bolna, potrebna objema, ki je lahko zdravilo za obstoj obeh ... Pogled na zgornjo sliko in naravo mi lahko povrne posebno moč duha in razuma ter razmišljanja - od danes naprej drugače.« Potem sem se vračala na delovno mesto in si postavljala raz- P. S. Enkrat tedensko se odpravim v hribe, da se naužijem lepote narave in da med delovnim tednom lažje prenesem poglede na drugi posnetek in njemu podobne. Majda Murko, komunalna inšpektorica Skupne občinske uprave Ne samo še ena čistilna akcija V svetu, kjer ljudje vse bolj hitijo, se malokdo ozre naokrog po naši okolici Vse premalo se čutimo odgovorne za škodo, ki jo povzročamo okolju. V spomladanskem času smo nekako vajeni čistilnih akcij, zato se v resnici ne zavedamo njihovega pomena. In ravno to želi Mladi forum SD Ptuj spremeniti. S čistilnimi akcijami ne želimo le "malo" očistiti okolja, v katerem živimo, temveč je naš namen hkrati tudi odpreti ljudem oči in jih pripraviti do tega, da spremenijo svojo miselnost in početje. Ni tako težko ločevati odpadkov in jih odlagati na za to primerna mesta, samo začeti je potrebno in potem postanejo dejanja navada. In ravno tu smo v Mladem forumu SD Ptuj začeli. Naš prispevek k čistejšemu okolju je bil 23. aprila le kapljica v morje. Čistili smo v Orešju, na področju okrog ribnika, in smo bili prav neprijetno presenečeni, kaj vse se lahko znajde v naravi, kjer bi nekateri radi preživlja- li svoj prosti čas. Naši čistilni akciji so se pridružili tudi prijatelji iz Foruma mladih SDP Varaždin. Skupaj smo počasi in vztrajno nabirali odpadke, ki jih vsekakor ni bilo malo. Osupnili smo ob nekaterih odpadkih, ki so jih ljudje pripravljeni odvreči kar tako, čeprav so škodljivi za okolje. V toplem spomladanskem dnevu smo se dodobra namučili, saj smo čistili kar dobre štiri ure in nabrali za tri tovornjake takšnih in drugačnih odpadkov. Forumovci smo sku- Odstranjevali smo tudi takšno umazanijo paj z našimi hrvaškimi prijatelji dokazali, da lahko prijetno druženje poteka ob koristnem delu. Čeprav je bil naš prispevek k lepšemu in čistejšemu okolju minimalen, pa se že vna- prej veselimo podobnih akcij. Z uspehom akcije smo bili v Mladem forumu SD Ptuj zadovoljni. Branka Bratuša Foto: Žiga Simonič Akcija čiščenja okolja - količina odpadkov narašča iz leta v leto Večji uspeh bi bil, če bi vsake toliko časa lahko le preverjali stanje v naravi, ne da nekako tekmujemo, kdo bo več nabral Čiščenje potoka Grajena, 23. april. Fotoarhiv skupne občinske uprave Čistilna akcija je letos potekala od 18. do 23. aprila. Vse osnovne šole, vključno s podružnico Grajena, devet enot vrtca in vse srednje šole so v skladu s svojim programom in možnostmi okolje čistile že med tednom. Skupaj so naravo očistili za nekaj več kot 15 kubičnih metrov odpadkov. Vrtci so čistili svojo neposredno okolico, prav tako tudi osnovne šole, medtem ko so srednje šole čistile tudi širšo okolico. Tako je na primer gimnazija pobirala odpadke tudi ob potoku Grajena v smeri proti mestu, na delu grajskega hriba in okrog Rimske peči. Srednja kmetijska šola je seveda čistila v Turnišču, strojna srednja šola, ki podobne akcije izvaja samostojno večkrat na leto, v Raičevi ulici okrog delavnic in tako naprej. Ker je gimna- zijcem ostalo še nekaj vrečk, so se zavezali, da bodo pred koncem šolskega leta še »počistili za sabo«. V mestnih in primestnih četrtih so čistili v soboto, 23. aprila. Nekaj več kot 200 sodelujočih je nabralo več kot 60 kubičnih metrov odpadkov, kamor pa ne štejemo količine, ki so jo pred tem nabrali ribiči. Vsi sodelujoči so na koncu dobili tudi odličen golaž, ki ga je skuhalo podjetje Gastro, medtem ko je podjetje Čisto mesto pridno in sproti odvažalo kupe vreč, polne odpadkov. Prav gotovo bi bil večji uspeh, če bi vsake toliko časa lahko le preverjali stanje v naravi, ne da nekako tekmujemo, kdo bo več nabral. Kljub temu pa je vsaj nekoliko vzpodbudno to, da so Tudi učenci osnovnih šol so se vključili v akcijo. Foto: Vanja Zajc Kot vedno je tudi tokrat potrebno pozvati ljudi, naj čuvajo in varujejo naravo, saj iz leta v leto količina odpadkov narašča. Če omenimo samo nekatere, kot so stare preproge, ponošena oblačila, bela tehnika, odpadne gume, gradbeni material, velika količina plastenk, mešalci za beton, stara kolesa, svinjske glave, odpadno olje, lahko vidimo, daje zavest za čisto okolje pri ljudeh še zmeraj zelo nizka. Zato ponovno pozivamo, glede na to, da imamo urejeno odlagališče, da je potrebno z odpadki skrbno ravnati in jih odlagati na zato omenjenih mestih. po nekaterih lokacijah opazili spremembo na bolje v primerjavi s prejšnjimi leti. Letošnja akcija je bila tudi mednarodno obarvana. Mladi forum SD, ki se je se je letos akciji pridružil že četrto leto, je skupaj s kolegi iz Foruma mladih SDP Varaždin očistil ribnik v Orešju. Čistilna akcija je potekala po vičavski sprehajalni poti in ob ribniku v Orešju. Jožica Težak Cisto okolje - temeljna pravica in bistven pogoj za obstoj Mestni odbor SDM Ptuj se zaveda, da je zdravo in čisto okolje temeljna pravica in bistven pogoj za obstoj posameznika. V tem okviru se SDM zavzema za preventivno delovanje, ki mora biti usmerjeno na področje izobraževanja o ekologiji, uporabi povratnih embalaž, sprejetju politike, ki bo stimulirala uporabo čistejše tehnologije, uvajanja sistema ločenega odlaganja različnih odpadkov ter gradnjo objektov, namenjenih za reciklažo in uporabo alternativnih virov energije. V ta namen se je SDM na dan Zemlje odpravil na desni breg Drave in bližnjo okolico, kjer je pripomogel k čistejšemu okolju s pobiranjem odpadkov. Niso rešili Zemlje, ampak pripomogli, da bo skrb za okolje postala osebna odločitev slehernega posameznika. Matej Anželj £fypca/t 13 Na dobrotah slovenskih kmetij sodelovalo 750 kmetij Podeljenih 242 zlatih. 224 bronastih priznanj in 32 znakov kakovosti - ustanovljeno Združenje predelovalcev mesa na kmetijah V dneh od 20. do 23. maja smo na Ptuju gostili 16. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Organizatorji Mestna občina Ptuj, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj kot nosilec projekta smo v celoti lahko zadovoljni z uspešno izvedeno prireditvijo. Sprememba datuma, razstava se je letos odvijala v maju, se je potrdila kot dobra. Tudi v bodoče bo majski termin v prednosti. V tem času se na Ptuju že začenja turistična sezona in prav v povezavi s turizmom vidimo veliko možnost, da postanejo Dobrote slovenskih kmetij osrednja prireditev ob začetku ptujske turistične sezone. Na razstavi je sodelovalo preko 750 kmetij iz vseh koncev Slovenije. V tekmovalnem delu razstave je bilo iz 13 skupin izdelkov prijavljenih 996 dobrot. Med pokrajinami je bilo največ dobrot iz Podravja, skupaj 224 izdelkov. Med izdelki je tradicionalno največ krušnih izdelkov, saj je bilo v ocenjevanju 456 izdelkov. Podeljeno je bilo 242 zlatih, 288 srebrnih in 224 bronastih priznanj. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje je bilo podeljenih 32 znakov kakovosti. je, v katerih morajo kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi danes v Sloveniji delovati. Pojasnjeno je bilo nekaj osnovnih zahtev na področju nove davčne zakonodaje in obdavčenja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Dobrote slovenskih kmetij imajo v trženju možnost predvsem z izdelki višje kakovosti z zaščito in primemo ponudbo. Tudi Ministrstvo za kmetijstvo želi na tem področju v naslednjih letih večji napredek, kar je bilo v predstavitvi posebej poudarjeno. pelje Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj v sodelovanju s partnerji KGZS Zavod Celje. KGZS Zavod Kranj in KGZS Zavod Murska Sobota ter Kammer für Land und Forstwirtschaft in Kärnten. Projekt je pridobljen z razpisom na Program PHARE za čezmejno sodelovanje Sloveni- ja-Avstrija 2002; Sklad za male projekte SI 2002/000-316. Z dobrotami slovenskih kmetij je bil Ptuj spet središče kulinarike slovenskega podeželja, ki je naše pomembno bogastvo. Zato ga ohranjajmo, promovirajmo in razvojno usmerjajmo. Peter Pribožič Rezultati so zelo dobri, kar kaže na dvig kvalitete izdelkov. Zelo dobro so bili ocenjeni izdelki iz skupin, ki so zelo tržne narave, kar kaže, da so kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi na kvaliteti izdelkov namenile veliko pozornost. Kulturni del programa, ki se je odvijal vse dni razstave, je prireditvi dal še poseben čar in minoritski samostan je zaživel v vsej svoji lepoti. Ustanovitev novega Združenja predelovalcev mesa na kmetijah in strokovni posveti so pokazali, da je tudi razstava lahko priložnost, ko aktualno prikažemo in opozorimo na pogo- V okviru razstave sta bila predstavljena dva projekta, in sicer Partnerstvo dobrot brez meja, ki ga izvajamo tako organizatorji kot partnerji v Interrreg IIIA. Nosilec je razvojna agencija Sora in partner iz CELK-a na avstrijski koroški strani. Projekt je namenjen ozaveščanju proizvajalcev in potrošnikov o standardih pridelave in predelave, opredelitvi možnosti prodaje izdelkov in promociji kakovosti produktov. V okviru razstave so bila podeljena prva mednarodna priznanja. Predstavili smo tudi projekt S sodobnostjo do tradicije, ki ga Dobitniki znaka kakovosti ZA MARMELADO: Anica Flegar, Gerlinci 8, - marmelada iz jurke, Romana Rojšek, Založe 74, - grozdna marmelada. ZA VINO: Edi Kozel, Majski Vrh 28/b - laški rizling. Senekovič, kmetija odprtih vrat, Froleh 9 - chardonnay. Miran Reberc, Gorišnica 23 - laški rizling, Simon Toplak, Juršinci 21 - traminec, Stanko in Milena Vrbančič, Bukovci 170/b - sauvignon, Gundel Senveter, turistična kmetija Dražen Vrh 35 - sauvignon, Janko Črešnar, Fošt 14 - sivi pinot - pozna trgatev. Vinogradništvo Čurin -Prapotnik, Kog 15 - šipon - ledeno vino. ZA OLJE: Petek. ekološka kmetija, Strmca 5 - sončnično olje -hladno stiskano. Aleksander Jevnikar, Ankaran - extra deviško oljčno olje, Markočič - Vesel, Izola - extra deviško oljčno olje. ZA SUHO SADJE: Praprotnik, kmetija. Gomilsko 70 - jabolčni krogci, Vojko Sušterič, Piršenbreg 21 - jabolčni čips. Marijan Morelj, Buje 16 - suhe slive. ZA IZDELKE IZ ŽIT: Marija Mesner, Sv. Primož nad Muto 27 - pšenični mešani kruh. Kmetija Bratuša - peka kruha, Formin 31 - domači kruh, Blanka Amečič - peka kruha in peciva, Slatina 40 -domači mešani kruh, Ksenija Peršak, Mežica - rženi kruh, Terezija Vogrinc, Žetale 24 - pletenica - svatovska štruca, Fanika Korošec, Frankolovo - pletenica - poročno srce, Majda Rebolj, Mala Sela 3 - orehova potica, Daniela Rojs, Poljčane - lešnikova potica, Helena Boček, Nadgrad 7 - orehova potica, Katarina Senveter, Varda 25 -janeževi upognjenci. ZA IZDELKE IZ MLEKA: Franci Podjed, Olševek 50 - sladka smetana. Mira Cigut, Noršinci 62 - simi namaz s prekajenim mesom, Milivoj Božeglav, Štorje 79 - kozji sirni namaz z drobnjakom. Liljana Kekec-Pečko, Zg. Porčič 115 - kajmak, Rezka Mali, Godič 24 - tmič, Olga Rozman, Nemški Rovt 3a - mohant. Ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič je bila 20. maja gostja Ptuja; najprej pri županu v Mestni hiši in nato na slovesni otvoritvi razstave Dobrot v minoritskem samostanu. Foto: Aleš Šprah V refektoriju minoritskega samostana so že po tradiciji razstavljene krušne dobrote. Fotoarhiv Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Ptuj - mesto, kjer prebivajo ljudje, ki imajo radi lepoto in cvetje Turistično društvo Ptuj si v svoj vsakoletni plan napiše, kaj vse bi moralo postoriti, da bi naše mesto postalo še lepše. Nekaj od tega tudi uresniči, seveda toliko, kolikor je v njegovi moči. Slovesnost ob 1. obletnici vstopa Slovenije v EU in otvoritev turistične sezone v Evroparku, 30. aprila. Že sredi aprila smo pričeli skupaj z učenci Kmetijske šole iz Ptuja in vrtnarji Komunalnega podjetja z ureditvijo zelenice in obnovo Evroparka. Posajenih je nekaj nad 5 000 sadik - enoletnic, ki so urejene v obliki ptujskega grba, slovenskega grba in evropske zastave. Prav tako smo skupaj z učenci strojne šole in njihovimi učitelji obnovili drogove za zastave, nato z delavci sobopleskarske sekcije pri območni obrtni zbornici te tudi prepleskali in slovesno izobesili zastave članic Evrope. Slovesnost ob 1. obletnici vstopa Slovenije v EU in otvoritev turistične sezone se je zgodila v Evroparku v soboto, 30. aprila. V začetku maja smo stanoval- cem starega mestnega jedra, predvsem tistim, ki imajo svoja okna ali balkone obrnjene na ulico, podelili 1000 cvetočih sadik. Razveselilo nas je, da so si stanovalci že sami nabavili sadike in si polepšali pogled na ulico, obenem pa poskrbeli za lep razgled mimoidočih, ki se ozirajo na njihove cvetlice. Postaviti želimo še cvetlična korita po ulicah, klopi za počitek na mestih, kjer se oko ustavi na naših lepotah. Prav tako pa bi radi skupaj z mestno občino obnovili nekaj fasad v mestnem središču. Nekatere naše zamisli zaradi pomanjkanja finančnih sredstev mnogokrat ostanejo v delovnih načrtih društva. Zato Turistično društvo odpira vrata za vse tiste, ki so pripravljeni kaj storiti za poživitev utripa našega starega mesta in za dvig kakovosti življenja ter bivalnega okolja. Naj to zveni kot povabilo za sodelovanje! Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki so nam pomagali. Albin Pi.šek, predsednik Turističnega društva Ptuj Ranca postaja tradicionalen prostor za rekreacijo in zabavo ob 1. maju maja je na Ranci potekala že tradicionalna prireditev pod naslovom S športom in zabavo v 1. maj, kamor je I ■ lepo vreme pritegnilo številne športa in zabave željne obiskovalce. Prireditev se je pričela ob 10. uri s spustom kanujev po Dravi. Na svoj račun so prišli pohodniki, kolesarji, nogometaši. Poskrbljeno je bilo tudi za tematske igre in otroke. Budnico so zaigrali člani Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom prof. Štefana Petka. Na Ptuju je kar nekaj kvalitetnih mladih glasbenih skupin, zato smo se organizatorji odločili, da jim na ta dan ponudimo priložnost za predstavitev širši publi- ki. Tako so med športnim delom prireditve za zabavo poskrbele skupine Temperas, 5. element ter Nova legija & Andreja. Ob 17. uri so v zabavnem delu Srečanje z nizozemskimi žonglerji Projektni vodja Robert Križanič se je v imenu društva Povod med 5. in 8. majem udeležil Nizozemske žonglerske nacionalne konvencije, kjer se je srečalo 400 nizozemskih žonglerjev in artistov, izmed katerih jih je nekaj že potrdilo svoj prihod na Ptuj. Ta obisk je bil namenjen aktivni pripravi na 28. Evropsko žonglersko konvencijo, ki bo od 14. do 20. avgusta na Ptuju. »Konvencija je na oko videti zelo preprosta, vendar se za to preprostostjo skriva zelo dobra organizacija in bogat ter kvaliteten program. Prepričan sem, da bomo Ptujčani in Ptujčanke oz. organizacijski odbor za pripravo in izvedbo 28. Evropske žonglerske konvencije pripravili vrhunski in odmeven dogodek, ki se ga bodo Z veseljem spominjali vsi udeleženci in obiskovalci,« je povedal Robert Križanič. Alenka Slavinec “i ll ' 1 i ' M 7, ^ pnf 1 u ‘ «|Rif i in i 1 iii'< LT-* _ l/i > 1 „»Ö UV» Ptujčani so se letos na Ranco podali množično tudi s kolesi. prireditve zaigrali člani skupine Aplaus. Večer se je zaključil s kresom na vodi. Ker je Ranca ob Dravi urejen prostor, primeren za piknike, sprehode in zabave, si želimo, da v zavesti ljudi postane sinonim za kraj, poln zabave in adrenalina, a ne le ob praznovanju 1. maja, temveč skozi celo leto. Odlična hrana, veliko rekreacije, zabave, plesa in dobre volje je vzpodbuda in hkrati povabilo za vse tiste, ki se letošnje prireditve niso uspeli udeležiti, da pridejo v prihodnje. Lokalna turistična organizacija Ptuj Foto: Črtomir Goznik IZ PODRUŽNICE OŠ LJUDSKI VRT NA GRAJENI Praznovali smo Dan zemlje V sklop aktivnosti, ki jih ima v svojem načrtu Ekošola, sodi tudi ekodan, ki smo ga izpeljali ob dnevu Zemlje. Pripravili smo posebno radijsko oddajo, obnovili cilje ekolistine, pridružili smo se krajevni čistilni akciji, med katero smo na razredni stopnji očistili bližnjo, na predmetni pa daljno okolico šole. Učenci so bili ob čiščenju okolja izredno aktivni, pobrali so vsak najmanjši košček papirja, ki so ga našli na tleh. Ob tem smo bili izredno veseli, da učenci, ki so bili zadolženi za čiščenje okolice šole, kmetijske zadruge, doma krajanov in gasilskega doma, sploh niso imeli dela. Dejansko je bilo tako čisto, da niso našli skoraj ničesar drugega, razen cigaretnih ogorkov. Vso pohvalo torej zaslužijo ljudje, ki skrbijo za red in čistočo pred svojimi prostori. Morda ne bi bilo slabo, če bi pred svoje stavbe postavili koše za cigaretne ogorke, da ne bi ti ležali vsepovsod. Vsak papirček je našel svoje mesto v košu. Pomladna vetrnica 2005 na prostoru Kinološkega društva Ptuj CID Ptuj in DPM Ptuj pripravljata v soboto, 11. junija, tradicionalno otroško prireditev z naslovom Pomladna vetrnica. Potekala bo že enajstič zapored, odvijala pa se bo na prostoru Kinološkega društva Ptuj, v bližini Rance. Prireditev bo potekala od 16. do 19. ure. Tematsko bo namenjena 50-letnici delovanja prijateljev mladine na Ptuju. Poleg otrok in staršev so zato na prireditev tokrat še posebej vabljeni vsi, ki so vse od ustanovitve do danes sodelovali v društvih in zvezah prijateljev mladine na Ptuju. Najzaslužnejšim se bo DPM Ptuj zahvalilo za njihovo požrtvovalno delo v dobro otrok, mladih in staršev. Na prireditvi se bomo spomnili ključnih dogodkov, ki so zaznamovali delovanje društev in zvez prijateljev mladine na Ptuju v času od leta 1954 do danes. Nastopile bodo glasbene in plesne skupine ptujskih šol, vrtcev, klubov in drugih organizacij. Odvijale se bodo številne in zelo raznovrstne ustvarjalne delavnice. Obiskovalci bodo deležni tradicionalnih brezplačnih palačink. Razrezali pa bomo tudi torto velikanko, kot se za okroglo obletnico spodobi. Otroci imajo, kot vedno doslej, prost vstop. Obiskovalce vabimo, da na prireditev pridejo peš ali s kolesi, za prijetno počutje pa si lahko prinesejo tudi odeje za udobno sedenje na travi. Če bo deževalo, prireditev odpade. Nevenka Gerì Svetovni dan Zemlje praznujemo 22. aprila. Začetki obeleževanja segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljski problemi prišli na dnevni red ameriške politike. Organiziral je predsedniško turnejo, na kateri so opozarjali na probleme v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila 1970, koje na prireditvah posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Od tega leta naprej se dan Zemlje obeležuje vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Svoj kamenček v mozaiku prizadevanj za lepše, prijaznejše in čistejše okolje smo tega dne dodali tudi učenci in delavci podružnične šole Grajena. Šola je vključena v projekt EKOŠOLA, v katerem delujejo vse šole, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo njihovi učenci in delavci. Uradno smo vključeni šele drugo šolsko leto, vendar smo se ekološko osveščali že veliko prej, kar se kaže v vedno boljšem odnosu krajanov do okolja. Dokaz je tudi v tem, da smo Ekozastavo pridobili že v prvem letu sodelovanja pri projektu. Nekoliko več dela so imeli učenci s spremljevalci, ki so se podali na čiščenje ob cestah proti Krčevini pri Vurbergu in proti Mestnemu Vrhu. Največ razne navlake so pritovorili učenci petega razreda, ki so čistili gozd ob cesti proti Mestnemu Vrhu. Učenci so bili izredno marljivi, zato si zaslužijo veliko pohvalo, ljudje, ki odmetavajo odpadke v gozd, češ, tam se ne vidi, ali pa »Saj ni moj!«, pa veliko, veliko grajo in kritiko. Po čiščenju se je marljivim velikim in malim čistilcem prilegla obilna malica. Čeprav smo bili že nekoliko utrujeni, nas to ni motilo, da se ne bi odpravili še na pohod na nam najbližji in najvišji vrh, Hum. Učenci razredne stopnje so s svojimi učitelji in spremljevalci ubrali nekoliko krajšo pot kar po cesti. Pohodnike predmetne stopnje pa je pot peljala najprej do Drave in so se na Hum povzpeli z dravske strani. Na vrhu smo občudovali čudovit razgled na Ptujsko in Dravsko polje ter Ptujski grad. Drugačen je bil pogled »od zgoraj« na lepo novo šolsko stavbo. Ker je bil prekrasen sončen dan, se nam je oko zazrlo v skoraj že zelene Slovenske gorice na eni in Haloze na drugi strani. To pa še ni vse! Tega dne smo zaključili tridnevno akcijo zbiranja starega papiija v okviru vseslovenske akcije Star papir za novo veselje. Akcija je humanitarnega značaja. Njen izkupiček je namenjen slovenskim revnim in bolnim otrokom. Na bencinsko črpalko OMV v Spodnjem Dupleku smo dostavili naš zabojnik za odpadno embalažo. S tem smo potrdili svojo udeležbo na natečaju Odpadke ločujmo, naravo spoštujmo, ki sta ga razpisali Ekošola in OMV Slovenija. Skupaj s centralno šolo smo postavili stojnico na Novem trgu v Ptuju ob dogodku Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom in tako širši javnosti predstavili svoje aktivnosti v sklopu Ekošole. Nada Sevšek Foto: Vanja Zajc Po napornem vzponu na Hum se prileže počitek. Dijaki ptujskih srednjih šol obiskali parlament 80 dijakov obiskalo parlament in se seznanilo s temeljnimi državnih institucij Mestnemu odboru Slovenske demokratske mladine Ptuj se zdi pomembno, da se ljudje zavedamo državljanskih pravic in dolžnosti ter da poznamo ureditev slovenske države. Slovenski šolski sistem nameni premalo časa za poučevanje o temah, ki bi povečale slovensko narodno zavest. Zato se je mestni odbor SDM Ptuj odločil, da ne želi samo načelno podpirat t. i. državljanske vzgoje, ampak se želi v tej smeri lotiti konkretnih projektov ter tako v svojem okolju dijakom vseh ptujskih srednjih šol omogočiti strokovno ekskurzijo v okviru Tako je imelo v aprilu 80 dijakov vseh petih ptujskih srednji šol možnost obiskat parlament in se tam seznanit o vejah oblasti in nasploh o državnih institucijah. Za govorniški oder so bili povabljeni predstavniki različnih vej oblasti. Najprej je dijake sprejel in pozdravil Branko Marinič, poslanec SDS. Slovensko politično ureditev, njeno sestavo in področje delovanja je predstavila Alenka Jeraj, poslanka SDS ter obenem predsednica SDM. Delo in dolžnosti poslanca so bile prav tako predstavljene s strani Alenke Jeraj ter Boštjana i. državljanske vzgoje. Zagoraca, poslanca SNS. Dijake je pozdravil tudi podpredsednik državnega zbora Sašo Peče. Kot predstavnik vlade je prišel Miroslav Luci, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Delovanje opozicije pa je predstavil Miran Potrč, poslanec SD. Ker so bili na strokovni ekskurziji predvsem dijaki 3. in 4. letnikov, ki bodo kmalu zaključili srednjo šolo in se vpisali na fakultete, ki bodo začele izvajati svoje visokošolske programe po bolonjske sistemu, je prorektor Univerze v Mariboru Marko Pukšič v prostorih parlamenta Dijaki ptujskih srednjih šol v prostorih državnega zbora. dijakom na kratko predstavil tudi bolonjski sistem. Ker se SDM zaveda, da je bolonjski sistem med dijaki premalo poznan, bo v kratkem za dijake ptujskih srednjih šol organiziral predavanje predstavnikov Univerze v Mariboru. Tako bodo dijaki bolj seznanjeni s spremembami, ki jih v slovensko visoko šolstvo prinaša bolonjski sistem. Damir Žerak Med inovativnimi učitelji za šolsko leto 2004/05 tudi Vanja Zajc Sredi maja so v prostorih Založbe Rokus v Ljubljani podelili nagrade zmagovalcem natečaja Inovativni učitelj leta za šolsko leto 2004/05, ki ga že nekaj let zapored razpisuje istoimenski sklad, ustanovljen s strani omenjene založbe. Inovativna učiteljica Vanja Zajc. Natečaj je trajal od lanskega novembra do konca letošnjega marca, njegov namen pa je izbira inovativnega učitelja oziroma učiteljice, ki je v skladu s strokovnimi kriteriji ustvaril izviren in učencu ali dijaku koristen način podajanja snovi pri pouku. Med inovacije sodijo izdelani didaktični pripomočki za boljšo predstavitev učne snovi, učbeniki, delovni zvezki, preizkušene nove metode in tehnologije učnega procesa ... Letos je prispelo 53 vlog, od teh jih je 50 ustrezalo kriterijem. Komisija, ki sojo sestavljali dr. Srečko Zakrajšek, dr. Peter Krečič, dr. Ljubica Marjanovič Umek in Rok Kvaternik, je letošnje nagrajence izbrala in jim svečano podelila še nagrade v vrednosti 240 tisoč tolarjev. 1. nagrado v kategoriji Prvo triletje je prejela Vanja Zajc iz OS Ljudski vrt Ptuj za didaktičen pripomoček številski čebelnjak. V različnih kategorijah so podelili še pohvale. Dobila stajo tudi Jožica Repič in Matej Sužnik iz OŠ Ljudski vrt za omrežni učbenik za naravoslovje in tehniko v 5. razredu. Ivo Kornik Mladi proti ksenofobiji Od 1. do 8. maja je na Nizozemskem, v majhni počitniški vasici Breedenbroek, potekala mladinska izmenjava na temo Ksenofobija in rasizem. Organizator izmenjave je bil Loesje International. Projekt je bil financiran s strani Evropske unije. Izmenjave oziroma delavnic na omenjeno temo se je udeležilo sedemdeset mladih iz držav Evropske unije in Turčije. Slovenijo je predstavljala skupina Loesje iz Ptuja v naslednji zasedbi: vodja skupine je bil Robert Križanič, ostali udeleženci pa Mihaela Medved, Saša Ljubeč, Leon Galun in Ozren Bla-nuša. Tam se nam je pridružila še Irena Kranjc iz Cerknega, ki opravlja Evropsko prostovoljno službo v mednarodni Loesje pisarni v mestu Arnhem na Nizozemskem. Dan se je začel okrog devete ure zjutraj z zajtrkom, nakar so sledile Loesje delavnice kreativ- nega pisanja in debate na različne oblike nestrpnosti. Četrtega in petega maja smo se udeležili proslav nacionalnega (Remembrance Day in Liberation Day) praznika v Amsterdamu in Asse-nu. Takrat se celotna Nizozemska pokloni in obudi spomin na žrtve vseh vojn, ki so in ki divjajo po svetu. Med delavnicami smo imeli tudi nekaj časa za sprostitev na nogometnem in odbojkarskem igrišču ali pa v skupini za ulični teater. Vsak večer je bila na sporedu kulturna predstavitev dveh držav, njihovih šeg in navad. Ozren Blanuša ?Ayr#s< 17 Bazeni energije letos še drznejši Legendarni Bazeni energije, največja zabava ob bazenih v Sloveniji, letos dobivajo novo, še drznejšo obliko. Na kar tridnevnem žuru z glasbo, plesom, kopanjem, igrami in brezplačnim kampiranjem organizatorji, Klub ptujskih študentov, letos pričakujemo študentke in študentke iz vse Slovenije. Eden najboljših žurov v Sloveniji. Bazeni energije so že več let eden najprepoznavnejših pa tudi daleč najbolj množično obiskan projekt Kluba ptujskih študentov. Ker so glede na lansko ogromno množico obiskovalcev dosegli mejo, ko v obstoječi obliki ne bi mogli več praktično nikamor rasti, smo se v Klubu ptujskih študentov letos odločili, da projekt zastavimo nekoliko drugače. Namesto enega bodo Bazeni energije letos trajali kar tri dni: od petka. 1., do nedelje, 3. julija. Tridnevnim gostom bo zagotovljeno brezplačno kampiranje v in pri kampu Term Ptuj. Tako letos pričakujemo še veliko več obiskovalk in obiskovalcev, predvsem študentk in študentov, ki se jim v preteklosti samo za en dan ni splačalo potovati z različnih koncev Slovenije. Kampiranje pa ponuja še dodatne zanimive možnosti druženja med mladimi. Zabava se bo začela že v petek z dosedanji podobno obliko zabave. Na glavnem odru bosta zvečer nastopili skupini Mi2 in Elvis Jackson, drugi oder pa bo v znamenju hip hopa. V soboto dopoldne sledi prebujanje v kampu z godbo na pihala in zajtrkom, čez dan kopanje in različne igre. Med njimi seveda priljubljeni tradicionalni »skoki s petkice«, zvečer pa stopnjevanje zabave z D.J.-i in skupinami. Na glavnem odru bosta nastopili skupini Siti hlapci in Soul Fingers, na drugem odru pa bodo v soboto kraljevali house D.J.-i. V nedeljo bo čas za nežni glasbeni »chil-out«, še zadnje namakanje v bazenih in proste športne igre, pospravljanje šotorov, zvečer mogoče še ogled Ptuja, nato zadovoljen odhod mladih gostov. Nina Milošič Fotoarhiv KPŠ Veliki spektakel predelanih avtomobilov na Ptuju Sobota, 7. mai, je na Ptuju minila v znamenju avtomobilov. Avto klub Tuning freaks je priredil mednarodni show predelanih avtomobilov, ki je potekal na parkirišču pred Pomaranča barom. Razstavljenih je bilo več kot 100 "tuning" avtomobilov iz Slovenije in Avstrije. Med 9. in 21. uro si je dogodek ogledalo več kot 5000 obiskovalcev, ki so bili nad razstavljenim vidno navdušeni. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj fotografij iz prireditve, več slik in informacij pa si lahko ogledate na www.tuning-freaks-klub. si. Mirjana Nenad Lep primer urejenega prtljažnika v modelu VW Passat. Vidimo lahko LCD zaslone in zvočni sistem. Množica obiskovalcev je lahko videla veliko zanimivosti tako v prtljažnikih avtomobilov kot tudi v notranjosti. Vice zmagovalec v kategoriji Najlepša notranjost. ŽIVLJENJSKA PUSTOLOVŠČINA - SVET NA MOJI DLANI Poletni tabor za mlade v Veržeju Kakor že nekaj let bomo tudi letos inštruktorji mladinskih delavnic v okviru društva za družinsko rekreacijo Hopla in Centra interesnih dejavnosti Ptuj pripravili poletni tabor za mlade od 13 do 17 let. Na teh taborih se mladi iz vse Slovenije srečujejo, spoznavajo, zabavajo ter koristno zapolnijo počitniški čas. Letošnji tabor nosi naslov Življenjska pustolovščina - svet na moji dlani. Že sam naslov pove, da je dogajanje na taboru zelo pestro in razgibano ter da nikomur ni dolgčas. V dopoldanskem času potekajo delavnice, kjer se v krogu pogovarjamo o določeni temi. Preko iger, razmišljanj, vodenih fantazij, risanja, igranja vlog spoznavamo sebe in naše okolje. Letos bodo potekale naslednje delavnice: Droge, Čustva, Odnosi, Narava, Koliko daš, toliko dobiš, Moški in ženske, Kako biti zdrav in biti cool. Delavnice so zelo zabavne, hkrati pa koristne. Spoznavamo, kako sproščeno in strpno premagati probleme, na katerih nas življenje preizkuša. Popoldan pa si lahko vsak izbere proste delavnice. Izbirati bo možno med naslednjimi: Športne delavnice (odbojka, borilne veščine, ples, aerobika), Ustvarjamo po najstniško (slikanje na telo, origami, izdelovanje škatel iz papirja, izdelovanje lesenih kulijev, izdelovanje novega papirja iz starega papirja), Sprostimo se (joga, masaža, tai-chi), Kuharska delavnica, Najšibkejši člen, Milijonar, Piknik, Vojna z vodnimi baloni, Orientacijski tek, Gledališče, Grafiti, Md Stars, Avdicija, Modna revija, Zmen-karije, Orientalski ples, Mozaiki ... Dan bomo zaključili z druženjem in z zanimivostmi, presenečenji kot npr: spoznavni večer, plesi, afriški večer, bivaki, večerja na prostem, pidžama party ... Ob delavnicah in igrah se ne bomo le zabavali, temveč spoznavali sami sebe, prijatelje, videli različne možnosti za rešitev naših težav, spoznali, kako učinkovito reagirati v posameznih situacijah, da bomo dosegli tisto, kar si želimo. Letos, kakor že nekaj prejšnjih let, bo tabor organiziran v domu Veržej (25. 6. - 6. 7.). Dom ima dvo- in triposteljne sobe, šest apartmajev z velikim dnevnim prostorom. Vsak apartma ima zunaj svojo poletno hiško. Na prostem je možno igrati odbojko, namizni tenis, tenis, košarko Zbirali oblačila za Rdeči križ Mladinski svet Mestne občine Ptuj (MSMOP) je na svoji drugi zaporedni akciji zbiranja oblačil, knjig, igrač in podobnih stvari za Rdeči križ naletel na odličen odziv občank in občanov. Pred Mercatorjevo blagovnico, v centru mesta Ptuj, so se zbrali v petek, 13. maja, ter v soboto, 14. maja. Na okrašeni stojnici so dijaki od IO. ure zjutraj zbirali oblačila, knjige, igrače ..., ki so jih občani prinesli. "Veseli nas, da občani tako dobro sprejmejo vse humanitarne akcije, ki se dogajajo na Ptuju. Zbrana oblačila in igrače bomo odpeljali na enoto Rdečega križa na Ptuju, kjer se bodo potrudili, da bodo zbrane stvari prišle v posest ljudem, ki so pomoči res potrebni. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so prispevali svoje stvari in nam tako omogočili izpeljati zelo uspešen projekt! Zahvaljujemo se tudi Komunalnemu podjetju Ptuj, ki nam je omogočilo brezplačno uporabo stojnice," je povedal Dejan Klasinc, predsednik MSMOP. Obenem pa pristavil, da je projekt to leto postal tradicionalen in da se bodo v Mladinskem svetu še naprej trudili vsako leto izpeljati vsaj en takšen projekt. Mirjana Nenad ... V domu je tudi velika telovadnica, kjer lahko migamo v vsakem vremenu. Si stari med 13 in 17 let, imaš čas od 25. 6. do 6. 7. in si želiš nepozabne dogodivščine z vrstniki iz vse Slovenije? Potem se nam pridruži! Ne veš kako? Oglej si našo spletno stran http:// www.cid.si/tabor_2005, kjer najdeš prijavnico, ki jo izpolni skupaj s starši ter nam jo pošlji na Center interesnih dejavnosti, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, tel.: 02 780 55 40, faks: 02 779 2l 8l. Za dodatne informacije lahko pokličeš na zgornjo številko ali vodjo tabora Francija 041 569 370 ali namestnico Barbaro 040 264 009. Hopla in CID Ptuj KLUB PTUJ/KIH /TUDENTOV PROGRAM V KOLNKIŠTI Vabi Klub ptujskih študentov Četrtek, 2. junij, ob 20. uri: JAM SESSION Petek, 3. junij, ob 20. uri: KRVAVE KULTURE potopisno predavanje Sobota, 4. junij, ob 21.30: MELODROM - koncert vetje, opravljanja, toda mali človek je vendar kompleten človek! In njene sanjarije o otroških in mladostnih nastopih pred publiko govorijo, da se tudi v čistilki skriva veliko ... Vstopnina: 500 SIT. Njihov prvenec Melodrom je bil v Videospotnicah razglašen za najboljši album leta, prav tako si je ta častitljivi naslov pridobil tudi po izboru časopisa Delo. Vstopnina: 500 SIT. Nedelja, 5. junij, ob 20. uri: RAN - projekcija filma Retrospektiva filmov Akire Kurosawe Prelepa japonska adaptacija Shakespearjevega Kralja Leara. Postarani oče se odloči razdeliti svoje kraljestvo med tri sinove. Starejša sta s tem zadovoljna, najmlajši pa meni, da se je očetu zmešalo in napove, da se bosta starejša brata kmalu borila proti njemu in drug proti drugemu. 71. mesto na imdb-jevi lestvici najboljših filmov vseh časov. Vstopnine ni. Četrtek, 9. junij, ob 19. uri: 9. TURNIR V TAROKU Petek, 10. junij, ob 20. uri: ČISTILKA MARIJA monokomcdija Avtor: Tone Partljič Režija: Vito Taufer Igra: Mojca Partljič Marija je čistilka, haloška Štajerka v Ljubljani, mati dveh otrok in napol ločena od moža Frančka. Njene skrbi se sučejo okoli prehrane, bitke za preži- Sobota, 11. junij, ob 21.30: ELEKTRIK JAZZ QUARTET koncert Skupino sestavljajo študentje jazza na tujih in slovenskih jazzovskih šolah. Izvajajo mešanico swinga, funka, etna, latina in fusiona. Avtorske skladbe spevno gnezdijo v električnem jazzu in jazz-rocku od konca 60. let in mainstream jazzovski improvizaciji ter delujejo sveže in neobremenjujoče tudi za najširše občinstvo. Vstopnina: 200 SIT. Četrtek, 16. junij, ob 19. uri: 10. TURNIR V TAROKU zaključek sezone 2005 Sobota, 18. junij, ob 21.30: DUVVAI ORCHESTRA koncert Duwai Orchestra šteje 10 članov, ki imajo radi dobro glasbo širokega spektra zvrsti. Večinoma preigravajo funk, R&B, soul, disco in rock, vmes pa se najde tudi kakšna irska polka ali “Oberkrainer Pop Muzik” ... Prepričajo tako s kakovostjo kot z eksplozivnim programom. Vstopnine ni. Četrtek, 23. junij, ob 20. uri: JAM SESSION Zadnja premiera sezone in 50. Pavlek Poljubljanje z mr. Beanom, kot se imenuje zadnja premiera te sezone, je romantična komedija, ki govori o dveh osamljenih dušah - o mladi krupjejki in ne preveč uspešnemu specialistu Iz romantične komedije Poljubljanje z mr. Beanom. za prodajo pisarniških potrebščin, ki se nepredvidoma zbližata ne nekem nepredvidenem vikendu, v predvidenem hotelu poleg moija in njuni sobi s pogledom na avto. Kot že leta določa tradicija zadnje premiere v sezoni, bo tudi ta letos izvedena zunaj zidov gledališča in tudi to pot, kakor tudi lani. v atriju hotela Mitra. Obljubljeno Županovo Micko smo žal morali zaradi mednarodnih filmskih obveznosti glavnega protagonista Matjaža Javšnika prestaviti na naslednjo sezono. Velika uspešnica ptujskega gledališča mono-komedija Pavlek je v pol leta svojega obstoja nabrala že kar precejšnjo "kilometrino" in bo junija na domačem odru odigrana že pet-desetič. Tudi v tej jubilejni "izdaji", seveda, kot vedno, tudi tokrat izredni Peter Ternovšek. Naj vas opozorimo, da se v vašem mestu še dogaja SKUP Fotografska razstava Ptujčank Alenke Slavinec in Staše Cafuta Fotografija Alenke Slavinec - Tigravost. Foto: Boris Voglar - torej 4. festival komornega gledališča Ptuj 2005 in medtem ko berete te vrstice, imate na voljo še tri zanimive tekmovalne predstave v ogled Igra s pari, Ti nori tenorji in Vohljač ter zaključek s podelitvijo nagrad in nastopom pevke Neže Buh. Kot vsako leto tudi letos Mestno gledališče Ptuj svoji zvesti publiki podarja predstavo za otroke, ki jo bo bosta pod okriljem ljubljanskega Mini teatra odigrali igralki Maja Končar in Nina Ivanič in nosi naslov Čarobni prah, govori pa o tem, kako morata dve pogumni mali miški nujno posuti dlesni male Tinkare s čarobnim prahom, da ji bodo zrasli zobki. Na poti na njiju preži strašni mačkon Barabon, zato prosita slavnega detektiva kužka Olafa, da jima pomaga. Poučna zgodba o prijateljstvu in moralnih vrednotah, začarana v Iz predstave Čarobni prah. čudovito domišljijsko pravljico. Tudi letos naše gledališče ne bo manjkalo na festivalu Lent, katerega pričetek seže v drugo pozno polovico junija. Mariborsko publiko bomo nasmejali z dvema produkcijama: z Vohljačem in legendarno Marjetko str. 98. Rok Vilčnik, dramaturg MGP MEDNARODNI DAN DRUŽIN IN MEDNARODNI DAN MUZEJEV V POKRAJINSKEM MUZEJU PTUJ Peter in volk prepevala mladim obiskovalcem muzeja Leta 1994 je generalna skupščina Združenih narodov 15. maj razglasila za mednarodni dan družin. Muzeji se vsako leto praznovanju tega dne pridružimo tako, da družinam ponudimo brezplačen vstop v muzejske zbirke in pripravimo različne dejavnosti za otroke in starše. Tudi letos so v Pokrajinskem muzeju Ptuj na ta dan družine imele brezplačen vstop in muzejske zbirke na gradu si je ogledalo okrog 30 družin. V Mercatorjevi blagovnici na Ptuju, v galeriji na stopnišču, sta razstavljali Ptujčanki Alenka Slavinec in Staša Cafuta, ki sta se skupaj predstavili že lani, in sicer v mariborskem Europarku z razstavo Pred in za (objektivom namreč). Stašina razstava nosi naslov Fotografije za na steno, na katerih so motivi iz različnih koncev sveta. Portreti kurentov, otrok iz Afrike, egipčanski portret, kitajska pokrajina, odsev Ptuja v reki Dravi, večne Benetke, sončni vzhodi in zahodi Kenije. Fotografije so uokvirjene in primerne za vsak ambient. Alenkina razstava pa ima naslov Kakšen gazda, takšen pes. Ze naslov namiguje, da so na fotografijah lastniki psov in njihovi psi. Fotografije so velikosti 30 krat 45 centimetrov in so na kapafiksu brez okvirja. Na fotografijah je prepoznati znane Ptujčane in Ptujčanke. Milena Turk Ker pa smo tri dni kasneje, 18. maja, praznovali še mednarodni dan muzejev, ki gaje že leta 1977 razglasil Mednarodni muzejski svet, je Pokrajinski muzej Ptuj otrokom podaril še brezplačen ogled glasbeno-lutkovne predstave Peter in volk. V slavnostni dvorani ptujskega gradu jo je izvedlo lutkovno gledališče Pika iz Lenarta. Predstava, ki jo odlikujejo zanimiva scena, igranje na glasbila, otrokom všečna in primerna interpretacija ter odlič- no petje obeh igralk, je navdušila okrog 140 otrok in staršev. Otroci so po ogledu še polni vtisov ustvarjali na temo Jaz in moja družina ter s svojimi slikami okrasili stene pedagoške sobe na ptujskem gradu. Isto predstavo si je brezplačno ogledalo tudi okrog 70 otrok in staršev v ormoškem Domu starejših občanov. Metka Stergar, kustodinja pedagoginja Vabilo na ogled razstave Dalmatinova Biblija (1584) V Knjižnici Ivana Potrča bo od 2. do 30. junija na ogled razstava Dalmatinova Biblija (1584). Na ogled bomo postavili dragoceno delo, ki predstavlja vrh slovenske protestantske književnosti. Gre za prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenski jezik, ki je v naslednjih stoletjih predstavljal podlago za nove izdaje Biblije v slovenščini in ga danes v dveh izvodih hranimo v domoznanski zbirki knjižnice. S spremljevalnimi prireditvami, ki bodo potekale cel mesec, bomo predstavili čas in prostor, v katerem so nastali pogoji za prvi slovenski prevod celotnega Svetega pisma. Prireditve bodo potekale po naslednjem programu: V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj: • 2. 6. ob 19.00 - otvoritev razstave v slavnostni dvorani knjižnice • 3. 6. ob 10.00 - od domoznanske zbirke do zbirke patrio-tike. Predavanje dr. Eve Kodrič-Dačic (NUK) • 7. 6. od 9.00 do 16. 00 -celodnevne aktivnosti za orga- nizirane skupine: voden ogled razstave, srečanje z vitezom, prikaz renesančnih plesov ter predstavitev življenja in oblačil v 16. stoletju • 14. 6. ob 18.00 - ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle. Udeleženci se bodo lahko preizkusili v izdelovanju igrač iz 16. stoletja. • 20. 6. ob 19.00 - Ptuj v 16. stoletju. Predavanje Marije Hernja Masten (Zgodovinski arhiv Ptuj) V Knjižnici Ksavra Meška Ormož: • 14. 6. ob 15. 00 - ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle. Udeleženci se bodo lahko preizkusili v izdelovanju igrač iz 16. stoletja. V času trajanja razstave bo za organizirane skupine po dogovoru možen tudi voden ogled. Mira Jerence Fotografska razstava Primoža Tropa - na ogled do 15. junija V Lekarni Ptuj je bila otvoritev že šeste razstave v okviru projekta Ohranimo mladost. Tokrat razstavlja Ptujčan Primož Trop (1973), ki seje začel ukvarjati s fotografijo že v srednji šoli. Primož vidi ohranitev mladosti in inspiracijo za ustvarjanje fotografij predvsem v hribih in gorah oz. v pohodništvu, saj je že vrsto let gorski vodnik. Razstava bo na ogled do 15. junija. Vljudno vabljeni. Alenka Slavinec KONSERVACIJA IN RESTAVRACIJA PISNE DEDIŠČINE Ali jih lahko še rešimo? Zgodovinski arhiv na Ptuju od 18. maja do 13. junija v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča predstavlja zanimivo razstavo Ali jih lahko še rešimo? Razstavo je pripravil Štajerski deželni arhiv iz Gradca - Steiermärkisches Landesarchiv Graz. Graški arhiv je največji deželni arhiv Avstrije in hrani tudi velik del starejše pisne dediščine, ki se nanaša na ozemlje Štajerske, za katero je bil od ustanovitve 1811 tudi pristojen. Poškodovano knjižno gradivo. Kako zavarovati arhivsko gradivo in sebe v stiku z okuženim materialom in kako odpraviti poškodbe nastale na takem gradivu, je bila tema tokratne razstave. Opozoriti smo želeli na nevarnosti, ki jim je izpostavljeno arhivsko, knjižno in drugo gradivo zapisano na papir. Večina teh poškodb nastane zaradi nepravilne hrambe, neprimer- nih prostorov, vedno večje polucije zraka in raznih drugih vplivov. Razumljivo je, da se s takimi problemi in nevarnostmi učinkovito lahko spopademo šele, ko imamo primerne strokovnjake, tehnične in finančne vire ter pravočasno odkrijemo poškodbe. Vsi slovenski arhivi imamo le en tovrstni restavratorsko-kon-servatorski center v Sloveniji, ki deluje pri Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani, zato je razumljivo, da je arhivska stroka na konservatorsko restavratorskem področju dokaj v nezavidljivem položaju. V Evropi skorajda ne poznam nekoliko večjega regionalnega arhiva, ki ne bi imel lastne majhne knjigoveške ali restavratorske delavnice, ki opravi manjša in strokovno nezahtevna dela, ki sodijo v sklop preventive in osnovne zaščite knjižnega in arhivskega gradiva. Razvojne smernice arhivov v Sloveniji pa na tem področju ne kažejo nobenih znakov, da bi država v nadaljnjih petih letih nameravala karkoli spremeniti. Zato je potrebno z izobraževanjem in preventivo tako v arhivskih organizacijah kakor pri ustvarjalcih obvarovati arhivsko gradivo, dokler se stanje ne bo spremenilo. Zato so Pokrajinski arhiv v Mariboru (koordinator). Zgodovinski arhiv v Celju, Zgodovinski arhiv Ljubljana ter Zgodovinski arhiv na Ptuju sklenili, da nadvse aktualno problematiko konservacije in restavracije pisne dediščine ter razstavo graškega arhiva predstavijo tudi pri nas. Idejno zasnovo izvirne razstave je zasnoval izredni prof. dr. Josef Riegler, direktor ŠDA. Avtoiji Deželni arhiv v Gradcu ima preko 60.000 tekočih metrov arhivskega gradiva, zato je za njegovo varovanje razvil lastno restavratorsko in konservatorsko službo. Vodja centra Ingrid Hödlova je svoje raziskave posvetila poškodbam pisnih virov, preventivnim ukrepom in konservaciji v arhivih, knjižnicah in muzejih. Posebej pa se je posvetila raziskovanju največjega sovražnika v arhivih, to je plesni, ki se razvijejo na papirju in so materialni škodljivec, poznajo pa ga arhivi, knjižnice, muzeji in skoraj vsak zbiralec ter posameznik. graškega dela razstave so Ingrid Hodi, dr. Elke Hammer-Luza, dr. Peter Wiesflecker, Christian Goli, Heinz Prosser. Dodano originalno ogroženo gradivo je iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Marija Hernja Masten Idrijske čipke in umetnost Rudija Skočirja Razstava v Miheličevi galeriji -12. 5.-12. 6. Razstava je nastala v sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija in Čipkarsko šolo Idrija. Gre za zgodovinski prikaz razvoja čipkarstva in razstavo čipk ter slik in grafik akademskega slikarja Rudija Skočirja, kateremu so bile čipke in rudarstvo na Idrijskem navdih za njegovo likovno izpovednost. Razstavo spremlja katalog z besedili Mirjam Gnezda in Maje Svetlik o idrijski čipki ter Stanke Gačnik o umetnosti Rudija Skočirja. RUDI SKOČIR je bil rojen 6. aprila 1951 na Kamnem pri Kobaridu. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1977. Nadaljeval je študij na specialki za slikarstvo pri profesorjih Janezu Berniku. Štefanu Planincu in Kiarju Mešku. Leta 1996 seje študijsko izpopolnjeval v Cite Internationale des Arts v Parizu. Svojo umetniško kreativnost je doslej predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, ex temporih ter likovnih kolonijah doma in v tujini ter prejel več nagrad in priznanj (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina. Srbija, Makedonija, Italija, Avstrija, Španija, Nemčija, Danska, Velika Britanija, Japonska). Rudi Skočir je izvrsten slikar, grafik in ilustrator literarnih del za mladino in odrasle. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in član ilustra-torske sekcije pri isti zvezi. Kot svobodni umetnik živi in ustvaija v Rovtarskih Žiberšah. SLIKARSKE METAFORE V UMETNOSTI RUDIJA SKOČIRJA V obsežnem in subtilnem umetniškem opusu akademskega slikarja, grafika in izjemnega ilustratora Rudija Skočirja se soočimo s prepletanjem večstoletne tradicije rudarstva in krhke ter hkrati skrivnostne in nežne čipkarske ustvarjalnosti številnih rok na Idrijskem. Skočir-jeve likovne umetnine, kjer so upodobljeni rudarji s svojimi (in hkrati slikarjevimi) življenjskimi usodami, kar naenkrat presežejo prepoznavne časovne in prostorske okvirje ter postanejo nosilci povsem novega sporočila, slikarjeve lastne biti, njegovega razmišljanja in notranjega raziskovanja umetnosti kot osebne izpovedi univerzalnih čustev in trdega dela poklicanih. Za ptujsko razstavo o zgodovini idrijske čipke, ki je vzajem- no povezana s tradicijo rudarstva, z načinom življenja ljudi na Idrijskem nekoč in danes ter je kot likovni navdih posegla tudi na področje umetnosti, je Rudi Skočir izbral 7 slik v tehniki olje na platnu in 12 grafik - jedkanic, ki so posvečene »rudarjem in njihovim družinam, ki jih nikoli nisem srečal, videl, poznal. Bili so tu, v tej kotlini, prišli so in odšli, kakor smo prišli mi in bomo odšli. Dobri in manj dobri, skrbni in površni, grdi in lepi, razposajeni, smešni, marljivi, dolgočasni, zlobni, pošteni, grabežljivi - takšni, kot smo tudi mi. Njihovo zapuščino poznamo! Bomo mi imeli mimo in čisto vest - ko bomo odhajali?« je zapisal umetnik leta 1990. Razstavljena dela so izredno premišljene. Studiozne in kompozicijsko ter barvno dorečene likovne umetnine, kjer se soočimo s Skočir-jevim poznavanjem aktualnega likovnega problema, občutenim dojemanjem in izhajanjem iz tradicije, prefinjenim občutkom za branje ljudi in njihovih usod ter iskanjem novih sintez, metafor in poti v današnjem labirintu umetnosti, v katerega je bil izbran in poklican Rudi Skočir. Umetnikove misli so prek slikarskih metafor postale umetnine kot sinteza industrijskih tradicij, čipkarskih mojstrovin in likovne modernosti. Stanka Gačnik Borut Zagoranski in Ashok Klouda Dobrodeli koncert Lions cluba Ptuj v slavnostni dvorani ptujskega gradu Vznak dobrega medsebojnega sodelovanja je v aprilu v slavnostni dvorani ptujskega gradu potekal dobrodelni koncert v organizaciji Lions cluba Ptuj, na katerem sta nastopila Ashok Klouda na čelu in domačin Borut Zagoranski na harmoniki. Ponosni smo lahko na dejstvo, da se je njuna mednarodna turneja začela prav na Ptuju, kar dogodku prida še kanček dodatne ekskluzivnosti. Oba podiplomska študenta s slovite kraljeve akademije sta uprizorila vrhunski glasbeni dogodek svetovnega formata ob preigravanju J. S. Bacha, Sofie Gubaiduline, Čamile Saint Saéns, Elene Firsove in Astorja Piazzolle. Izkupiček dobrodelnega koncerta, kot donacije Boruta Zago-ranskega, je namenjen izvajanju socialnih programov lokalnih prostovoljcev pri oskrbi in druženju na domovih invalidov (ZIFS) ter drugim humanitarnim akcijam. Posnetki koncerta pod vodstvom Davorina Jukiča bodo izdani na samostojni zgoščenki, katere izkupiček bo prav tako namenjen dobrodelni donaciji, ki jo bomo ptujski lioni dorekli z Borutom Zagoranskim. S takšnimi prireditvami želimo opozoriti, da so tudi najbolj nadarjeni posamezniki, kar Borut Zagoranski zagotovo je, v svojem bistvu hendikepirani. Tudi oni potrebujejo posebno pozornost in pomoč, ki pa se seveda razlikuje od tiste, ki jo nudimo ljudem v zdravstvenih in socialnih stiskah. Dobrodelni koncert Boruta Zagoranskega in Ashoka Kloude je zagotovo eden največjih kulturnih dogodkov svetovnega formata na Ptuju in širši okolici v letu 2005. V imenu Lions cluba Ptuj se zahvaljujem za naslednje donacije: umetnikoma za vrhunsko odigran koncert, oblikovalskemu studiu s.kolibri za celostno grafično podobo elektronskih in tiskanih gradiv, Doris Munda za prevode programskega lista, družbi Radio-Tednik Ptuj za medijsko podporo projekta in Pokrajinskemu muzeju Ptuj za izkazano gostoljubje. Dr. Aleš Gačnik predsednik Lions cluba Ptuj Foto: Črtomir Goznik Konec decembra leta 2004 je bila podpisana listina o finančni pomoči Lions cluba Ptuj Borutu Zagoranskemu za podiplomski študij harmonike na prestižni Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu. Borut Zagoranski je namreč prvi Slovenec, ki se mu je uspelo vpisati na najpomembnejšo glasbeno akademijo na svetu. dr. Aleš Gačnik, predsednik Lions cluba Ptuj, Borut Zagoranski - harmonika, Ashok Klouda - čelo. 22 čfotpca/i Nastop otroške folklorne skupine Klopotec v Varaždinu Člani Otroške folklorne skupine Klopotec, DPD Svoboda Ptuj, smo se odzvali povabilu KUD Varteks iz Varaždina in v aprilu sodelovali na njihovem letnem koncertu, ki je potekal v lepem ambientu varaždinskega gledališča. Družabni večer DPD Svoboda Ptuj (meščanski plesi), Narodni dom Ptuj, 28. januar 2005. Nastopili smo z otroškimi meščanskimi plesi iz druge polovice 19. stoletja in poželi velik aplavz. Posebno prijazno so nas sprejeli že ob predstavit- vi in omenili, da smo skupina iz Slovenije, s katero želijo še naprej sodelovati. Razvijati želijo prijateljsko sodelovanje tudi z mestom Ptuj. Na povabilo Turističke zajednice grada Varaždina se je konec aprila z izvajalci kulturnih prireditev v Varaždinu srečal tudi predsednik odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo pri Mestnem svetu MO Ptuj Robert Križanič. Dogovorjeno je sodelovanje in izmenjava programa. V jeseni, ko na Ptuju poteka poulični festival Ptuj - odprto mesto, je v Varaždinu podoben in prav tako tradicionalni festival, ki se imenuje Špancirfest. Ptuj bodo na tem festivalu zastopali Cesarsko-kraljevi Ptuj z viteškimi igrami, folklorna skupina Bolnišnice Ptuj in mladi iz društva Povod, ki bodo organizirali tridnevne delavnice ulične animacije. Nekateri ustvarjalci iz Varaždina pa bodo nastopili na Ptuju. Turistička zajednica grada Varaždina je glavni organizator in koordinator prireditev v tem mestu. Izmenjava kulturnih ustvarjalcev med obema mestoma bo v okviru mnogih prireditev, ki jih pripravljata mesti, tekla celo leto. Od sprejema pa vse do odhoda smo vseskozi čutili prijazno in prisrčno gostoljubnost. Obujali smo spomine na prejšnja srečanja in povezanost naših mest pred osamosvojitvijo. Na večernem neformalnem srečanju so se člani obeh skupin dobro razpoloženi družili ob prijetni glasbi, pesmi in plesu. Izmenjali smo si telefonske številke in naslove. Slovo je bilo zato še prisrčnejše in obljubili smo, da se ponovno vidimo na Ptuju. Cvetka Glatz, mentorica Otroške folklorne skupine Klopotec Fotoarhiv OFS Klopotec ZA VAS BOMO SLOVENSKI JOSIPA DIGRALI IGRO A AVTORJA, JRČIČA, KRK. SOSEDpVfpN A RAZPORED PREDSTAV SOSEDOV SIN NA GRADU VURBERK PETEK 3. 6 OB 20.30 NEDELJA 5. 6 SOBOTA 4. 6 NEDELJA 12. 6 SOBOTA 11. 6 PRIDITE NA GRAD VURBERK IN UŽIVAJTE V GLEDALIŠČU NA PROSTEM ji [gr,ysj 28. EVROPSKA ŽONGLERSKA KONVENCIJA PTUJ, od 14. do 20. AVGUSTA 2005 Naivec je srečanje žonglerjev na svetu !!! O '■—■s* dpptomesto.com «rww.ejc2005.com povod0tr i crojsct Štajerska pisateljica Anna Wittula (186 V prvih letih prve svetovne vojne je v Stuttgartu v časopisu Das Büch für alle izšla vrsta romanesknih pripovedi in novel do takrat neznane štajerske pisateljice Anne Wittule. V dveh romanih je pisateljica opisala tudi Ptuj v 1. pol. 19. stol., s katerim je bila s svojo življenjsko usodo tesno povezana. ,, äfaWnStrauftcn/y V romanu Jungfer Nanett vom Goldenen Straußen (Graz, 1922) pisateljica opisuje motive iz predmarčnega Ptuja. Anna se je rodila 22. aprila 1861 v Mariboru kot druga od šestih otrok železniškega uradnika Juliusa Unger-ja iz Gradca in Anne, rojene Landwehr, hčerke barvarskega mojstra na Ptuju. Oče, ki je bil zaposlen pri družbi južne železnice, je bil večkrat premeščen, zato se je družina veliko selila. Iz Maribora, kjer se je rodila, je Anna s starši odšla na Dunaj in tam začela s šolanjem, nadaljevala ga je 1877 v Steinbriicku in končala pri uršulinkah v Ljubljani. Ko se je krajši čas mudila na Ptuju pri teti Lauri Mayer, je spoznala tudi bodočega moža, takrat pionirskega nadporočnika in kasneje uradnika južne železnice Fritza Wittulo. Poročila sta se 1. 1892. Umrla je po težki želodčni operaciji v Gradcu 3. marca 1918. Kot pisateljica se je uveljavi- la pozno. Prvo delo z naslovom Das Gerberhaus je v nadaljevanjih objavila leta 1914 v že omenjenem nemškem časopisu. To je družinski roman, ki obravnava motive iz hiše starega očeta na Ptuju. Zgodba sledi življenju družine strojarja Wundsama v Zgornji Dravski ulici (Obere Draugasse, danes Dravska).V strojaiju, ki je eden izmed osrednjih likov romana, je pisateljica opisala svojega starega očeta, strogega moža, ki je redkokdaj ljubkoval svoje otroke, vendar je delal zanje in jih na svoj način tudi ljubil. Romanje nastal na podlagi družinske kronike z naslovom Das Landwehrhaus, ki jo je pisateljica 1. 1908 napisala z namenom, da bi jo kot darilo za rojstni dan podarila ostarelemu očetu. Na prigovarjanje znanca, ki je spoznal njeno nadarjenost, jo je kasneje nekoliko preoblikovala in priredila za objavo v časopisu. Knjižnica Ivana Potrča hrani danes prepis te družinske kronike, v kateri je pisateljica zapisala spomine svojih staršev in starih staršev na njihovo življenje v Gradcu in na Ptuju ter svoje spomine na lastno mladost. Spominja se, kako so otroci iz Ungerjeve družine uživali, ko so prihajali z Dunaja k starim staršem na Ptuj in tu preživljali počitnice. Nadalje izvemo, kako se je njen stari oče Franz Landwehr 1. 1819 priselil iz severne Nemčije ter v omenjeni hiši začel z barvarsko obrtjo. Literarni prvenec Anne Wittule je hitro našel svoj krog bralcev. V nadaljevanjih so nato v nemškem časopisu začela izhajati tudi Priporočamo za branje Clarissa Pinkola Estes - Ženske, ki tečejo z volkovi Miti in zgodbe o arhetipu Divje ženske, ki bi jih morala prebrati vsaka ženska. V vsaki ženski se namreč skriva naravno in divje bitje, opremljeno z instinkti, intuicijo in brezčasno vednostjo. C. P. Estes jo imenuje Divja ženska in dokazuje, da jo je v sebi nujno priklicati in oživiti. Divja ženska utira pot skozi številne pasti zavesti do notranjih glasovi, ki šepečejo v kostnem mozgu, in vabijo v kraljestvu duha,ki zdravi, prebuja in povezuje. Knjiga z nenavadnim naslovom na novo osvetljuje medosebne odnose, podobo o sebi in raz- lične oblike odvisnosti. Prebuja spomine na življenje ljudi v drugih krajih, časih in načinih bivanja, poglablja in razprostira zgodbe in mite. C. P. Estes začne zgodbo o La Lobi - volčji ženski, ki zbira kosti in zapoje nad njimi, da oživijo in se odenejo v meso, nato pa popelje bralca skozi 19 pravljic, večina jih je svetovno znanih, v katere vtke Divjo žensko. Kdo ne pozna pravljic kot so Rdeči čeveljci, Grdi raček, Sinje-bradec, Modra Vasi lisa? Pisateljica vsaki pravljici in mitu, ki jih pripoveduje tako kot jih je slišala od t. i. varuhinj starih zgodb ali še kot deklica od svojih sorodnic - tet in so se prenašale po ustnem izročilu, doda razlago, ki vsebuje zemljevid vseh pasti, znanih in nepričakovanih, ki jih ženske srečujejo med vračanjem k instinktivnemu jazu v dom Divje ženske. Pa tudi poziv, naj se soočijo s tistim, česar se najbolj boji - s svojo močjo. Nekaj odlomkov iz knjige, ki jo je dr. C. P. Estes pričela pisati leta 1971 in jo končala po dvajsetih letih. » Rojevamo in prerojevamo se noč za nočjo in vračamo se v dnevno svetlobo s šopom dlake v pesti, s podplati, črnimi od via- -1918) druga njena dela: roman Venus von Candussihof, (v katerem opisuje Celje), novele Bratje Grimm in Die süße Schäferin ter roman Die Jungfer Nannett vom Goldenen Straußen, v katerem obravnava motive iz predmarčnega Ptuja. Za slednjega je enako kot za svoj literarni prvenec (Das Gerberhaus) našla motiv v hiši starih staršev na Ptuju. Zgodba se odvija v barvami Franca Muhrlanda v Gosposki ulici (danes Prešernova) in v gostilni K zlatemu noju (kasneje hotel Osterberger, danes Mitra), kamor je po smrti svoje žene barvar vse pogosteje zahajal ter se zaljubil v gostilničarjevo hčerko Nani-ko. Ponovno najdemo lik starega očeta. V zgodbo družine pa pisateljica vpleta tudi podobe s ptujskih ulic in trgov, naniza utrinke iz življenja Ptujčanov ter omenja pomembne dogodke iz zgodovine mesta (npr. 1. 1848, prihod železnice na Ptuj 1860). V knjižni izdaji so njena dela izšla šele po njeni smrti. Njen knjižni prvenec, Das Gerberhaus, je izšel na Dunaju 1. 1914, ostali romani pa v Gradcu v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Omenjena dela so bralcem dostopna v čitalnici Domoznanskega oddelka. Mira Jerenec, bibliotekarka žne zemlje, z lasmi, ki dišijo kot morje ali gozd ali ogenj za kuho ...Iz te dežele stopimo v svoja dnevna oblačila, naša dnevna življenja. Pripotujemo iz tistega divjega kraja, da bi sedle za računalnik, stopile pred štedilnik, pred okno, pred učitelja, knjigo, kupca. Izdihavamo divje v delo korporacije, poslovne stvaritve, odločitve, umetnost, ročno delo, politiko, duhovnost, gospodinjstvo, vzgojo, industrijo, zunanje zadeve, svobodo, pravice in dolžnosti. Divje žensko ni le vzdržljivo v vseh svetovih; vzdržuje vse svetove.« 24 2/h^rrm LITERATURA 30. MAWELIKI TRAVEN 2005 »Individualno zorenje je stvar posameznika. Ni mehanično,'napravi to, nato tisto'. Proces vsakega posameznika je enkraten in ne more biti predpisan. "Napravite deset lahkih korakov in vse bo v redu, na primer. To delo ni lahko in ni za vsakogar. " »Ženskam vedno svetujem, naj izkopljejo zgodbe iz svojega življenja, zlasti zgodbe iz lastne dediščine, kajti če se bodo vedno opirale na Grimmove, bodo pravljice njihovega izročila - ko bodo najstarejši umrli - izgub- ljene za zmeraj.« Kot zanimivost: Obstaja pa tudi knjiga Divji moški, izšla v slovenskem jeziku lani pri Založbi Eno, Nova Gorica, ki jo je spisal ameriški pesnik in prevajalec Robert Bly. CLARISSA PINKOLA ESTES Je žena in mati trem hčeram, mednarodno priznana in večkrat nagrajena pesnica, jun-govska psihoanalitičarka z diplomo zuriške- ga mednarodnega združenja analitične psihologije v Švici, in cantadora - varuhinja starih zgodb iz južnoameriškega izročila. Bila je direktorica Jungovega središča za izobraževanje in raziskovanje v ZDA. Doktorirala je iz medkulturnih študij in klinične psihologije; za njo je 25 let predavanj in zasebne prakse. Povzela; Milena Turk OB 60. OBLETNICI OSVOBODITVE IN KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE JE IZŠEL ZBORNIK Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju Pred šestimi desetletji se je končala druga svetovna vojna, največja morija v zgodovini človeštva. Danes pomeni ta dogodek zgodovinski mejnik; konec je bilo nacističnih in fašističnih naklepov iztrebljanja mnogih narodov, tudi slovenskega. Evropski narodi so tedaj slavili svobodo. Svobodo, skovano v narodnoosvobodilnem boju, je slavil tudi slovenski narod. Za slovenstvo, ki so mu okupatorji namenili etično uničenje, je bila leta 1941 edina pot - oboroženi odpor. Na pobudo Območnega združenja borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja na Ptuju je izšel zbornik Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, posvečen mejniku v narodovi zgodovini. Knjiga naj bi obudila naš zgodovinski spomin in vedenje o naši polpretekli zgodovini; poučila naj bi nas o dogodkih v minulem stoletju in dejanjih, ki se ne bi smeli ponoviti ter o vseh tistih izkušnjah, ki so nam lahko kažipot v prihodnost. Zgodovina, ki ne daje enostavnih odgovorov, in Spoštovani bralci zbornika Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju! Ker so se v gradivu za zbornik vrinile neljube napake, navajam popravke: str. 68, vrsta 52: 6. februaija - prav: 4. februaija; str. 72, vrsta 54: 10. aprila - prav: 10. maja; str. 145, fotografija: Foto Boris Prelog - prav: Foto Maijeta Ciglenečki; str. 205, Kazalo: Petja Janžekovič ... - prav: brez vrinka »Zupan Mestne občine Ptuj«. Hvala za razumevanje! čas v katerem živimo, silita človeka k razmišljanju. To so bile iztočnice, ki so avtorje prispevkov v zborniku in uredniški odbor vodile k predstavitvi dogajanj na ptujskem območju v preteklem stoletju. V ospredje proučevanja je stopila pot slovenstva na Ptujskem od tedaj, ko se je bil njegov narodnoobrambni boj ob vse močnejšem nemškem gospodarskem in političnem pritisku, skozi čas, ko je okupator krojil usodo slovenskemu življu pa vse tja do slovenske osamosvojitve leta 1991. Realni prikaz dogajanj je narekovalo le delo z zgodovinskimi viri, ki zrcalijo zgodovinska dejstva. Po njih ni moč ničesar zatajiti, ničesar olepšati. Vsaka doba ima svojo zgodovinsko težo in ničesar ni moč prezreti. Zgodovina je prestroga učiteljica. V historičnem delu zbornika na 208 straneh, zasnovanem na metodologiji znanstvenoraziskovalnega dela, mag. Nataša Kolar uvaja bralce v narodnostno življenje na Ptuju, v nemški trdnjavi ob Dravi, od druge polovice 19. stoletja do leta 1908. Osebno nato spremljam pot slovenstva od septembrskih dogodkov od leta 1908 do nemške okupacije leta 1941 in pri tem izpostavljam dejavnost nemške manjšine ter narodnoobrambne aktivnosti slovenstva. Muzejska svetovalka Irena Mavrič Žižek obširno opisuje okupatorjeve ukrepe na Ptujskem in probleme odpora na tukajšnjem območju. Arhivistiki Katji Zupanič je uspelo ob skromno dosegljivih V svobodi na Ptuju maja 1945. Fototeka zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj. virih (arhivi zakonsko nedostopni) globalno predstaviti dogajanja na Ptujskem med slovensko osamosvojitveno vojno. Profesorica Sonja Dežman zgodovinski sklop zaključuje s predstavitvijo slovenstva v zakladnici ptujskih literarnih ustvarjalcev. Višja arhivska sodelavka Marija Hernja Masten v drugem delu zbornika, v katerem avtoiji z različnih zornih kotov razmišljajo o spominskih obeležjih, piše o prvi svetovni vojni in spominskih obeležjih tega časa na Ptujskem. Muzejski svetnik dr. Marjan Žnidarič razpravlja o pomenu obeležij narodnoosvobodilnega boja za utrjevanje zgodovinskega spomina. Izredna profesorica dr. Marjeta Ciglenečki obravnava spominska obeležja 20. stoletja na ptujskem območju in se kritično ozira na vrednotenje kulturne dediščine in razumevanje javnosti. S filozofskega stališča univ. dipl. filozof Petja Janžekovič razmišlja o spomenikih zgodovine. Spomeniki in spominska obeležja v prilogi zbornika pripovedujejo zgodbo o dogodkih nekega časa, o ljudeh, ki so se zapisova- li v zgodovino na Ptujskem. So priče raznovrstnega nasilja nad slovenstvom. Predstavljamo jih take, kot smo jih spoznali: skrbno urejeni spomeniki pričajo o naši kulturi, zavednosti. Zapuščeni ali celo odstranjeni spomeniki govorijo, žal, o naši plehkosti in nerazumevanju preteklosti. In vendarle: sleherni zgodovinski pomnik, zapisan ali postavljen, nosi svoje izročilo. Zato naj zbornik doseže še zlasti mlade, da bi na izkušnjah zgodovine zase zgradili boljši svet ter v skupnosti evropskih narodov ohranjali narodove korenine in moralnoetične vrednote kot najmočnejše orožje pri premagovanju zla. Vsem. ki smo bili vpeti v delo pri pripravi zbornika, nam besede recenzentov - prof. dr. Milana Ževarta in muzejskega svetovalca Lojzeta Peniča - vlivajo zadovoljstvo, ko sta zapisala, da bo zbornik pomemben prispevek k zgodovini 20. stoletja na Ptujskem. Dr. Ljubica Šuligoj, glavna in odgovorna urednica zbornika Ptujski veterani o svojem delu Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj so na svojem občnem zboru ocenili opravljeno delo v letu 2004 in sprejeli načrt dela za tekoče leto Kot je na zboru poročal predsednik združenja Stane Žitnik, so ptujski veterani lani sprejet načrt dela v glavnem v celoti realizirali in opravili še nekatere nenačrtovane aktivnosti. Aktivno so sodelovali na vseh prireditvah Zveze veteranov Slovenije, še posebej številčno na osrednjem srečanju in športnem tekmovanju na Pokljuki. Predsednik pokrajinskega odbora ZWS Vladimir Maher. Kolikor je bilo možno, so upravičencem pomagali pri urejanju statusa veterana in njihovem vključevanju v članstvo združenja, ki šteje prek 600 članov. Aktivno so začeli zbirati zapiske, fotografije in pričevanja o dogodkih v letih 1990-91 za izdajo zbornika o dogodkih v času priprav in aktivnosti pred in med osamosvojitveno vojno za Slovenijo. S sorodnima organizacijama, policijskim veteranskim društvom SEVER in Območnim združenjem ZZB NOV, so podpisali Listino o sodelovanju, čeprav so že prej uspešno sodelovali podobno kot z Zvezo častnikov Slovenije Ptuj. Več pa nameravajo storiti za uspešnejše sodelovanje z Društvom vojnih invalidov Ptuj. Vključevali so se v pomembnejše proslave Mestne občine Ptuj in ostalih občin, od koder izhajajo člani združenja. In tudi na spominskih prireditvah sorod- nih organizacij. S številno skupino so se udeležili Maistrovega spominskega pohoda na Zavrh. Sodelovali so na več športnih tekmovanjih in na strelskem tekmovanju v Celju osvojili 2. mesto. Sami pa so pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj in Zveze veteranov Slovenije organizirali že 3. tradicionalno tekmovanje v ribolovu, na katerem so bili Ptujčani že tretjič nepremagljivi. Nekoliko manj uspešni, kot je dejal predsednik, so bili pri izvedbi dneva OZ VVS Ptuj 30. septembra, saj je tedaj čas trgatev. STATUS VETERANOV Po podanem poročilu se je razvnela razprava o tem, da še vedno ni urejen status veteranov. Še vedno pa se omenja desetdnevna vojna, kot da se obrambne aktivnosti ne bi začele že v letu 1989 z Mitingom resnice, kot da ne bi od takrat naprej potekale mnoge obrambne aktivnosti, ki so se stopnjevale do leta 1991. V razpravo se je vključil Vladimir Maher, predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS in poveljnik 72. brigade slovenske vojske v Mariboru. Poudaril je, da že dalj časa potekajo aktivnosti za spremembo in dopol- ni te v Zakona o vojnih veteranih, vendar ni bilo prave pripravljenosti za to. Sedaj sta oba resorna ministra zagotovila, da bo končno predlog zakona obravnavan v parlamentu. Spomnil je tudi na pomen Ptujčanov med pekrskimi dogodki v letu 1991 in veterane povabil na spominsko srečanje. Generalni sekretar ZVVS Jože Kuzman je pohvalil, da je ptujsko združenje med aktivnejšimi v Sloveniji in med drugim pripomnil, da iz aktivnega združenja še ni zasledil nobenega predloga za priznanje aktivistom. Predstavnik policijskega veteranskega društva Sever Janez Rojko pa je spomnil, da je bilo sodelovanje dobro že pred podpisom Listine, ki je le potrdila dobro sodelovanje. V nadaljevanju razprave je bila podana pobuda, naj vodstvo združenja stori vse za pridobitev potrebnih prostorov v vojašnici in da bi ploščad prejšnje vojašnice poimenovali po dogodkih v letu 1991. Sprejet je bil tudi program aktivnosti za leto 2005, ki je podoben lanskemu, s posebnim poudarkom na iskanju prostorov, poimenovanju ploščadi, pridobivanju gradiva in izdaji zbornika. Več sodelovanja si želijo tudi z družbo Radio-Tednik Ptuj. Besedilo in foto: Lojze Cajnko 85 LET FRANCA ŠMIGOCA - PICEKA Klobuk dol ! Franc Šmigoc. Vsako jutro v hladu drevesne krošnje stoji pri igrišču za balinanje na Potrčevi na Ptuju. Drugi mečejo krogle, on gleda in jih vzpodbuja. Je že v letih, da bi se jim vsakič pridružil, čeprav tudi tisti na igrišču že dolga leta ne hodijo več na “tlako ". Našli so si upokojensko veselje in ni ga dneva, da bi se ne srečali. Ptujčani ga dobro poznajo in ga spoštujejo. Zdaj pomladi v odrezanih hlačah, da je manj vroče v noge, in s pohodniško palico. Nima je vedno s seboj, le včasih. Najbrž po potrebi. Vedno pa pride! Ni jutra brez zajtrka in zanj tudi ni jutra brez balinišča. Zdi se, da bi brez tega prenehal dihati. To je v njegovi jeseni življenja družba, ki jo mnogi njegovi vrstniki tako zelo pogrešajo. Na pogled gibčen in bistrega spomina spremlja vse, kar se okoli njega dogaja. Vedno urejen in v “gvantu", za katerega pravi, da že moljem smrdi. Potem ko se sprehodi po mestni ulicah, sede na teraso kakšnega bistroja. Da se odžeja, predvsem pa da pokramlja s starimi prijatelji in z drugimi gosti. Tako spet izve kaj novega. Pripoveduje, kako je bilo včasih. In se razvedri. Doma ljudje mrejo, meni, zato je treba med ljudi. V družbo. To so zdravila brez stranskega učinka za dolgo življenje. Le prepričati se je treba v to in se po tem tudi ravnati. Zanesljiv recept. Vsakič, ko se s planinsko opremo vrne domov, pravi, da je spet storil nekaj za svoje zdravje. Pa ne misli le na svež gorski zrak, ki se ga je nadihal in razgibal telo, temveč na vedrino prijetne družbe, s katero je spet napolnil svojo “malho" energije. Nikoli ne tarna in se ne jezi, vedno in vse obme na svetlo stran. Edino pogovorov o prejšnji teden umrlih ne mara. Saj sliši, da so tega in tega pokopali - toda raje kot o svojih vrstnikih se pogovarja o mladih. In jih zagovarja, četudi jih drugi kritizirajo. Pohvalno o njih in razumevajoče, pa bodo vedno in vsi taki, meni. Z rolko bi se vozil, če bi bil le malo mlajši, saj to je tako elegantno. Star in godrnjav je, kdor tega mladostniškega veselja in nenazadnje umetnosti obvladovanja ravnotežja ne razume! Klobuk dol Francu Šmigocu — Piceku in njemu podobnim! Starost prinese tegobe, a kdor jih zna premagovati, dolgo živi. Le vdati se ne! Ivo Komik Kolesarska dirka Po Sloveniji Start na Ptuju, cilj znova v Novem mestu Športni direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik je za mesečnik Ptujčan predstavil največjo športno prireditev pri nas - 12. dirko Po Sloveniji. Tokrat bo mesec dni kasneje, kot je bilo v navadi v preteklih letih. Od 9. do 12. junija bodo kolesarji vozili le štiri etape, zato pa bo dirka izjemno kakovostna. V koledarju Mednarodne kolesarske zveze (UCI) je prvič označena kot dirka prve kategorije (2.1 ), tako da bomo videli mnoga znana imena svetovnega kolesarstva. Kolesarji bodo v štiri dneh prevozili 611 km. Start bo na Ptuju, cilj v Novem mestu. Kraljevska etapa bo tretja, 11. junija, z vzponom na Vršič iz Trente. Dvakratno zmago bo branil član Perutnine Ptuj Mitja Mahorič. Ptujsko moštvo bo čakala zahtevna naloga, saj bodo tekmovalci Save, Krke in Radenske Roga iskali priložnost za zmago na slovenskem turu. Ostali člani ekipe pa bodo: Martin Hvastja, Borut Božič, Boštjan Mervar, Tomislav Dančulovič, Hrvoje Miho-ljevič in Mitja Kvasina. Na dirki bo 120 tekmovalcev iz 15 ekip. V vsaki ekipi bo od pet do osem kolesarjev. Prva etapa, 9. junija, bo kolesarje vodila po okolici Ptuja (160 km). Druga etapa bo najdaljša (171 km) in bo potekala od Medvod do Beljaka. Tretja etapa bo kolesarje peljala od italijanskega Trbiža do Vršiča (133 km), zadnja etapa pa bo potekala od Šentjerneja preko Gabrja do Novega mesta (147 km). Kolesarji se bodo tokrat na Vršič povzpeli iz Trente, tako da bo ta etapa nekolika težja kot prejšnja leta, saj je bovška trasa zahtevnejša od tiste iz Kranjske Gore. Nagradni sklad je sedem milijonov tolarjev. Posebnost dirke je, da bo, tako kot lani, potekala tudi v Avstriji in Italiji, kjer živijo zamejski Slovenci. Za Mestno občino Ptuj in KK Perutnina Ptuj je to izredno priznanje in veselje. Dirka bo ob pravem času, saj je na sporedu deset dni po zaključku Gira d’Italia in nekaj tednov pred znamenito dirko Tour de France. Prav zaradi tega velja ptujskim kolesarskim navdušencem prijazno povabilo na dirko in druženje 9. junija pred upravno zgradbo Perutnine Ptuj. Ivo Komik ROKOMET: PRVENSTVO SLOVENIJE ZA ŽENSKE Tudi v porazu dekleta ostala velika Vsi v vodstvu so stiskali pesti za ptujsko ekipo, a so njene rokometašice klonile v boju za uvrstitev na četrto mesto, ki vodi v ligo za prvaka. Zdaj se bo treba obrniti k prihodnosti. Realno določiti vrednost rokometašic Mercatorja Tenzorja na slovenskem tržišču je zavoljo izenačene lige, v kateri so Ptujčanke izpadle v boju za prvaka, v tej sezoni sila težka naloga. Še bolj tehtni vzroki, zaradi katerih velja počakati z ocenjevanjem, se skrivajo v številnih težavah s poškodbami, boleznimi in »luknjo« na mestu zunanje igralke. Kljub mnogim peripetijam so namreč »trgovke« letos dokazale, da se odlično znajdejo v končnicah tekem, ob tem so premostile odsotnost nekaterih nosilk igre, pravi užitek pa je bilo v uvodnih dvobojih spremljati hitre nasprotne napade, ki so jih še posebej lahkotno in atraktivno zaključevale Šijanče-va, Brumnova in Derčarjeva. Tako v jesenskem kot spomladanskem delu prvenstva sta trenerja Vlado Hebar in pozneje Neno Potočnjak dala precej priložnosti mladim Mercatorjevim upom (Potočnjakovi, Pra-protnikovi, Sincckovi, Hamer-šakovi, Ramšakovi, Gregoričevi in Lazarevi), zato je dobiti realno sliko kakovosti še težje. Če to vendarle skušamo storiti in v precep vzamemo minute, v katerih so igrale standardne igralke, potem napredka v primerjavi z začetkom sezone ni mogoče zgrešiti. Očitno je, da sta bili glavni vratarki Lakiče-va in Kelenčeva v zelo solidni formi, krožna napadalka Šijan-čeva morda celo v življenjski, tudi za Derčarjevo. Savičevo, Brumnovo. Pučkovo, Murkovo, Černetovo in Radekovo (slednji sta končali bogato športno pot) se ni bilo bati, malce pa se je vselej »zataknilo« pri rezervnih rokometašicah. Predvsem pri njihovi zanesljivosti in učinkovitosti. Kar se tiče nadaljevanja, bo verjetno vedno ostalo vprašanje, zakaj se Ptujčankam ni uspelo uvrstiti v končnico. Priznati je treba, da je bila priložnost res velika, saj jim je praktično vse šlo na roko. Vsekakor je vsem v klubu hudo po bolečih porazih v finišu DP. Tudi vsa prizadevanja Derčarje-ve so bila premalo, da se premagajo tekmice, ki so se borile za iste cilje. Igralke iz Celja, Škofij in Ljubljane so bile za Ptujčanke previsoka ovira. Za odtenek boljše so odšle dalje. Na srečo se v takšnih dvobojih ne gre zanašati. Kljub nekaterim spodrsljajem si bomo sezono zapomnili po lepem. Rdeče-bele bodo še Kljub borbenosti jim tokrat ni uspelo. Fotoarhiv ŽRK Mercator Tenzor naprej tekmovale v elitni ligi slovenskega ženskega rokometa. Že kmalu bo priložnost za nov naskok pod vrh. Kadrovska selekcija z naslonitvijo na mlade, domače sile, se je tudi v tej sezoni izkazala za povsem upravičeno. Kot je bilo pomembno, da so v Ptuju zadržali Mojco Derčar. Ni čudno, da je prav tem igralkam zaradi utrujenosti zadrhtela roka, ko pa so pretekle največ in se v obrambi hrabro borile z napadalkami gostujočih ekip. Na igrišču so ponovno pustile srce. In kdo, mislite, je po zadnjem srečanju v garderobi najbolj jokal? Glavo gor, dekleta. Tudi v porazu ste ostale velike. »Čeprav smo doma na nekaterih srečanjih razočarali, sem vesel napredka ekipe. V Merca- torju Tenzorju ne manjka mladih, nadarjenih igralk, tokrat sta opozorili nase Brumnova in Potočnjakova. Kljub temu da smo ostali brez nosilk igre, Ines Černe in Diane Radek, je bila naia zasedba še vedno močna. V tej sezoni smo upali na uvrstitev v ligo za prvaka in čim višje v pokalnem tekmovanju. A to je šport. Tekmice so bile v odločilnih trenutkih enostavno boljše in grenak priokus ostaja,« je analizo prvenstva strnil Boris Perger, športni direktor ŽRK Mercator Tenzor, nato pa dodal še nekaj o bližnji prihodnosti kluba: »Uradni zaključek sezone bo konec junija. Vmes se bo Mojca Derčar udeležila reprezentančnih kvalifikacij za nastop na SP, v klub pa se bo vrnila 21. junija. Sicer pa so naše misli dan za dnem bolj usmerjene proti junijskima kvalifikacijskima tekmama s Portugalkami za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo decembra v Rusiji. Z rokometašicami z zahoda Pirenejskega polotoka se bodo Slovenke v gosteh pomerile H. junija, teden dni kasneje pa še na Ptuju.« Ivo Kornik Nov zagon Plavalnega kluba V Termah Ptuj je bilo od 14. do 15. maja mednarodno tekmovanje za Pokal Term Ptuj 2005. Nastopilo je 320 plavalcev iz 14 klubov in štirih držav. Organizatorja - PK Terme Ptuj - je zastopalo 41 plavalcev. Za nemoten potek je poskrbelo 24 članov sodniškega zbora in več kot 25 sodelavcev zadolženih za timing, protokol, administracijo, ozvočenje ... Tekmovanje je uradno odprl direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Med drugim je v svojem govoru poudaril, da bo to tekmovanje postalo tradicionalno. Prva disciplina je bilo predtekmovanje 50 m prsno, sledilo je 100 m delfin, 200 m prosto, 200 m mešano. Sojenje je bilo na vrhunski ravni, za kar sta poskrbela vrhovni sodnik Miro Smerdu iz Maribora in Ptujčan Borut Petrovič kot starter. Domači plavalci so poleg popravljenih osebnih rekordov kar dvakrat stali na stopničkah. V disciplini 4 X 50 m mešano so v postavi Domen Terbuc, Gre- gor Šerbec, Klemen Terbuc in Gregor Ivančič s časom 2.20,22 osvojili 3. mesto. V najdaljši disciplini 1500 m prosto je bil Gregor Ivančič prav tako tretji. Za osvojitev pokala je bilo potrebno zbrati najboljši seštevek dveh rezultatov. Osvojila ga je Nina Sovinek iz PK Olimpija, drugi je bil Ante Zoričič iz PK Jadran Split in tretja Tina Kotnik iz PK Marines Neptun Celje. Ob zaključku tekmovanja so bili vtisi vseh sodelujočih zelo dobri in so napovedali, da se naslednje leto ponovno srečamo. Franjo Rozman Foto: Boris Voglar ! Počitnice v Termah Ptuj ! i i 1 Plavalni klub Terme Ptuj organizira od 27. junija do 15. julija 1 »POČITNICE V TERMAH PTUJ«. Program je namenjen otrokom od 4. do 10. leta starosti i Prijave sprejemamo do 22. junija, na tel. 041 311 414, Franjo i Rozman. Franjo Rozman, , i Predsednik PK Terme Ptuj i S spustom po Dravi nad smeti Člani Rafting sekcije pri Športnem društvu (ŠD) Panorama -Vičava Ptuj že vrsto let namenjajo posebno skrb in pozornost varovanju voda in okolju nasploh. Nenehno skrbijo za prijaznejši videz svoje krajevne skupnosti in izvajajo čistilne akcije. Tudi to pomlad so pod vtisom svetovne- ga dneva Zemlje sledili elementarnemu občutku za ekologijo in v drugi polovici aprila izpeljali vsesplošno pomladansko čiščenje obrežja Drave pri Domu krajanov Vičava. Akcijo sta vodila Ladislav Fajt in Janko Simonič, koordinatorja dela v društvu, po njej pa so ude- ŠPORTNI ZAVOD Vf PTUJ Z2MPT1U ČUČKOV* 7.1U. BJ T»? 7* * / *“ «*** 7« »1 ŠPORTNE PRIREDITVE maj 2005 ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 11. 6. Mali nogomet, državno prvenstvo; Medobčinsko društvo gluhih 9.00- 18.00 in naglušnih ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Nedelja, 29. 5. 9.00 - 10.00 Košarka, pionirji 1. SKL - vzhod I. KK Ptuj - ŽKK Maribor PTUJSKO JEZERO - BO RANCA PTUJ Sobota IL, in Regata Jadro Rance Ptuj 2005 nedelja 12. 6 leženci opravili še krajšo analizo razmer in stanja na tem delu reke Drave. »Drava je iz leta v leto čistejša, našim akcijam čiščenja rečnega obrežja pa se pridružuje vedno več posameznikov. To priča, da je zavest življenja z reko vedno večja. Povabilu se je odzvala tudi mlajša generacija, saj izkušnje kažejo, da je treba že mladostnike vzgajati v ljudi, ki bodo odgovorno ravnali z naravo,« je zadovoljen z opravljenim Janez Gornik, predsednik ŠD Panorama Ptuj. Posebno so veseli, ker se v dejavnosti društva vključuje toliko prostovoljcev, ki s svojim entuziazmom poganjajo delo le-tega. Kaže, da se krajani zavedajo lepote svojega kraja in da so pripravljeni poskrbeti za njegov videz in urejenost, s katerim se lahko postavijo pred vse številnejšimi obiskovalci raftinga na Dravi. Ivo Komik LJUBLJANA / POT OB ŽICI / TEK TROJK Štajerci prvi okrog žice Mestna občina Ljubljana je v okviru praznovanj ob 60. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, ki predstavlja osvoboditev mesta, pripravila prireditev, nekoč znano pod imenom Pot spominov in tovarištva, letos preimenovano v Pot ob žici. Zmagovalci teka ob žici. Z njo vsako leto obudijo spomin na obdobje med drugo sve- tovno vojno, ko je bila Ljubljana ograjena z žico. Za osveži- tev zgodovinskega spomina naj dodamo, da je italijanski okupator Ljubljano zavzel aprila 1941, februarja 1942 pa so mesto ogradili s 34 kilometrov dolgim žičnim obročem. Vsako leto se na obletnico osvoboditve po njeni poti peš napotijo velike množice meščanov in ostalih, telesno najbolj pripravljeni tekači pa se udeležijo številnih tekov, izmed katerih nosi največjo težo tek trojk na 28 kilometrov. V omenjenem teku trojk sta drugič slavila ptujska maratonca, člana Atletskega kluba Keor Ptuj, Andrej Voglar in Mirko Vindiš. Letos pa jima je pomagal Mariborčan Vid Kmetič. Ljubljanski tek trojk je v koledarju atletskih prireditev kakovostna in množična skupinska tekaška preizkušnja, kjer morajo tekmovalci, za razliko od štafetnega teka, ciljno črto prečkati skupaj. Prav to pravilo poskrbi za zanimivost tekmovanja, trojke morajo biti sestavljene čimbolj homogeno, ne sme namreč prihajati do prevelikih odstopanj v sposobnosti tekačev. Zmagovalna trojka, ki sije letos nadela ime Štajerska, je 28 kilometrsko progo skupaj zmogla v času 1:49:40. Pred drugouvrščeno pa si je pritekla dobri dve minuti naskoka. Omenjeno prednost so si pritekli v prvem delu proge, v drugem pa so jo rutinirano nadzorovali in zadržali do konca. Poudariti je treba, da se ljubljanskega teka trojk udeležuje vedno več tekmovalcev iz tujine, kar povečujejo odmevnost prireditve. Za Andreja in Mirka je bil to zadnji test pripravljenosti pred 25. Maratonom treh src v Radencih. Besedilo in fotografija: Uroš Esih S kanujem, kajakom in raftom gor in dol po reki Dravi Preživljanje prostega časa v pomladnih in poletnih dneh - osvežujoče je zamenjati plavanje v morju ali bazenu z vožnjo po reki. Vožnja po reki Dravi je prava osvežitev v poletnih dneh. Brzice in lagune reke Drave so bile vselej privlačne za popotnika, turista in ljubitelja narave. Človek je začel razmišljati, da bi to reko »ukrotil« in ji dal nov, daljnosežen pomen. Ne samo v turistični smeri, tudi v športu. Ko se je porodila zamisel, da bi na Dravi omogočili tudi veslanje s kanuji, kajaki in rafti, je postala ta reka za številne Ptujča ne in druge še bolj zanimiva in mikavna. »Te vrste sprostitev ponuja novo in drugačno srečanje z lepotami narave in reke Drave«, je prepričan Igor Hrženjak, “stari rečni volk” iz ŠD Panorama Ptuj, kjer ponujajo tudi adrenalinska doživetja na reki Dravi. »Kaj je lahko lepše kot opazovati življenje ob reki, na njej in v reki. Se zlasti zdaj, ko so se na Dravo vrnile nekatere redke vrste ptic in vodnih živali.« O povečani priljubljenosti raf-tinga priča vse več ljudi, ki se v ŠD Panorama Ptuj ustavijo z namenom, da bi se odpravili na nekoliko drugačen potep - na spust z rafti. Med obiskovalci je seveda veliko mladih, ki so venomer željni novih doživetij in zabave. Mnogi vedo, da je še posebno težko veslati po razpenjeni vodi, zaviti mimo skal in čeri. Zaradi tega vožnja na divji vodah seveda ni brez nevarnosti. Na predelu reke Drave, kamor se je mogoče odpraviti na veslanje, pa tega strahu ni. »Reka je namreč,« kot pravi Janez Gornik, predsednik ŠD Panorama, »na tem delu dokaj mirna in ne pomeni nikakršnih težav, brzice na njej pa so zlahka premagljive tudi za začetnike.« »Razburljivo doživetje lahko traja bodisi dve uri, bodisi pet ur, odvisno od števila udeležencev in dolžine spusta. Spust je mogoče začeti na različnih mestih, konča pa se v našem centru. V plovilih je mest za dvajset ljudi, najti pa je mogoče tudi vso potrebno opremo: vesla, reševalne jopiče in zaščitne čelade. Slednje si morajo pred vožnjo obleči vsi, posebej pa tisti, ki ne znajo plavati ali pa se ne počutijo najbolj vame,« je zaključil Vlado Potočnik, vodja sekcije za raft, kajak in kanu. Uvodni spust po Dravi je bil v času prvomajskih praznikov in vabi privržence vodnih športov vse do konca septembra, ko se sezona raftinga konča. Ivo Kurnik Foto: Črtomir Goznik GLEDALISCE/RAZSTAVE/ PRIREDITVE PROGRAM WeHno gledališče Mij 2005 eßD p I U J Program v juniju ZA OTROKE 12. 6. ob 18.00 Plesna šola Power Dancers: Letna produkcija Maja Končar: ČAROBNI PRAH. režiserka Nina Skr-30. 6. ob 18.00 binšek. Mini Teater Ljubljana - na ploščadi pred gledališčem -vstop prost! ZA ODRASLE SKUP - 4. festival Slovenskega komornega gledališča Od 27. maja do 4. junija_____________________ L 6. ob 20.00 Matjaž Zupančič: IGRA S PARI, režiser Matjaž Zupančič, Slovensko ljudsko gledališče Celje 2. 6. ob 20.00 Ken Ludwig: TI NORI TENORJI, režiser Jaša Jamnik, Drama SNG Maribor 3. 6. ob 20.00 Anthony Shaffer: VOHLJAČ, režiser Matjaž Latin, Mestno gledališče Ptuj 4. 6. ob 20.00 Zaključek s podelitvijo nagrad in pogovor z nagrajenci ter nastop Neže Buh 18. 6. ob 20.00 rokgre: PAVLEK, režiser Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter Ternovšek, 50. ponovitev 26. 6. ob 21.00 Robert Farquhar: POLJUBLJANJE Z Mr. BEANOM, režiserka Tijana Zijanič, PREMIERAv Atriju Hotela Mitra (ponovitve: L, 2., 3., !.. 8., 9. in 10. julij ob 21. uri) NA GOSTOVANJU 4. 6. ob 15.00 rokgre: PAVLEK, režiser Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter Ternovšek, v Mariboru 8. 6. ob 20.00 Lutz Hübner: MARJETKA, STR. 89, režiser Samo M. Strelec, v Gledališču Koper 11. 6. ob 20.30 rokgre: PAVLEK, režiser Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter Ternovšek, v Cirkovcah GALERIJA MAGISTRAT Junij 2005 Do 23. junija je na ogled razstava fotografij gozdarja in fotografa Hrvoja Oršaniča ZELENA SOTOČJA. Razstava je bila pripravljena v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in slovesno odprta v tednu gozdov. Na ogled je razstava POBARVAJMO PRAZGODOVINO Razstavljeni so izdelki otrok, ki so ustvarjali v delavnicah z istim naslovom pod mentorstvom arheologinje Vesne Merc in likovne pedagoginje Mojce Gnila. Petek, 3. 6., ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE SLIK BARBARE LEKŠE Mlada likovna ustvarjalka prihaja iz Zagotja ob Savi in svoja dela na samostojni razstavi predstavlja prvič. Petek, 10. 6., ob 20. uri VEČER JAZZ STANDARDOV Nastopila bo zasedba FRENDLY & THE BAND: Matjaž Vertuš - bas kitara, Jure Bukovnik - saksofon. Stane Hebar - kitara, Erik Repič - bobni in Aleksandra Bajde - vokal. Jazz večer se bo odvijal na odprtem prostoru, v parku pri CID, v primeru slabega vremena pa v CID. Sobota, 11. 6., od 16. do 19. ure na prostoru Kinološkega društva Ptuj 11. POMLADNA VETRNICA 50 LET PRIJATELJEV MLADINE NA PTUJU Prireditev za otroke in starše pripravljamo skupaj z DPM Ptuj, ki bo ob tej priložnosti obeležilo 50 let delovanja. Za otroke je vstop prost. V primeru dežja prireditev odpade. Nedelja, 12. 6., ob 18. uri v Mestnem gledališču Ptuj LETNA PRODUKCIJA PLESNE ŠOLE POWER DANCERS Nastopile bodo udeleženke plesne šole Power dancers, ki je vse šolsko leto potekala v CID, in članice skupine Power dancers. Petek, 17. 6., ob 21. uri KITARSKI VEČER Skupni nastop kitaristov, ki obiskujejo tečaj kitare v CID in jih poučujeta Marko Korošec in Samo Šalamon, ob koncu šolskega leta. Kitarski večer se bo odvijal na odprtem prostoru, v parku pri CID, v primeru slabega vremena pa v CID. Sobota, 18. 6. MEDNARODNI PROJEKT REGIO ART Gostiteljstvo projekta v sodelovanju z MKC Maribor. Ptuj bodo obiskali študentje in strokovnjaki iz Slovenije in tujine in obravnavali položaj ter razvojne možnosti mladinske kulture na Ptuju. POČITNICE 2005 Zloženka z informacijami o počitniških programih različnih organizacij s področja športa, kulture in neformalnega izobraževanja bo izšla v prvi polovici junija. Brezplačno jo bodo prejeli vsi osnovnošolci in srednješolci na Ptuju, pa tudi učenci OS Markovci in OŠ Destrnik. Na voljo bo v CID, v info točki KPŠ, v knjižnici, na CSD Ptuj in v TIC Ptuj. MOTNJE HRANJENJA V CID Ptuj lahko stopite v stik z Društvom TARA, ki nudi informacije in pomoč osebam z motnjami hranjenja, njihovim sorodnikom in prijateljem. Vabimo vas na odprtje in ogled razstave ročno izdelanih steklenih vrtnic iz steklarske delavnice umetnikov Michaela Mumera in Siegfrieda Franza z naslovom VRT STEKLENIH ROŽ. Razstava, ki prihaja iz partnerskega mesta Burghausen, je ena izmed prireditev v počastitev dneva državnosti. Slovesno bo odprta v petek, 24. junija, ob 12. uri, in na ogled do 27. julija. Prisrčno vabljeni v galerijo Magistrat v prvem nadstropju Mestne hiše. Razstavi si lahko ogledate v času uradnih ur občinske uprave Mestne občine Ptuj ali po dogovoru. Milena Turk LETOVANJA Zbiramo prijave za: • počitnice v Poreču, ki jih organizira ZPM Maribor, • tabor v Veržeju, ki ga organizira Društvo Hopla iz Ptuja, • letovanje v Ankaranu in tabore v bližini Term, ki jih organizira Društvo Praha. Prijavnice dobite v ptujskih osnovnih šolah in v CID Ptuj. CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. V času poletnih počitnic bo CID ob sobotah zaprt. V času od 1. do 19. avgusta bo CID odprt od 9. do 12. ure. Nevenka Gerì MEDOBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL V KROSU Mladež je uživala 3 maja je bil dan za spominsko knjigo. Poseben dan. V iskrivo roso odeta okolica športnega letališča v ■ Moškanjcih pri Ptuju, polna sonca, vznemirljivega veselja in razigrane mladosti s strah prebujajočim letalom, ki se je vso mogočno bohotilo v jutru. Obetal se je nepozaben dan. In res je bil. Nepozaben in enkraten. Se posebno za 200 osnovnošolcev in osnovnošolk iz 10 šol ter dijake in dijakinje Gimnazije Ptuj. Množično in vznemirljivo na startu sedmošoicev. Organizator Športni zavod Ptuj s sodniki tekmovanja, člani Atletskega kluba Ptuj, ter izvajalec OŠ Cirkulane - Zavrč, sta z odličnim posluhom pripravila pravi praznik. Aeroklub Ptuj in upravnik letališča Stanislav Čuš pa sta se izkazala kot gostitelja. Brezhibna organizacija, lepo pripravljena tekmovalna proga ter zanimivi teki so se resnično z velikimi črkami zapisali v srca in duše sodelujočih. Športno obarvan dan sta prireditelja posrečeno obogatila. Ne le z olimpijsko simboliko, temveč tudi s preprosto zasnovano in morda prav zato še bolj privlačno otvoritveno slovesnostjo. Po pozdravu vodje tekmovanja Valterja Pliberška so najprej tekli fantje in dekleta iz osnovnih šol, nato dijaki in dijakinje. Najuspešnejši so bili učenci in učenke iz OŠ Juršinci, OŠ Videni in OŠ Ljudski vrt. ki so bili vseekipno najvišje uvrščeni. Ptujski tekači in tekačice so se tokrat odrezali slabše. Obljubljajo pa, da bo že veliko bolje na ekipnih in posamičnih atletskih tekmovanjih. Letos je bila udeležba srednjih šol sila skromna, čast srednješolcev pa je reševala peščica posa- meznikov iz ptujske Gimnazije po vodstvom Tatjane Solina. K dejstvu, da mladi radi tečejo in jih je za njihov trud treba pohvaliti, pa je k množičnemu krosu treba pripisati pozitivno opažanje, da se s tekom v šolskih športnih društvih in Atletskem klubu Ptuj ukvarjajo načrtno. Eden izmed tistih, ki je bil navdušen nad tekmovanjem, je bil Timotej Prelog iz OŠ Mladika: »Fino je, da lahko kdaj pa kdaj odklopimo misli od šole, in tale kros v Moškanjcih je res zakon. Moram pa povedati, da smo se morali tekmovalci vse leto truditi in dokazovati, da so nas izbrali v ekipo. Domov odhajam utrujen, ampak s prijetnimi vtisi.« Dobro razpoložena je bila tudi Maruša Malovič iz OŠ Ljudski vrt: »Najbolj sem vesela, da sem bila zraven, ko so podeljevali medalje. To je za mlade športnike velik bum in priložnost za dokazovanje in prepričana sem, da je med nami kar nekaj tistih, o katerih boste še slišali. Malce sem zadihana od vsega; toliko so nam pripravili, da mi je kar žal, ker odhajamo domov.« Ob koncu je bil zadovoljno utrujen tudi oče ptujskih krosov, zadnja leta pa atletski sodnik, Ivo Klarič, ki se je s sodelavci trudil za prireditev. »Letališče v Moškanjcih je postalo tradicionalno srečanje mladih in prepričan sem, da jim je ta dan ostal v nepozabnem spominu. Trudimo se ohranjati športni duh in hkrati prenašati tradicijo krosov na mlajše generacije. Z veseljem opažamo, da se nekateri, ki so jih pred leti pripeljali sem, zdaj vračajo z družinami. Sodeč po njihovem odzivu smo otrokom priredili enkratno doživetje. Pristno nav- dušenje osnovnošolcev je največji kompliment za našo organizacijo. Videti vesele obraze, smeh in vznemirjenje tudi nekaj šteje. Volja enega je moč vseh,« zaključuje Ivo Klarič. In za konec še glasba Ptujskih 5, ko srce zadrhti v hitrejšem ritmu. Res, preveč lepega in navdušujočega za le en torek, ki bo ostal v spominu še dolgo. Ivo Komik Foto: Langerholc I Rezultati osnovnošolcev iz MO Ptuj: : Učenci, letnik 1993, ekipno: 2. mesto OŠ Ljudski vrt. Učenke, letnik 1993, ekipno: 3. mesto OŠ Ljudski vrt. Učenke, letnik 1992. posamezno: 3. mesto Mariša Malovič (OŠ ; j Ljudski vrt), ekipno: 2. mesto OŠ Ljudski vrt. Učenci, letnik 1991, ekipno: 3. mesto OŠ Mladika. Učenke, letnik 1991. ekipno: 3. mesto OŠ Ljudski vrt. I Učenci, letnik 1990, posamezno: 1. mesto Timotej Prelog (OŠ : ; Mladika), ekipno: 3. mesto OŠ Ljudski vrt. ; Učenke, letnik 1990. ekipno: 2. mesto OŠ Ljudski vrt. ; Vseekipno: 3. mesto OŠ Ljudski vrt, 8. mesto OŠ Grajena. Vroče, vroče na podelitvi medalj starejšim dečkom ... ^/h^ra/t 31 ^ LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 50 01 LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI! 7.00 - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00 DEŽUR5TV0: jUNlj: 1.6.2005 - 5.6.2005 13.6.2005 - 30.6.2005 OEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. 00 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN 00 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJEGA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.50 in 14.00. Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 Označene dni dežura TOP^-^"-in sicer: ob delavnikih od 20. do 7. ure ob sobotah od 14, do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur JUNIJ 2005 - dežurstva lekarne IOP^/ ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja eWr/ 7Wr/ 6Wr/ 9W/ 10 TOK/ ii m-/ um/ Ostale dni dežura Lekarna Ptuj. ivmv. lekama-toplek. si Domoznanski oddelek 35 PTUJCRN 2005 352(497.12 Ptuj) 6000875,5 COBI SS O ■ ■ m fUJ Špindlerjeva ulica 3, Ptuj I o Poslovna enota SUPERMARKET Delovni čas: ponedeljek - sobota 8 - 21 nedelja 8 -18 Poslovna enota PAPIRNICA Delovni čas: ponedeljek - sobota 8 - 20 nedelja 8 -18 LU Termalni V/A HQ’ELSA RESORI V Slovenil» POŠTNINA PUČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ TISKOVINA LETO XI I ISSN 1318-900X ŠTEVILKA 5 Vsebina 25. SKLEP o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje P12-D2 Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (CERO Gajke) - povečanje prostornine deponijskega polja 1. faze 26. SEZNAM upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem 27. POROČILO o poslovanju družbe KKS Ptuj, d. d., v letu 2004 Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-1) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03), je župan Mestne občine Ruj sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje P12-D2 Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (CERO Gajke) -povečanje prostornine deponijskega polja 1. faze 1. Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje Pl 2-D2 Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (CERO Gajke) - povečanje prostornine deponijskega polja 1. faze, ki ga je pod številko 092-LN/2005, z datumom maj 2005, izdelala družba URBIS, d. o. o., Maribor. 2. Razgrnjeni predlog sprememb in dopolnitev - obravnava razširitev odlagalnega polja na jugozahodnem vogalu obsto- ječe deponije in povečanje njene prostornine za 4.830 m3, - vnaša načrtovane spremembe na obstoječem območju, ki so posledica povečanih tehnoloških in prostorskih zahtev ter - povzema med samo gradnjo nastale spremembe na obstoječem območju, ki pa so sicer bile dovoljene v okviru toleranc, dovoljenih v ureditvenem načrtu. 3. Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ruj, soba št. 1 (pritličje - desno). Javna razgrnitev bo od 27. 5. 2005 do vključno 27. 6. 2005. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo, 15. 6. 2005, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 8/1 (velika sejna soba - prvo nadstropje). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in v Štajerskem tedniku, Ruj. Številka: 350-05-189/2004 Datum: 16. 5. 2005 Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj 26. Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03 in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04 - v nadaljevanju Pravilnik) in javnega razpisa za dodelitev stanovanj v najem, ki je bil objavljen v Ur. vestniku 24. septembra 2004 objavlja Mestna občina Ptuj SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM A. Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki so oproščeni plačila varščine in lastne udeležbe -lista A: Zap. št., priimek in ime, bivališče število točk 1. MATIČ Lula, Zagrebška c. 5, Ptuj 350 2. KRISTOVIČ Sabina, Jadranska ul. 15, Ptuj 320 3. CAFUTA Marižan, Sp. Velovlak 48, Ptuj 290 4. VLAŠIČ Jasna, Grajenščak 24, Ptuj 265 5. ARNUŠ Sergeja, Hercegova ul. 7, Ptuj 250 6. SEREC Karmen, Potrčeva ul. 50/A, Ptuj 245 7. HEREGA Tatjana, Orešje 43, Ptuj 245 8. CARAKU Oamil, Potrčeva ul. 42, Ptuj 235 9. FORSTNERIČ Jožica, Zagrebška c. 19, Ptuj 230 10. ZADRAVEC Ingrid, Ul. 25. maja 17, Ptuj 230 11. PETROVIČ Danilo, Mariborska c. 18, Ptuj 225 12. VORIH Dušan, Mariborska c. 18, Ptuj 225 13. MAJHEN Karolina, Aškerčeva ul. 10, Ptuj 220 14. ŽURAN Dragica, Trubarjeva ul. 9, Ruj 220 15. KODRUN Karmen, Ul. 5. Prekomorske 12, Ptuj 220 16. PAR/Vinko, Potrčečva ul. 13, Ptuj 220 17. ANŽELJ Vladimir, Osojnikova c. 7, Ptuj 220 18. AHLIN Polonca, Rimska pl. 13, Ruj 215 19. KRAJNC Margarita, Prešernova ul. 21, Ruj 210 20. POLANIČ Karmen, Ciril Metodov dr. 9, Ruj 205 21. GRGUR Majda, Dravska ul. 27, Ruj 200 22. KOPČIČ Jožica, Dravska ul. 12, Ruj 200 23. BADNJIČKI Anica, Aškerčeva ul. 5, Ruj 200 24. RIJAVEC David, Rimska pl. 15, Ptuj 200 25. GABROVEC Davorin, Črtkova ul. 18, Ptuj 195 26. RADI Violeta, Ob Dravi 3, Ruj 190 27. FAJFARIČ Aleksandra, Miklošičeva ul. 10, Ptuj 190 28. MERC Ivanka, Potrčeva ul. 13, Ruj 170 29. SAUER Dolores, Kraigherjeva ul. 25, Ptuj 165 30. KOVAČEC Boštjan, Žabjak 5, Ptuj 165 31. VERLIČ Aleš, Nova vas 96/A, Ptuj 160 32. ŠIMENKO Valerija, Volkmerjeva ul. 9, Ptuj 160 33. ARNUŠ Zlatka, Arbajterjeva ul. 9, Ptuj 150 34. KOŠAR Borut, Arbajterjeva ul. 4, Ruj 135 35. KAVARIČ Majda, Kraigherjeva 15, Ptuj 130 36. HOLC Polona, Na Jasi 6, Ptuj 130 37. CAFUTA Darja, Kraigherjeva ul. 27, Ruj 130 38. HOLOBAR Jadran, Volkmerjeva ul. 9, Ptuj 130 39. FERČEC Bojan, Krčevina pri Vurberku 4, Ptuj 120 40. PETROVIČ Dušan, Mariborska c. 18, Ptuj 120 41. SIMIČ Helena, Vinarski trg 7, Ruj 110 42. KOJC Helena, Prešernova ul. 16, Ptuj 110 43. HORVAT Ivanka, Ormoška c. 1, Ptuj 80 44. MENDAŠ Majda, Ul. 5. prekomorske 7, Ptuj 60 POROČILO o poslovanju družbe KKS Ptuj, d. d., v letu 2004 Na podlagi 4. in 22. člena Statuta delniške družbe Kabelsko komunikacijski sistem KKS Ptuj, d. d., objavljamo povzetek letnega poročila o poslovanju v letu 2004. Letno poročilo je na svoji 3. seji dne 25. 3. 2005 sprejel Nadzorni svet KKS Ptuj, d. d. 1. Družba: Kabelsko komunikacijski sistem "KKS Ptuj", d. d., Potrčeva cesta 34, 2250 Ptuj. 2. Registracija: vpisana v sodni register pod št. registrskega vložka 1/09878/00 pri Okrožnem sodišču na Ptuju, pod št. sklepa SRG 2003/00388 z dne 16. 2. 2004. 3. Skrajšana firma se glasi: KKS Ptuj d. d. 4. Organizacijska oblika: delniška družba. 5. Osnovni kapital: 6.000.000,00 SIT. Še nevplačani vložek: 159.000.000,00 SIT. 6. Matična šifra, davčna številka in šifra dejavnosti: - matična šifra: 1882325 - davčna številka: 38335964 - šifra dejavnosti: 64.200 7. Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti: - telekomunikacije, - upravljanje javnih telekomunikacijskih omrežij, - radijska in televizijska dejavnost. 8. Št. transakcijskega računa: NLB PE 150 Ptuj 02150-0254236702 Telefon: 02/771 -11 -30, telefaks: 02/771 -11-29 E-mail: info@kks-ptuj.si, http://www.kks-ptuj.si 9. Lastninska struktura na dan 31. 12. 2004 LASTNIKI ŠTEVILO DELNIC STRUKTURA V % Mestna občina Ptuj 6.000 100,00% 10. Kadrovska sestava družbe V družbi je zaposlenih: 2 delavca, od tega: - 1 v upravi, - 1 v računovodstvu. 11. Organi upravljanja Nadzorni svet je sestavljen iz treh članov (na dan 31. 12. 2004), in sicer: - predsednik nadzornega sveta: mag. Metod Grah (odstopil zaradi nezdružjivosti funkcij 9. 2. 2005), - član 1 nadzornega sveta: Robert Čeh (novi predsednik NS od 9. 3. 2005), - član 2 nadzornega sveta: Brigita Kostanjevec. Uprava je sestavljena iz enega člana: predsednik uprave (direktor): Matjaž Gerì, od dne 11. 12. 2003. B. Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki so dolžni plačati varščino in lastno udeležbo - lista B 1. KUKOVEC Boštjan, Kraigherjeva ul. 20, Ptuj 220 2. ŠKRLJ Danica, Stuki 35, Ptuj 205 3. PRAJNC Miran, Kraigherjeva ul. 21, Ptuj 150 4. PODHOSTNIK Klavdija, Kvedrova ul. 5, Ptuj 120 C. Upravičencem iz liste A in B, bodo dodeljena stanovanja, ko bodo na razpolago, o čemer bodo pisno obveščeni. D. Z dnem objave tega seznama preneha veljavnost liste za dodelitev stanovanj, ki je bila objavljena v Uradnem vestniku št. 4/03. Mestna občina Ptuj ------------------------------------«—!■««»------——----------------------------- ŠTEVILKA 5 20. MAJ 2005 Vestnik LETO XI STRAN 3 12. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA od 16. 2. 2004 do 31. 12. 2004 1. 2. 3. 4. 5. a) b) 6. a) b) c) 7. a) b) 8. 9. a) b} c) 10. a) b) c} 11. a) b) c) 12. a) b) c) 13. a) b} c) 14. 15. 16. a) b) 17. 18. 19. 20. 2004 Čisti prihodki od prodaje 59.893 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 0 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 101 Stroški blaga, materiala in storitev (39.682) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala (1.724) Stroški storitev (37.958) Stroški dela (7.034) Stroški plač (5.305) Stroški socialnih zavarovanj (1.454) od tega stroški pokojninskih zavarovanj (1.454) Drugi stroški dela (275) Odpisi vrednosti (1.852) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (194) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (1.658) Drugi poslovni odhodki (51 ) Finančni prihodki iz deležev 0 Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih 0 Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih 0 Drugi finančni prihodki iz deležev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 0 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 0 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij 0 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do pridruženih podjetij 0 Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 0 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 74 Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij 0 Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetij 0 Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 74 Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb 0 Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini razen v pridružena podjetja 0 Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v pridružena pod. 0 Drugi prevrednotovalni finančni odhodki 0 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti (2) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij 0 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetij 0 Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti (2) ČISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 11.447 Izredni prihodki 0 Izredni odhodki 0 Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala 0 Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala 0 POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 0 Davek iz dobička (2.395) Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah 0 ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 9.052 13. BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. 2004 2004 % SREDSTVA 193.534 100,0% A. STALNA SREDSTVA 167.164 86,4% 1. Neopredmetena dolgoročna sredstva 0 0,0% 1. Dolgoročno odloženi stroški poslovanja 0 2. Druga neopredmetena dolgoročna sredstva 0 II. Opredmetena osnovna sredstva 167.164 86,4% III. Dolgoročne finančne naložbe 0 0,0% B. GIBUIVA SREDSTVA 26.370 13,6% 1. Zaloge 0 0,0% II. Poslovne terjatve 22.097 11,4% a) Dolgoročne poslovne terjatve 0 0,0% b) Kratkoročne poslovne terjatve 22.097 11,4% lil. Kratkoročne finančne naložbe 0 0,0% IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 4.273 2,2% C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0,0% IZVENBILANČNA EVIDENCA 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 193.534 100,0% A. KAPITAL 15.052 7,8% 1. Vpoklicani kapital 6.000 3,1% 1. Osnovni kapital 6.000 2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 II. Kapitalske rezerve 0 0,0% III. Rezerve iz dobička 0 0,0% 1. Zakonske rezerve 0 2. Rezerve za lastne deleže 0 3. Statutarne rezerve 0 4. Druge rezerve iz dobička 0 IV. Preneseni čisti poslovni izid 0 0,0% V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 9.052 4,7% VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 0 0,0% 1. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 0 2. Posebni prevrednotovalni popravki kapitala 0 B. REZERVACIJE 0 0,0% C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 176.953 91,4% a| Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 0 0,0% b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 176.953 91,4% Č. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.529 0,8% IZVENBILANČNA EVIDENCA 0 Družba KKS Ptuj, d. d., je bila ustanovljena 16. 2. 2004 z osnovnim kapitalom 6.000.000 SIT s strani Mestne občine Ptuj. V letu 2004 je družba poslovala po načelu dobrega gospodarja in ustvarila pozitiven poslovni izid. 14. V LETU 2005 BOMO V DRUŽBI KKS PTUJ, D. D., IZVAJALI NASLEDNJE RAZVOJNE PROJEKTE: a) IZBOLJŠAVE OMREŽJA KKS PTUJ - Srednjeročni cilj družbe (5 letni načrt) je prenova celotnega omrežja KKS Ptuj na način, da bo celotno omrežje organizirano po sistemu "zvezda" povezav do naročnikov in da bo v celotnem omrežju omogočena dvosmerna komunikacija. Na območjih izvajanja investicij drugih investitorjev bomo sodelovali tudi z namenom širitve sistema KKS Ptuj in vključevanje novih naročnikov. - V obdobju januar-junij 2005 se bodo intenzivno izvajale obnove inštalacij v večstanovanjskih objektih, pripravljala pa se bo tudi dokumentacija za izvedbo obnov sistema na posameznih krakih iz centra. - Z vzpostavitvijo štirih optičnih vozlišč (OVI Ptuj-Center, OV2 Ptuj-Breg, OV3 Ptuj-Rogoznica ter glavna sprejemna Eastaja) v prvem četrtletju 2005, bomo istveno izboljšali infrastrukturo sistema in kakovost storitev. V prvi fazi bomo vozlišča napajali preko od Telekoma najetih optičnih povezav. V letu 2005 bo ponovljen razpis sredstev iz strukturnih skladov EU za vzpostavitev širokopasovnih povezav med razvojnimi in izobraževalnimi inštitucijami v mestih, na katerega bomo ponovno prijavili že v letu 2004 izdelan projekt vzpostavitve optične mreže na Ptuju. V okviru projekta si bomo zagotovili lastno optično mrežo, ki bo predstavljala bistven dvig kakovosti storitev prenosa AV signala in dvosmerne komunikacije. b) RAZVOJ IN PONUDBA NOVIH STORITEV - V prvem trimesečju bomo v obnovljenem delu sistema, ki omogoča dvosmerno komunikacijo ponudili možnost priklopa na internet z novim ponudnikom na novi platformi, ki temelji na optični hrbtenici sistema, s čemer se bo izboljšala kakovost in zanesljivost delovanja interneta v omrežju. - V drugem trimesečju bomo začeli z intenzivnimi pripravami na izdajanje lokalnega/regionalnega TV programa. Predviden začetek oddajanja TV programa je v zadnjem četrtletju 2005. - V letu 2005 bomo v omrežje vpeljali ponudbo digitalnih televizijskih paketov. Matjaž Gerì, Robert Čeh, direktor predsednik KKS Ptuj, d. d. NS KKS Ptuj, d. d. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vcjica03@siol.net. Tisk: Grafis. Rače. Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: rcpro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS. Darja Galun - SLS. Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj. Mirjana Nenad - SD. Peter I^tonja - SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.