-----329 ----- Natoroznanske stvari. Solnce pa ure. Poleg W. Baer-a spisal Fr. Jaroslav. Človek potrebuje urejal ca — regulatorja, po kterem ureja svoja vsakdanja dela in opravila. Najbolj znani regulator pa je bil in je še sedaj — solnce na nebesu. Sprva, kakor je znano, so ljudje določevali čas po solncu, kje da stoji, koliko visoko ali koliko nizko; pozneje so se lotili sence, ki jo nareja ta ali ona na solncu stoječa stvar, in po takej senci so določevali čas. Tudi so spazili, da senca drevesa ali palice se premice, to je, da je senca čez dan ali daljša ali krajša, in sedaj na tej, sedaj na unej strani, in ta pot, ki jo naredi senca od jutra do večera, napotila je ljudi, da so izumili solnčneure, ali prav za prav senčne ure. O takih senčnicah se bere že v sv. pismu, toraj so bile znane gotovo že okrog 750. leta pred Krist.; jezuit Gaubil pa trdi, da so jih imeli Kitajci že v starodavnem času. V prejšnjih časih so stali taki časo-meri na trgih, da je lahko vsak pogledal na-nje. Grke je nek Kaldejec seznanil s to koristno napravo, v Rim so dobili solnčne ure krog 306. leta pred Krist., in od todi so se kmalu razširile tako, da so jih imeli tudi po deželi, vzlasti premožnejši. Dandanes pa nam ni potreba gledati na solnce, ali pa na senco kake stvari, da bi vedeli, kteri čas imamo ali koliko je ura, kajti dandanes imamo po mestih in po deželi — ure, ki nam kažejo in bijejo, kar je gotovo zelo koristno za naša opravila. Se v6 da je še marsikaj pomanjkljivega pri urah, kar se opazuje vzlasti po mestih, kjer je po več očitnih ur. Da pa ure ne grejo prav, ni vselej kriv, kakor se navadno trdi, nepopolni sestav skladja — konstrukcija mehanizma, — nego so krive naravne okolnosti, ki se ne dajo kar tako odpraviti. Da ljudje* slišijo, koliko je zdaj ali zdaj ura, imajo turnske ure razen kolesja, ki premice kazalce, tudi bijalo, ki bije na zvonove če-trtinke in ure, kakor jih kažeta kazalca na cifrenici, da more človek tudi v temi vedeti, koliko je ura. Vsled teh dodatkov pa je ura dokaj veča, in to je krivo, da pride kaj napak pri urah, kajti nemogoče je obširno kolesje turnske ure tako trdo zabiti, da prah ne bi mogel do nje. Prah, ta sitnež, se vleže na pooljene tečaje kolesja, kjer se napravi sčasoma vlečljiva maščoba, ki zelo nagaja premikanju koles; vleže se pa tudi na gonila, kar je spet krivo, da se tako rado kaj pokaži pri turnskih urah. Pa tudi nestanovitno vreme zel6 nagaja turnskim uram. Vse ure, tudi take, ki so jako dobro in natančno narejene, se nekako „kujajo", kedar se vreme spreminja. Železni perpendikelj, če je nekaj krajši, kot 3 čevlje, se potegne za */16 linij, kedar se temperatura zgrejeza 10 gradov, in ta mala spreminjava, na ktero navadni človek še ne bi porajtal, vzročuje, da ura v enem dnevu, ki dobi za 10 gradov večo gorkoto, se zakesni za 6% sekunde. Turnske ure pa imajo po 2 in še več sežnjev dolge pendeljne, in ker stoje* na nezakurjenem kraju, zato se jim koj pozna veča gor-kota ali veči mraz. Tudi zračna vlaga zel6 nagaja turnskim uram, kar se vzlasti ob deževji zel6 pozna; takrat se kolesa huje drgnejo, in vrvi so trje napete. Zel6 nagajajo tudi kazalci, ki so zunaj pod milim nebom, zakaj če je sapa močna, kazalce ali naprej tišči ali pa nazaj drži, to pa moti uro, da ne gre pravilno, včasih jo celo ustavi. Da bi se tedaj ure vsaj nekoliko vravnale, ni kazalo drugo, nego imeti zanesljivega urarja, ki je naravnaval turnske ure. Da tudi takovi pomočki malo izdajo, to je sploh znano; vem, kako je bilo včasih v Ljubljani: sedaj je zropotala ta ura, sedaj una, vsaka je šla po svojej volji, kakor stara ženica, ki gre kurit in kuhat, kedar se jej zljubi. Dandanes pa se lahko v okom pride takovim nepovoljnostim, ker imamo železnice in telegrafe. Ure na kolodvorih so normalne, pravilne ure, po kterih naj bi se ravnale druge; telegraf naznanja gotovo pravi čas za to ali uno uro čez dan, in po tej se lahko ravnajo vse ure po mestu. Pa tudi naše normalne ure, če so še tako umetno in natančno narejene, je potreba kedaj pa kedaj naravnati, toraj je pravi regulator kot nekdaj tako tudi sedaj — solnce, in najpripravnejši trenutek za takovo urejanje, je poludne, to je tisti čas, kedar solnce stoji najvisočje na nebesu. To pak spada v področje astronomov ali zvezdogledov, toraj nje poslušajmo. V vsakem koledarji nahajamo razkazek — tabelo, iz kterega razvidimo, kedaj solnce vshaja, kedaj stoji najvisočje, in kedaj zahaja. Pogledimo tedaj v koledar, pa se hitro prepričamo, da pravi poludan, tisti čas, kedar stoji solnce najvisočje, se noben dan skozi leto ne vjema z našim poludnevom, kakor nam ga kažejo naše ure, kajti le je pravi poludan preje ali pozneje, kakor naš, in ti razločki so precejšnji. Dne 10. svečana postavimo pride skoraj za */4 ure po 12 uri; 4. novemjbra nasproti pa pride za več kot */4 pred 12. uro. Štirikrat v letu se pravi poludan nekako približa našemu poludnevu, najbolj se približa 15. aprila, takrat sta si saksebi 1 sekundo po 12. uri. Čas, ki nam ga določujejo naše ure, imenuje se srednji čas, razloček obojih časov, pravega srednjega, se imenuje enakočasje. Od kodi pa so ti razločki? Solnce, kakor vemo, niti ne vshaja niti ne zahaja, to se le nam dozdeva tako, in sicer zato, ker se naša zemlja suče okrog svoje osi; takrat pa, kedar se zemlja suče okrog svoje osi, se tudi vrti okrog solnca, in čas, preden se prevrti okrog solnca, traja eno leto. Zemlja pa se ne vrti vsak dan enako hitro, zimski čas se vrti hitreje, kot poletenski čas, od todi tedaj razlika med poludnevi, da so preje ali pozneje, kot naši urski. Iz tega izvirajo pa tudi še druge nepravilnosti. Tabele koledarjeve nam kažejo, da solnce vshaja prve štiri dneve v letu ob enakem času, in vendar so popo-ludnevi vsak dan daljši za 1 sekundo; ravno tako opazimo, da tedaj, kedar sta dan in noč enako dolga, da solnce ne vshaja in ne zahaja ravno ob 6. uri. Solnce, ----- 330 ------ 86 ve da, vedno kaže pravi čas, ali nase ure, ki enakomerno grejo, narejajo razloček. (Dalj« prihodnjič.) ------ 336 ------ Natoroznanske stvari. Solnce pa ure. Poleg W. Baer-a spisal Fr. Jaroslav. (Dalje.) Kakor pa se ure v mestu ne vjemajo, ravno tako sco si navskriž ure sem ter tam po zemlji. Dokler so ljjudje popotovali peš ali so se vozili z živino, niso opa-zcovali takih razločkov med urami, in tudi ni bilo prav laihko, le malo se je poznalo, in vsega so ure bile ktrive, češ, da so malo vredne; ravno tako se turnske utre niso mogle naravnati, ker ni bilo telegrafa. Vse dirugače pa je sedaj, ko imamo železnice; parovoz nas potegne v enem dnevu tako daleč, da se že dokaj po-zma razloček med urami, vzlasti ker se lahko naznanja s telegrafom, kedaj je pravi poludan. Med Berolinom in Dancigom, na priliko, je 67.1 nnilje; parovoz pridirja v 11 urah 3 min. Ali daneiška uira je za 21 min. hitreja kot berolinska. In če se pe-ljješ še 4 ure in 31 minut naprej, dospeš v Kbnigsberg, krjer so ure že za 28Y2 min. hitreje kot berolinske; v C8umbinah, ki so 102.1 milje od Berolina, so pa ure žroti zahodu ali za solncem od Berolina, tedaj pa za-p>azujemo, da grejo ure po teh krajih počasneje, nego vr Berolinu. V Kaselnu, kamor dospeš v 10 urah in 16 nfcinutah, je ura za 15y2 minute zadej, kot v Berolinu; vr Kolnu, ki je 85!/2 milje od Berolina, je uraza25V4 »minut zadej kot v Berolinu; v Aahenu, ki je 98.8 milje o»d Berolina, je pa za 29% minut zadej. Aahen pa Siunibiue ste tisti pruski mesti, ki ste si najbolj navzkriž v urah, namreč za 1 ure in 4:% minute. Potegnimo si črto skozi Berolin na sever in na jug skozi oba pola ali tečaja, in hodimo ob njej, pa bodemo zapazovali, da imajo povsodi enako na uri, razen da naši antipodi, to je na onstranskej poluti naše zemlje stanujoči ljudje imajo razloček za 12 ur. Takova črta se imenuje meridian ali polutnik, zato ker solnce, kedar se premice preko te črte, stoji najvisočje, in toraj ima tisti kraj takrat poludan, in ob enem vsi kraji, ki leže ob tej črti, se ve da na tisti strani zemeljske polute, na unstranskej poluti imajo pa ravno takrat polnoč. In ker vsi kraji, ki leže ob enem in istem meridianu, to je, na tanko saksebi proti severu in jugu, imajo ob enem in istem hipu poludan, toraj se tudi njihove ure popolnoma vjemajo. V Rimu, na priliko, je skoraj ravno takrat poludan, kakor v Benetkah, v Leipzigu in StraUundu; Kairo v Egiptu ima ravno takrat poludan, kakor Petrograd ali Odesa, in Algier se vjema z Genfom. Vse drugače pa je, če gremo iz kterega določenega mesta proti vzhodu ali proti zahodu. Mesti, ki sti saksebi za 1 gr., imate razlike v poludhevu za 4 minute; vzhodno mesto ima 4 minute preje poludan, nego zahodno. Ce se pomičeš ob ekvatoru naprej proti vzhodu, imaš pri vsakih 15 miljah 4 minute prej poludan. Iz tega pa razvidimo, da se ure nikakor ne morejo vjemati povsodi na zemlji, če tudi jih ureja telegraf. Veča ko je daljava meridianska med dvema krajema, tim bolj so si navskriž njuni časomeri. Wa-shington pa Berolin sta si navskriž skoraj za */4 dneva po časomeru. To nam spričuje prekoatlanski kabel ; kajti depeše pridejo preje v Ameriko, kakor so bile oddane, če se gleda na ure, nasproti pa depeše iz Amerike k nam zelo počasi dohajajo, se ve da, če gledamo na ure. Tudi v severo-amerikanskih zveznih državah se zelo poznajo tako vi razločki. Kedar so, na priliko, zabili poslednji (zlati) žrebelj na pacifiškej ogromni železnici 10. maja 1869. leta, kazala je ura v vzhodu 3 uro 16 minut poludne, v zahodu železnice pa je kazala še le 11. uro 10 minut dopoldne. Kolik razloček! Ravno taka je na Ruskem, ki se zelo široko razteza od vzhoda na zahod. Kedar je v Varšavi ravno poludan, takrat je v Petrovemgradu 37 minut čez poludan, v Jekatarinovemgradu je že 2% popoludne, na iztoku Jenizejevem že 4J/2 popoludne, na iztoku Lene pa celo 6V2 popoludne, in na Beringovej cesti — 11 ura po noči. Kolik razloček! (Konec prihodnjič.) ------ 344 ------ Natoroznanske stvari. Solnce pa ure. Poleg W. Baer-a spisal Fr. Jaroslav. (Konec.) Premikajmo se v mislih po naši zemlji proti zahodu in proti vzhodu, pa se bomo sesli na tistem kraji, kjer ure kažejo polnoči. Ce se pomičemo proti vzhodu, tedaj prihitimo za 12 ur tisti čas, ki je bil ravno tisti hip, kedar smo zapustili omenjeno mesto, če se pa pomičemo proti zahodu, tedaj pa se zakesnimo za ravno toliko ur. In kedar se snidemo, eni od vzhoda, eni od zahoda, tedaj je na tistem kraji 12. ura ponoči, in ta spada na dva datuma, toraj tudi na dva različna tedenska dneva, kajti 12 ur naprej in 12 ur nazaj, je ravno 24 ur. Kteri datum (kteri dan v mesecu), in kteri tedenski dan tedaj dobimo na takovem kraji ali mestu, ravna se po tem, po kterem potu je dospela omika v tisti kraj, kajti tistim potom je prišlo tudi kristijansko časoštevje. Takove razmere nahajamo vzlasti v daljnih krajih naše zemlje, ki so nam znani še le nekaj stoletij. Por-tugizi in Holandeži, na priliko, so pluli ob Nosu dobre nade, in so toraj od zahoda dospeli v nove kraje, Spanci nasproti so pluli skozi magelansko morsko ožino, ali pa pozneje od zahodnih obal ameriških proti zahodu, toraj so od vzhoda dospeli k novim ostrovom; oni tedaj so imeli en dan manj v tednu in v datumu, nerro prvi, kedar so si postali sosedje v Japanu ali pa na Molukih. Postavimo: Macao na kitajskej obali, in Manila na Filipinskem otoku Lucon sta narazen za 7 V« gr. na daljavo, po časomeru pa za */2 ure; al Macao, kterega so se bili Portugizi polotili, je za en dan naprej v datumu pred Spanci v Manili. Pater Alfonz Sanitius se je tedaj zel6 čudil dospevši iz Manile v Macao, kjer je menil, da je dne 2. maja, pa je izvedel pri duhovnikih portugiških, da imajo že 3. dan maja. Takih primerljejev se mnogo nahaja na tihem oceanu, vse to pa je ležeče na tem, od kodi so našel-niki dospeli, ali od vzhoda ali od zahoda. Na Sand-wichove, na družbinske, na prijatelstvene otoke, pa na Mariane, Karoline in Filipine so mornarji dospeli po zahodnih morskih potih iz Amerike, toraj je koledar po teh krajih za en dan nazaj, kakor v Avstraliji ali na Guinei, ali na novem Zelandu, aH pa na otokih azijskega arhjpela, na Kitajskem in Japanu, kteri kraji so prejeli svoi koledar od vzhoda. Vzemimo še en tak primerljej, da vidimo, kolike so razlike edino zaradi tega, od ktere strani je došel koledar v kak kraj, če tudi so si blizu. Kakor Macao pa Manila, leži Tongatabu, eden izmed prijatelstvenih otokov, narazen z vzhodnim nosom na novem Zelandu za 7 gr. ali pa za pol ure po časomeru. Tedaj bi v Tongatabu, ki leži vzhodno od novega Zelanda, moralo biti poludan pol ure preje nego na vzhodnem nosu novega Zelanda; pa kaj je napravil koledar, ki je bil donesen od nasprotnih krajev? To-le: kedar je v Berolinu bilo polnoči in se je pričelo novo leto 1870., takrat so imeli na Tongatabu petek 31. decembra 1869. leta in uro 11V2 zjutraj, na vzhodnem nosu novega Zelanda pa 1. januarija 1870. leta uro 11 zjutraj. Amerika je prejela evropski koledar z vzhoda. Na severu, na obali tihega morja, kjer sta se srečala dva naroda, ki sta bila došla od različnih strani: Rusi od vzhoda, Angleži pa od zahoda, se je razlika mahoma pokazala. Ruske naselbine, sezajoče do 122 gr. vzhodno od Ferra, so prejele svoj datum in tedenski dan iz Ruskega. Ruski in angleški kožuharji, ki so stanovali ----- 345 ----- blizu skup ob meji, so imeli različna dneva v tednu: Anglež je imel nedeljo, in je praznoval, Rus pa je imel že pondeljek, in je delal. Kedar so ruske naselbine pripale zedinjenim severo-ameriškim državam, imeli so ondukaj oba koledarja, ruski pa ameriški. Amerikanec, če je hotel, je lahko dva dneva za vrstjo praznoval, imel je, če je hotel, dve nedelji za vrstjo: rusko in svojo. Takova razlika je bila zelo nerodna, vzlasti trgovcem. Če je na pr. kdo došel iz San Frančiška v Sitko, glavno mesto Alaske, kakor Amerikanci imenujejo pridobljene ruske naselbine, če je prišel v petek zvečer po svojem koledarji, videl je drugi dan vse šta-cune zaprte, nikjer ni bilo kupčije. In trgovec ni zgubil samo prihodnjega dneva, ki je njemu bil sobota, a Rusu že nedelja, nego je zgubil tudi drugi dan, ki je pa njemu bil nedelja, a Rusu že pondeljek. In nasproti se je pobožni Rus v Sitki jezil nad brezbožnim Ame-rikancem, ki je v nedeljo meril — trak na vatle — v pondeljek pa zaprl svojo štacuno, se v6, ker je Rus gledal in ravnal po svojem koledarji. To tedaj je bilo narobe svet, dokler se niso razumeli, kako je ta reč. Kedar so Amerikanci prejeli ruske naselbine, odpravili so ruski koledar, in vsled tega so bili ondotni Rusi mahoma za 11 dni stareji, ker je njihov koledar za 11 dni nazaj za julijanskem, pa tudi razliko med dnevi tedenskimi so odpravili s to premembo. Vse meridijane, ki si jih naČrtamo po našej zemlji, križa ravnik — ekvator. Da jih moremo šteti, treba je izbrati tega ali onega za stalnika, in od ondukaj, kjer se meridijan stalnik pa ravnik križata, štejemo meridijane. Edini pa nismo v tej zadevi. Spanjci štejejo drugače, Holandeži drugače, in Portugizi zopet drugače. Najnavadnejši je oni meridijan, ki reže otok Ferro na zahodnej obali Afriškej; Francozi pa številijo po onem, ki reže skozi Pariz, in Angleži po onem, ki reže skozi Greenwich. Ti začetni meridijani pa niso črte mejašice za tedenske dneve pa za datum. Črta, ki loči kraje na naši zemlji, ki imajo različen tedenski dan in različen datum, ta črta je nepravilno potegnjena. Krenimo od južnega tečaja, pa nam ta črta ostane vzhodno od novega Zelanda in od Avstralije oddaljena, in se vpogne med Karoline in Guineo proti zahodu, obseza Filipine in Mariane, gre južnovzhodno od ja-panskih in kuriliških otokov skozi Beringovo cesto na severni tečaj. Zahodno od te črte so naprej za en dan v datumu in v tedenskih dnevih, kakor vzhodno. Vsled te čudno vpognjene črte se lahko zgodi, da je o gotovem času tedenski dan in datum na dveh krajih, ki sta blizu, navskriž za dva dneva. Špansko mesto Manila je 138 gr. vzhodne dolgosti od Ferra, holandeški, nekoliko pod ravnikom ležeči otok Gilolo, severozahodno od nove Guineje, je kakih 145y2 gr. vzhodne dolgosti od Ferra; Manila leži vzhodno, Gilolo zahodno od črte mejašice, in tisti hip, kedar je bilo na Gilolu petek 1. januarija 1869. leta ura % po polnoči, bilo je na Manili sreda 30. decembra 1868. leta ura y4 po polnoči. Na novem Zelandu je razlika še veča. Tisti hip, kedar je bil na vzhodnem nosu petek 1. januarija 1869. leta zjutraj 2. ura, bila je na Manili sreda 30. decembra 1868. 1. ura 10% zvečer. Znano je, da mornarji zgubč en cel dan, kedar veslajo okrog zemlje za solncem, po nasprotnej strani pa en cel dan pridobe\ Da se ta razlika poravnd, imajo mornarji navado, kedar se podajo na daljši pot, da tadaj, kedar jadrajo preko 180 gr., ki se razteza od Greenwicha, spremene" datum pa tedenski dan, in sicer takole: kedar plujejo od vzhoda na zahod, tedaj preskočijo en datum in tedenski dan, kedar pa plujejo od zahoda na vshod, tedaj imajo pa dva dni za vrstjo eni in isti datum pa tedenski dan. Avstrijska fregata Novara, ki je 1859. leta plula od Aucklanda proti Papeiti, in ki je 10. januarija jadrala preko 180 gr. od Greenwicha, imela je tisti teden 8 dni, dva pondeljeka za vrstijo.