M
- ■->
I -


PRILOGA SLOVENSKEMU GOSPODARJU
LETNIH I
JULIJ 1930
ŠTEV. 1
Zlafomašnih monsignor dr. Andrej Ifarlin, hnezoškoi lavanfinshi v Mariboru
50 letni jubilej mašnisfva knezošhofa lavantinshega dr. Andreja Karlina.
Rojen je bil 15. novembra 1857 v Stari Loki blizu Škofje Loke na Kranjskem kot sin dobrih krščanskih staršev. Iz starološke ljudske šole je stopil leta 1868. v Ljubljani v gimnazijo in jo dovršil z maturo leta 1876. V jeseni istega leta je bil sprejet v Ljubljani v bogoslovno semenišče ter bil posvečen v mašnika 27. julija 1880. leta.
Prva njegova služba je bila v Smledniku (kot kaplan od leta 1880. do leta 1883.), potem v Šenčurju (1883. do 1885.), od leta 1885. do 1890, je pa bil mestni kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Od leta 1890. do 1892, je študiral v Rimu pravo, potem je pa bil do leta 1900, katehet in profesor na nižji gimnaziji v Ljubljani.
Od leta 1900. do 1911. je bil kanonik pri ljubljanski stolni cerkvi in pa nadzornik za verski pouk na osnovnih in meščanskih šolah, od leta 1905, do 1910, tudi ravnatelj škofijskega zavoda »Alojzijevišče« in urednik »Cerkvenega Glasbenika«.
Dr. Karlin kot profesor verouka v Ljubljani,
Našemu vladiki nasledniku velikega svetca Antona Martina Slomška: Še mnoga leta!
Dr. Karlin kot kaplan v Ljubljani.
Stara Loka pri Škofji Loki, rojstni kraj škola dr. Karlina.
Starši škola dr. Karlina: Florjan Karlin in Terezija roj. Hartman, posestnika v Stari Loki.
Ljubljanska stolnica.
Dr. Karlin po dovršenih študijah.
Sv. Jakob v Ljubljani.
Dne 21. decembra 1910 je bil imenovan za škofa tržaško-koperske škofije in je pozneje bil od svetega očeta večkrat odlikovan.
Pred novim letom 1919. so napravili Italijani slovenskemu tržaškemu škofu dr. A. Karlinu hrupno demonstracijo, ali umaknil se je šele eno leto pozneje, ko ga je papež razrešil njegovih dolžnosti. — Od leta 1919. do 1923. je bil kot naslovni škof temiširski ravnatelj škofijskega zavoda sv. Stanislava, 6. junija 1923. leta pa je bil imenovan za lavantinskega škofa.
Lavantinska škofija je poleg zagrebške po številu duš največja jugoslovanska škofija.
Slika na levi:
f Stolni proSt dr. Martin Matek,
rojen 15. novembra 1860 ▼ Gornjem gradu, v mašnika posvečen 20. julija 1883, je bil kaplan v Slov. Bistrici, Žalcu in Celju, profesor na bogoslovju v Mariboru od leta 1889. naprej, pod-ravnatelj bogoslovja od leta 1890. do 1909., ravnatelj bogoslovja od leta 1909. do 1916., stolni prost od leta 1917. — Predsednik Spodnještajerske ljudske posojilnice od leta 1908., načelnik katoliškega tiskovnega društva od leta 1901., odlikovan leta 1928. z redom sv. Save III. vrste. — Umrl 23. junija 1930.
Slika na desni:
f Stolni in mestni župnik Franc Moravec,
je bil rojen 7. avgusta 1864 pri Veliki Nedelji. Mašniško posvečenje je prejel 16. julija 1888. Kaplanoval je pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji, pri Mali Nedelji (kjer je bil provizor in zopet kaplan), pri sv. Petru v Gornji Radgoni, mestni kaplan in vikar v Ptuju. Od 1. januarja 1903 do 15. avgusta 1904 je bil župnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Mestni stolni župnik v Mariboru od 16. avgusta 1904 do dneva smrti. Kot vnet in goreč dušni pastir je bil priljubljen povsod, posebno še v Mariboru, kjer ga je čislalo in cenilo vse. Skrbel je požrtvovalno za hišo božjo in plačal iz svojega polovico za nove zvone stolne cerkve. Izven pastirske službe se je brigal za krščanska društva in razne mestne socialne organizacije, katerim je bil voditelj in dober svetovalec. Umrl 2. julija 1930.
Prizor s pogreba dr. Martina Mateka: Pomožni škof dr. Ivan Tomažic govori nagrobnico.
Pogreba se je udeležilo veliko število duhovnikov ter zastopniki državnih oblasti, med njimi ban dravske banovine inž. Dušan Sernec, mestni župan mariborski dr. Al. Juvan, oba mariborska sreska načelnika, bivši oblastni predsednik dr. Josip Leskovar in mnogo drugih. — Pevski zbor »Maribora« je zapel več žalostink.
Mariborska stolnica.
Marijin oltar v marib. stolnici.
Slika na levi:
Kardinal - Pacelli, prej papežev poslanik v Berlinu, vodi sedaj kot drž. tajnik vatikanske državne posle. Pacelli je eden najboljših in najagilnej-ših sodelavcev sedanjega sv. očeta, govori in piše mnogo jezikov in je tudi sicer zelo učen mož. -—-Posebno mu je na skrbi zbližanje z vzhodom.
Slika na desni:
V zadnjem času se spet mnogo govori in piše o vojski. Napetost med Francijo in Italijo, tajnostni razgovori raznih diplomatov, sklepanje prijateljskih zvez med državami proti drugim državam, neprestane vojske na daljnem vzhodu (Kitajska!) dajo snovi in povod za take govorice.
— Vse države se oborožujejo z najmodernejšimi bojnimi sredstvi kljub raznim razorožitvenim konferencam. Predvsem se pa države pripravljajo na obrambo. Tudi Rusija se oborožuje in pripravlja, čeravno venomer govori drugače. — Slika nam kaže ruske vojake v plinskih maskah pred posebno pripravljenim prostorom, v katerega bi se mogli zateči prebivalci v primeru plinskega napada. Baje bodo v Rusiji vsakemu prebivalcu dali plinsko masko in pripravili po vseh krajih pred
plinom varna zavetišča.
Cifojfe Slovenskega Gospodarja, Naš dom in Nedeljo!
Slika k povesti »Tatenbah« (gori):
Mariborski grad danes. Ta grad je bil
postavljen v času, ko je živel v Mariboru grof Tatenbah.
Slika na levi:
Petrolejski vrelci gorijo. Zemeljsko olje, iz katerega dobivajo petrolej, je dandanes, čeravno ne zelo drago, vendar ena najdragocenejših tvarin v svetovnem gospodarstvu. Vrelci so raztreseni po celem svetu in država, ki jih ima, ima od njih velike koristi. Vrelce izkoriščajo po večini bogate družbe ali tudi bogati zasebniki, ki imajo velik vpliv n a politiko držav vsled tega, ker skušajo dobiti za uporabna dovoljenja vrelcev ugodnosti za dotično državo od drugih držav. — Pri pridobivanju olja iz zemlje je treba velike previdnosti, ker se lahko to hitro vname. Če se enkrat vname, je skoro nemogoče ogenj pogasiti. Skušali so že na razne načine, le malokdaj jim je uspelo. Tako gorijo taki vrelci leta in leta, dokler ali popolnoma ne zgorijo ali dokler narava sama ne pogasi ognja.
Pogled na goreče vrelce je strašen. Slika nam kaže tak goreči vrelec v Ameriki.