Konimtar letina V slovenski in jugoslovanski javnosti je boleče odjeknil nedavni zverinski uboj našega konzula v Zvezni republiki Nemčiji Tudi vemo, da je uboj delo vseh mogočih ostankov fašističnih skupin, ki se občasno poslužujejo tudi najbolj drastičnih ukrepov, da bi opozorile na svojo dejavno prisotnost V prispodobi je zato uboj našega konzula pravzaprav napad na Jugoslavijo, na njeno samoupravno razvojno pot in politiko neuvrščenosti Hkrati je resno opozorilo vsem naprednim silam v svetu, da še vedno živijo ljudje, ki so sicer klavrno izgubili svojo umazano igro v drugi svetovni vojni, preživeli pa so skupaj s svojo fašistično ideologijo zadnjih trideset let. REK VELENJE: tiijf^HiTJFf RITO iliLl^B Ponovno pa naj poudarimo, da ni v takšnih primerih v ospredju napadov le Jugoslavija. Zločinska narava fašistične ideologije, kije zaradi najrazličnejših razlogov preživela zadnja tri desetletja, ogroža demokracijo kot tako. Ni zato nevarna le za geografski prostor Jugoslavije, pač pa za vse svobodomiselne ljudi sveta. Dokaze za to trditev lahko najdemo v polpretekli zgodovini, ko je svet prav zaradi popuščanja Hitlerju dopustil, da smo se zavrteli v peklenskem vrtincu vojne vihre. Tudi takrat se je del evropskih politikov in vlad obnašal nojevsko po principu „no ja, že res, da je razkosana Češkoslovaška, toda Hitler se bo ustavil, ne da bi posegel po nas..." Kakšna strahotna zmota! In tudi danes je tako: metanje peska v oči, češ, fašistične reminiscence napadajo le Jugoslavijo, ne pa tudi meščanske demokracije, je jalov posel. Seveda pa je treba dodati, da nas v Jugoslaviji takšna početja ne morejo ogroziti; vsi takšni poskusi so objektivno slej ko prej podobni strelom v prazno. V Jugoslaviji smo se izrekli za socialistično samoupravljanje, strogi in dosledni pri ocenjevanju pa bomo do vseh, ki bi nam želeli ogroziti našo razvojno samobitnost. In vedno bomo javno opozarjali na razsežnosti delovanja fašističnih skupinic, ki sicer na videz res najpogosteje napadajo Jugoslavijo, njihova napadalna ost pa je v bistvu uperjena zoper vse ljudi, ki žele živeti v miru in svobodi MILAN MEDEN m Rekorden izkop lignita mm Letni delovni načrt velenjskih rudaijev je tudi v letošnjem letu izredno napet, saj predvideva v 281 delovnih dneh proizvodnjo 4,350.000 ton lignita. V primerjavi s 4,265.000 tonami lignita, ki so jih v velenjskih jamah nakopali v lanskem letu, je za letošnje leto načrtovana letna proizvodnja večja za okrog 2 odstotka, poprečna dnevna proizvodnja pa za okrog 5,5 odstotka. ........š sY; Da bi rudarji uresničili tako zahtevno proizvodno nalogo, morajo vsak dan sproti vlagati velike napore. Vendar prizadevanja ne rodijo vedno enakih sadov. Zaradi jamskih pogojev dnevna proizvodnja ni vedno v višini predvidene; večji presežki — rekordi — pa so sploh bolj poredki. Do nedavnega je najboljši dnevni rezultat v velenjskem rudniku predstavljala proizvodnja 18.400 ton, ki so jo rudarji dosegli zadnji delovni dan lanskega januarja. Novi rekordni dnevni izkop pa so v rudniku zabeležili 19. februaija letos, ko jim je uspelo nakopati kar 18 800 ton lignita. Ob tem je tudi poprečni dnevni izkop lignita v obdobju od začetka leta pa do 21. februaija, v katerem so imeli kar 42 delovnih dni, za celih 913 ton večji od lanskoletnega poprečnega dnevnega izkopa in znaša 15 586 ton na dan. Skupno pa so rudarji v tem obdobju nakopali že 654 000 ton črnega zlata. V rudniških temeljnih organizacijah združenega dela REK Velenje so s takšnimi rezultati, zadovoljni, vendar menijo, da bi bil izkop lignita še večji, če bi bila udeležba rudarjev pri sobotnem delu prek 42 ur na teden, za katerega so se obvezali, nekoliko boljša. Ker ni 100-od-stotna, je njihov poprečni dnevni izkop za minulo obdobje tega leta za več kot 300 ton manjši, kot bi lahko bil sicer. Večje težave jim povzroča tudi omejitev uvoza jamske od-kopne opreme, saj zaradi nje niso mogli pravočasno opremiti celotne odkopne fronte. Kljub temu pa velenjski rudarji niso črnogledi; prepričani so, da bodo letošnji delovni načrti, ki je izredno zahteven, v celoti izpolnili. Pridobivanje premoga iz stropa v Stebru 8. edODc Pred dnevi je bila v Rogaški Slatini dvodnevna seja sekretariata medobčinskega sveta Zveze komunistov Celje. Seje so se udeležili sekretarii komitejev občinskih konferenc ZKS, predsedniki občinskih skupščin, člani CK ZKS širšega celjskega območja ter predsedniki vodstev medobčinskih družbenopoli-? tičnih organizacij. Delo razširiene seje sekretariata je potekalo v znamenju proučevanja idejnopolit ičnih vprašanj razvoja in sodelovanja ter dogovarjanja na širšem celjskem območju. Zapletenost problematike medobčinskega sodelovanja, mnogokdaj odvisna od objektivnih ovira enotne akcije za pospešeni družbenoekonomski razvoj in zadovoljevanje skupnih ovira enotne akcsje za pospešeni družbenoekonomski razvoj in zadovoljevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov, ki jih objektivno sodelovanje vzeto le-ti lahko uveljavijo na širšem družbenopolitičnem prostoru. Spoznanje, da je potrebno neposredno sodelovanje delovnih ljudi, ki ne pozna občinskih meja, zavestno usmeijati - v tem pa je odločilna dejavnost Zveze komunistov in komunistov v frontno organizirani SZDL — je izredno pomemben zaključek razširjene seje sekretariata medobčinskega sveta ZKS Celje. Na tej osnovi bodo v prihodnjih dneh sprejeli sklepe in stališča, ki naj bi odprli realne možnosti za uspešnejše medobčinsko sodelovanje v bodoče. Na seji sekretariata so govorili tudi o odpravljanju posledic potresa na Kozjanskem, uspešnosti multilateralne kompenzacije v gospodarstvu celjske regije, nekaterih vprašanjih s področja SLO ter o informacijah, pomembnih za družbenopolitič- no delo na širšem celjskem območju. 27. februar 1976 - Leto XII. - št. 8 (317) cena 2 din Glavni urednik Ljuban Naraks Odgovorni urednik Stane Vovk Posvetovanje o urejanju okolja Izvršni odbor Občinske konference SZDL Velenje je pripravil v petek 20. februaija posvetovanje predstavnikov zborov delegatov in krajevnih konferenc SZDL ter večjih delovnih organizacij z območja mesta Velenje o akciji za urejanje okolja ter za ureditev in sanacijo turistično rekreaciijskih območij na področju mesta. Predstavniki krajevnih skupnosti Velenje - Stara vas so na posvetovanju poročali o akciji za urejanje okolja ter za ureditev in sanacijo turistično rekreativnega območja v tej krajevni skupnosti Razprava»je potrdila primernost predloga krajevne skupnosti Velenje - Stara vas, da se akcija razširi na celotno območje mesta Velenje. Sklenjeno je bilo, da pripravita Izvršni odbor Občinske konference SZDL Velenje ter skupnost mestnih ksajevnih skupnosti predlog mestnega akcijskega odboora za urejanje okolja ter za sanacijo in ureditev turistično rekreacijskih območij na področju mesta. Temu odboru naj bi predsedoval predsednik velenjske občinske skupščine Nestl Žgank. Odbor bi pripravil usklajen program akcij za urejanje okolja ter akcij za ureditev in sanacijo turistično rekreacijskih območij. Ena od prvih skupnih nalog pw bi morala biti, da bi bilo mesto Velenje urejeno za letošnji mednarodni delavski praznik - 1. maj. S ,;;/ Na nedeljskem republiškem prvenstvu v krosu v Velenju je bil najzanimivejši tek na 10.000 metrov. Med tekmovalci se je po dolgem času znova pojavil Peter Svet (št. 221) in zlahka zmagal Najboljši Velenjcan v tem teku je bil Milan Balek (243), ki je dosegel peti najboljši čas. Vinko Hafner v Velenju Član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in sekretar mestnega komiteja ZK Ljubljana Vinko Hafner se je zadnji petek mudil v Velenju. Na komiteju občinske konference ZK so gosta seznanili z aktivnostjo in organiziranostjo ZK v Šaleški dolini, predstavili so mu občino ter ob tem spregovorili tudi o problemih, kijih povzroča hitra rast občine in mesta ter vse večje izkoriščanje energetskih virov Šaleškega bazena. Vinko Hafner si je v Šoštanju ogledal gradbišče nove termoelektrarne IV., v tovarni gospodinjske opreme Gorenje pa proizvodnjo v več temeljnih organizacijah združenega dela. Pozneje se je član predsedstva CK ZKJ Vinko Hafner sešel s predstavniki združenih industrijskih podjetij Gorenje in tovarne gospodinjske opreme Gorenje, komiteja OK ZK in skupščine občine Velenje. Predstavniki Gorenja so tovariša Hafnerja podrobno seznanili z dosedanjim razvojem, trenutnim gospodarskim položajem ter načrti do leta 1980. Pri tem so opozorili tudi na težave, s katerimi se v zadnjih mesecih srečujejo v Gorenju. Med pogovori je tekla beseda tudi o položaju in razvoju slovenske elektro*in kovinske industrije, posebej še kranjske Iskre in velenjskega Gosenja, ter o načrtih, da bi določbe samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev, ki so ga potrdili vsi delovni kolektivi v okviru teh dveh sestavljenih organizacij združenega dela, v prihodnje hitreje predvsem pa bolj dosledno in učinkovito uresničevali. Med pogovori je bilo ugotovljeno, da obetajo zastavljene akcije, seveda ob polni angažiranosti družbenopolitičnih organizacij, v prihodnje hitrejše uresničevanje določb samoupravnega sporazuma, trenutna akcija pa je usmerjena v usklajevanje proizvodnih programov. za praznik DAN ŽENA je pripravila od 1« do 8. DEMONSTRACIJO malih gospodinjskih strojn in hrezplačnn pokušnjo napitkov proizvodov TAXIS Maribor marca Z DOSLEDNIM IZVAJANJEM ST1PENPIJSKE POLITIKE Preprečiti odhajanje kadrov iz občine Marx je prišel do preprostega dejstva: „Ljudje morajo predvsem najprej jesti, piti, stanovati in se oblačiti, preden se lahko ukvarjajo s politiko, znanostjo, umetnostjo, religijo .. ." Marsikdaj pa se na to pozablja, zlasti v štipendijski politiki. Pravzaprav, štipendijska politika je dobro zasnovana, le dogovorov vsi ne upoštevajo dosledno. Tako se dogaja, da v nekaterih občinah ne izplačujejo štipendij redno, ker pač ni denarja. Žalostno — solidarnostno prelivanje sredstev nikakor ne steče, kot bi moralo. Študentje, mnogi odvisni samo od štipendije, pa životarijo, ob tem pa naj bi še študirali uspešno. Dogaja se tudi, da delovne organizacije ne upoštevajo pravil o kadrovskih štipendijah. Sploh pa se zdi, da so dijaki in študentje premalo obveščeni o štipendiranju in svojih pravic sploh ne znajo uveljaviti imeli pravice živeti kot ostali. Najbrž bi bilo pametno razmisliti o tem, da bi se jim upošteval uspeh iz zadnjega letnika srednje šole in tako ne bi bili prikrajšani. Vprašanje je, zakaj v velenjski občini ne morejo dobiti kadrovskih štipendij študentje, ki obiskujejo Visoko šolo za telesno kulturo, čeprav teh kadrov primanjkuje. Prisiljeni so iskati štipendije izven občine, vemo pa, kaj to pomeni - izgubo prepotrebnih kadrov. Če se naša občina hoče razvijati s takim tempom kot doslej, potem je nujno potrebno, da ne izgublja kadrov in da študentje po končanem študiju ostanejo na delovnih mestih v občini. Prizadevati si je torej treba, da štipendisti ne bodo uhajali drugam, mi pa bomo iskali kadre v drugih občinah (oziroma jih kupovali). Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju občine Velenje med drugim pravi: Podpisniki družbenega dogovora se obvezujemo, da bomo po merilih družbenega dogovora o štipendiranju v obdobju od leta 1975 do 1980 štipendirali na visokih in drugih šolah najmanj toliko študentov, kolikor predvideva program kadrovskega razvoja naše organizacije združenega dela oziroma samoupravnih interesnih skupnosti. Od doslednega izvajanja samoupravnega sporazuma o štipendiranju in družbenega dogovora, o temeljih kadrovske politike na območju občine Velenje je torej odvisen nadaljnji razvoj občine. Mnogo je bilo stoijenega v tej smeri, vendar pa premalo, da bi lahko bili zadovoljni. MELITA VOVK Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju je 29. januarja letos v Ljubljani odobrila predlagano valorizacijo štipendij in sprejela več pomembnih sklepov. Življenjski stroški študentov in učencev (to je osnova za odmero višine štipendij) znašajo letos 2100 din za študenta in 1950 din za učence in so za 450 din nižji za vozače in 650 din za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča. To velja od 1. januarja letos. Sprememba je tudi v vrednosti točke kadrovske štipendije. Ta (točka) se je povečala od 1,25 (kolikor je bila lani) na 1,56 din. Tako znaša najnižja kadrovska štipendija 700.- (450 točk), najvišja 1330 din (850) točk. Pri odštevanju za štipendijo iz združenih sredstev se upošteva najnižja kadrovska štipendija (700 dinaijev za študente). Do potrebe po valorizaciji štipendij je prišlo zaradi tega, ker so se življenjski stroški dvignili za 27 odstotkov, v skladu s tem pa se je povečala tudi osnova za odmero višine štipendije od 1650 na 2100 din. Dokončna valorizacija in uskladitev s povišanimi življenjskimi stroški naj bi se napravila do 31. marca letos, štipendisti pa morajo takoj predložiti dokumente, katere zahtevajo štipenditorji. Tudi v velenjski občini se študentje srečujemo s štipendijskimi problemi. So podjetja, ki izplačujejo le najnižje kadrovske štipendije, čeprav bi morala upoštevati štipendistov uspeh. Žalostno je, da bruci (tisti, ki obiskujejo prve letnike visokih in višjih šol) dobivajo najnižje kadrovske štipendije in se jim točke na ocene priznajo šele po zaključku leta; kot da ne bi A%uuunuiuu\%uuHuumummuuu%tuu%uuuunummiHt%u\u\v ZADNJE DNI PO SVETU. I i • 25. KONGRES KP SZ V Moskvi se je v začetku tega tedna začel za Sovjetsko zvezo najpomembnejši notranje-politični odgodek leta - 25. kongres komunistične partije Sovjetske zveze. Uvodni politični referat je imel generalni sekretar KP SZ Leonid Brežnjev, o referatu pa se je še prej izrekel tudi politbiro partije na posebni seji. Najpomembnejša postavka v tistem delu referata (in to pomeni tudi v kongresnih razpravah), ki zadeva zunanjepolitične odnose, je želja sovjetskih komunistov, da se nvvdaljuje detente, popuščanje napetosti. Pri tem se sovjetski komunisti ne mislijo odreči ideološkega boja s svojimi razrednimi nasprotniki, marveč se zavzemajo za mirno sodelovanje na vseh področjih. Kar zadeva notranjepolitično sporočilo kongresa, je to mogoče strnjeno povedati v temle stavku: nvvdaljevanje dosedanje usmeritve ob nekoliko bolj poudaijenem centralizmu na vseh področjih življenja. Spričo tega, da se je kongres v času, ko to pišemo, komaj dobro začel, bomo o njegovem delu nekoliko podrobneje poročali v naslednji številki. • DNEVNI RED ZA COLOMBO V New Yorku so objavili predlog dnevnega reda za peto konferenco neuvrščenih na vrhu, ki bo avgusta v Co-lombu, Sri Lanka. Dnevni red zajema vse najpomembnejše teme današnjega sveta. Razen o „tradicionalnih" temah, kakršne so, denimo, Bližnji vzhod, afriški jug, Ciper in nekatere druge, bodo v Colombu razpravljali tudi o vseh vidikih današnjega gospodarskega stanja na svetu - in še posebej glede na vse slabši (vsaj relativno gledano) položaj nerazvitih, oziroma dežel v razvoju. Colombo bo prav tako verjetno dokončno izdelal sistem medsebojne pomoči neuvrščenih v primerih, da bi prišli bodisi v neposredno vojno nevarnost, bodisi, da bodo (kar je pogosto enako) ogrožene gospodarsko. Skupina strokovnjakov že pripravlja ustanovitev sklada solidarnosti za medsebojno pomoč. Sicer pa so se priprave za Colombo začele že pred meseci in se bodo do konference samo še stopnjevale. Po prepričanju večine bo prav peta konferenca neuvrščenih na vrhu doslej najbolje pripravljen sestanek v zgodovini tega gibanja. Prva konferenca je bila v Beogradu, druga v Kairu, tretja v Lusaki in četrta v Alžiru, v Colombu pa bodo tudi določili kraj šeste, ki utegne biti v Južni Ameriki. • LR ANGOLA ZMAGUJE Doslej je LR Angolo priznalo že skoraj osemdeset dežel in časopisne agencije vsak dan dodajajo nova imena temu seznamu. Med drugim so LR Angolo priznale tudi Portugalska in skoraj vse druge zahodnoevropske dežele (vzhodno-evropske so to storile že prej, Jugoslavija med prvimi), medtem ko ZDA še oklevajo. S tem je zmaga LR Ango- le skorajda popolna tudi na mednarodnem področju in ne samo doma, kjer so enote dr. Agostinha Neta zavzele že skoraj vse ozemlje te nekdanje portugalske kolonije. Sedaj pa prihajajo novice, da kanijo enote Južne Afrike vendarle braniti južni del angolskega ozemlja in tako preprečiti Netovim silam, da bi uvedle svojo oblast prav na vsem ozemlju Angole. • PO BIJEDIČEVI TURNEJI Medtem se je vrnil s svoje turneje po zahodni Evropi predsednik zvezne vlade Džemal Bijedič, ki je po po-vratku izjavil, da je zelo zadovoljen z razgovori, ki jih je imel v Luksemburgu, Franciji in Belgiji. Povsod smo skušali našim sogovornikom povedati, da ni mogoče imeti dobrih gospodarskih odnosov, če gre izvoz le v eni smeri, je poudaril med drugim predsednik zveznega izvršnega sveta, ko je pojasnjeval pogovore. „Dejstvo je namreč, da imamo z vsemi deželami, ki smo jih obiskali, izredno negativno plačilno bilanco, ki je nastala kot posledica našega velikega uvoza iz teh dežel, ki pri nas nočejo kupovati naših izdelkov." KREDIT - Vojvodinska banka je zaključila uvodna pogajanja z Mednarodno banko za obnovo in razvoj o začetku izkoriščanja 50 milijonov dolarjev posojila, namenjenega za realizacijo vse-jugoslovanskega projekta o kmetijstvu. Od tega posojila bo BiH dobila 5,400.000 dolarjev, Črna gora 700.000 dolarjev, Hrvatska 10,200.000, Makedonija 5,100.000, Slovenija 3,000.000, Srbija 9,200.000, Kosovo 2,400.000, Vojvodina pa 13,600.000. Od skupne vsote bodo za investicije v družbenem sektorju porabili 28,500.000 dolarjev, v zasebnem sektorju pa 21,500.000 dolaijev. Posojilo Mednarodne banke je treba porabiti do konca leta 1979. ZDRAVSTVO - Februarja letos so se podražile zdravstvene storitve. Tako je treba odšteti po novem za vsak prvi obisk zdravnika na domu 40 dinaijev, za vsak prvi pregled pri vsakem zdravniku-specialistu, razen za pregled v dispanzerjih, 20 dinaijev, 30 dinaijev pa za prevoz z rešilnim avtomobilom. Če pa občan ne predloži napotnice, kadar je ta predpisana s statutom zdravstvene skupnosti, bo plačal za vsak prvi pregled 40 dinarjev. Novosti so tudi pri plačevanju raznih pripomočkov: slušni aparat (150 dinaijev), ortopedski čevlji (250 dinarjev), pripomočki za oči (60 dinarjev), kilni pasovi (100 dinaijev), bergle (20 dinaijev), 100 dinarjev pa za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo, navleke za krn pri amputaciji in gumijasto žimnico, 30 din pa bodo morali odšteti za razprševal-nik ali inhalator. LADJE - Kaže da bodo premagane težave, ki že vrsto let silijo naše brodarje, da kupujejo ladje v tujini, naši ladjedelničaiji pa proda- .IN DOMOVINI • PRED VELENJSKIM SINDIKATOM STOJIJO LETOS Zahtevne naloge Pred nedavnim je bilo a letna plenarna seja občinskega sveta ZSS Velenje (o seji smo v eni izmed prejšnjih številk že poročali), na kateri so med drugim sprejeli tudi delovni načrt za letos. Sprejeti sklepi bodo služili osnovnim organizacijam kot izhodišče pri njihovem delu. Iz njih je razvidno, da Ered sindikate —— *-* J l* sežne naloge. stojijo pred sindikatom tudi v letošnjem letu izredno zahtevne in obs Akciji za stabilizacijo gospodarjenja in poglabljanje samoupravljanja, ki v občini potekata enotno, bosta tudi letos med najpomembnejšimi nalogami sindikata. V okviru nje pa si je treba prizadevati, da bo produktivnost čimvečja. Prav tako bo treba v prihodnje delovanje in akcije sindikata ter drugih družbenopolitičnih organizacij v občini v okviru fronte SZDL še bolj usklajevati. Člani zveze komunistov bodo morali v prihodnje aktivneje sodelovati v Zvezi sindikatov, še zlasti zato, da bi v najširši družbenopolitič- ni organizaciji delavskega razreda lahko konkretno uresničevali sklepe zveze komunistov. V bodoče bo treba tudi pospešeno uveljavljati delegatske odnose v sindikatih ter vzporedno s tem utijevati delegatska razmerja tudi na drugih področjih, še zlasti v samoupravnih inte-resnnih skupnostih. Okrepiti bo treba tudi vlogo sindikalnih skupin, v okviru katerih naj bi v prihodnje uresničevali večino sindikalnih nalog. Sklepi občinskega sindikalnega sveta tudi poudarjajo, da je treba nadaljevati akcijo za ustanavljanje novih temeljnih organizacij združenega dela povsod tam, kjer so za to pogoji. V zvezi s tem je bilo še zlasti poudarjeno, da prav zaradi premajhne obveščenosti v nekaterih dislociranih enotah oziroma obratih zaposleni niso zadosti zainteresirani za uveljavitev ustavnih novosti. V vsej celovitosti morajo zaživeti tudi aktivi mladih delavcev, aktivno pa se bodo sindikati vključili tudi v prizadevanja za uveljavitev dohodkovnih odnosov v združenem delu, še posebej v dohodkovne soodvisnosti v okviru elektrogospodarstva in drugih skupnosti posebnega družbenega pomena. Glede na to, da je v lan-• skem letu več temeljnih oziroma organizacij združenega dela preseglo dogovorjeno maso za osebne dohodke in da so bile prevelike želje držbenih dejavnosti spričo doseženih rezultatov gospodarjenja in položaja gospodarstva, si je treba prizadevati, da se na novih pravičnejših načelih izoblikuje sistem solidarnosti v republiki obenem pa uveljavi solidarnostno prelivanje sredstev znotraj občinske skupne porabe. Ker akcija uveljavljanja koncepta družbene samozaščite v delovnih organizacijah kasni, bodo tudi sindikati vso pozornost namenili uresničevanju družbene samozaščite. Prav tako se bodo tudi v prihodnje zavzemali za pospešeno reševanje stanovanjske problematike, občinski odbor sindikata delavcev v zdravstvu bo moral posebno pozornost posvetiti in začeti konkretno akcijo glede zmanjševanja bolniškega sta-leža, še posebej do 30 dni, za katerega ugotavljajo, da predstavlja veliko obremenitev za gospodarstvo. V zvezi z družbeno prehrano pa si bo sindikat prizadeval, da bi delovne organizacije skupaj reševale to problematiko. jajo svoje ladje na tujem tržišču. Tudi v prihodnje bodo namreč ostrejši pogoji za uvoz ladij in opreme, zato bodo morali ladjarji svoje razvojne načrte usklajevati z možnostmi domačih ladjedelnic. Že v bližnji prihodnosti se bodo ladjarji in ladjedelničaiji dogovorili o pogojih, ki bodo ustrezali enim in drugimi, ter opozorili na vprašanja, ki jih sami ne morejo rešiti. Za potrebe morskega gospodarstva je treba do leta 1980 zgraditi še 54 ladij s skupno 1,476.000 BRT. VOZOVNICE - Z vlakom skozi 29 evropskih držav za 2294 dinaijev! Jugoslovanske železnice so se odločile, da bodo imeli letos pravico do takšnega potovanja tisti, ki še niso stari več kot 23 let. Mednarodna mladinska karta daje lastniku pravico, da za ta denar mesec dni potuje v drugem razredu potniških vlakov po progah večine evropskih držav. Doplačati mora le polovico voznine za domače proge od izhodiščnega kraja do mejnega prehoda in nazaj. ENCIMI - Raziskovalcem novomeške tovarne zdravil Krka je uspelo odkriti postopek za pridobivanje encimov iz odplak, ki nastanejo pri proizvodnji antibiotikov. Skupina strokovnjakov, v kateri so ing. Miloslav Pokorni, Pavle Zupet, Mla-den Pavletič, Franci Novosel in še cela vrsta delavcev iz oddelka biokemije, je pripravila postopek pridobivanja tako imenovanih proteoliz-lih encimov iz odplak ser-mentacijske proizvodnje. OBRESTI - Svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije je izdal odlok o znižanju obrestne mere za posojila iz sredstev primarne emisije za izvoz blaga in storitev - s 3 na 1 odstotek letno. Izvozniki bodo tako zaradi zmanjšanja obrestne mere za posojila za izvoz plačali 310 milijonov manj. LETALA - Letala Inex-Adria bodo po novem voznem redu dvakrat na teden letela v ZR Nemčijo. Proga bo primerna predvsem za delavce, ki začasno delajo na tujem, in njihove sorodnike. Ob sredah in sobotah bodo letala Inex-Adria DC-9 letela iz Beograda, Zagreba in Splita v Duesseldorf, Frankfurt, Stuttgart, Hannover in Hamburg. Inex-Adria pa namerava tudi letos vzdrževati redno poslovno progo Ljubljana-Beo-grad. Vseh pet delovnih dni v tednu bodo njena letala letela iz Ljubljane v Beograd ob 6.45, iz Beograda v Ljubljano pa ob 17.30. Od 1. aprila naprej pa bo letalo poletelo iz Beograda ob 18.30. REKLI SO TE DNI: DŽEMAL BIJEDIČ: — Vsi Jugoslovani so pripravljeni braniti samoupravni socialistični sistem. Naša obrambna moč je danes večja kot kdajkoli v preteklosti, to pa odvrača vse morebitne poskuse napada na neodvisnost Jugoslavije. MILOŠ MINIČ: — Poudariti je treba, da sta stanje in razvoj pri nas doma temeljni, dejavnik naše mednarodne veljave in sploh našega položaja. V svetu imamo tem večji vpliv pomen, čim bolj smo notranje močni. MILUTIN BALTIČ: — Dosedanje akcije za preobrazbo družbenogospodarskih odnosov v zunanji trgovini so prinesle celo vrsto novih pozitivnih elementov, vendar še ne tudi bistvenih in temeljitejših sprememb, kakršne bi bile v tej sferi potrebne. V VELENJU NUJNO POTREBUJEJO Nov dom za učence rudarstva Naša socialistična družba teži za tem, da bi razvili človekove ustvarjalne moči do najvišje možne mere. Iz tega načela pa izhajajo tudi smotri domske vzgoje, ki so usmeijeni k oblikovanju vsestransko razvitega človeka, ki bo sposoben odločati o svojih življenjskih razmerah in o rezultatih svojega dela, ki bo sposoben ustvarjalno vplivati na druge, in ki bo hotel in znal nadalje razvijati socialistične samoupravne odnose. Vzgoja v domovih je sestavina vzgojno izobraževalnega procesa, ki mora prispevati k oblikovanju mlade socialistične osebnosti. DRUŽINSKA VZGOJA Šaleška dolina je pomembna energetska baza, zelo zaskrbljujoče pa je, ker se vedno manj fantov odloča za poklic rudarja. Rudarjevo delo je naporno, kar pa je tudi vzrok, da ga večina slovenskih fantov odklanja. Ker pa je delo rudarja tudi vedno bolj zahtevno, saj so v tej smeri z mehanizacijo dosegli že zelo veliko, morajo biti rudaiji za to delo dobro izurjeni, kar pa jim omogočajo samo šole. V naši dolini je torej delovne sile premalo, zato so v Velenju že pred enajstimi leti zgradili za učence rudarskih šol dom II. Tega doma pa niso uredili tako, kot so urejeni običajni dijaški domovi pri nas, pač pa so hoteli fantom, ki so precej oddaljeni od doma in svojih družin, pomagati tako, da bi živeli pri družinah, ki bi jim nadomeščale domače. To je bilo prva leta dokaj uspešno, saj so družine, ki so dobile stanovanje, posebej izbirali, vse skrbnice so učencem II" in krajevno skupnostjo Velenje - center desni breg čim boljše. Skrbi pa tudi za šport in rekreacijo. Jožica Podlesnik skrbi za kulturne prireditve in proslave. Tako so zelo pohvalili proslavo, ki jo je z učenci pripravila lani ob 29. novembru. Tudi letos bodo ob kulturnem prazniku pripravili recital. Mentor mladinske organizacije je vzgojitelj Vinko Stanič. Ta nam je delo mladinske organizacije tudi pohvalil. Povedal je, da je mladinska organizacija „doma II" pobudnik mnogih prostovoljnih delovnih akcij. Tako so pred nedavnim opravili nad petsto prostovoljnih delovnih ur pri hali temeljne organizacije združenega dela EKO, kjer so kopali in polagali cevi za vodovod. Sodelovalo je okrog 150 mladincev iz „doma II". Nosilci odgovornosti so mladi komunisti, ki skrbijo tudi za medsebojno pomoč, Vinko Stanič je poudaril, da so učenci vključeni v samoupravljanje. Sami pa nimajo kluba OZN, zato so njihovi učenci vključeni v šolski klub. Tako je njhov učenec Rajko Srdič dosegel na državnem tekmovanju ta teden deveto mesto, kar je zelo lep Itedžo Brčenovič kuhale in §o tako živeli resnično kot družina. Pomanjkanje stanovanj pa je umirjeno družinsko življenje v tem domu iz-,'rodilo. Učenci, ki so se izšolali, so v domu ostajali, tukaj pa so dobile stanovanje tudi družine, ki niso mogle skrbeti za učence, in pravilo, da se mora izseliti skrbnica, ki učencem ne more kuhati, je prenehalo veljati. Ko so v „domu I" ukinili kuhinjo so se tudi ti učenci pričeli hraniti v „domu II". Tako pa je „domII" izgubljal svoj prvotni namen, saj družinske vzgoje skoraj ni več čutiti, kljub temu, da je ravnatelj Vitomir Kolšek pohvalil vseh petjast skrbnic „doma II", ki učencem še vedno kuhajo in zanje tudi dobro skrbijo. PRETESNI PROSTORI V pogovoru z ravnateljem Vitonriijem Kolškom smo zvedeli, da so t\udi domski prostori zelo neugodni, kar pa smo se lahko tudi sami prepričali. Učenci imajo na voljo samo delovno teraso, ki pa je namenjena vsej njihovi dejavnosti. To je prostor za sestanke, zbornica, tu pa se učenci tudi učijo. Naročenih imajjo nekaj časopisov, kijih lahko tukaj berejo. Drugega prostora pa učenci nimajo. Učenci „dorma II" pa se lahko vključujejo w pošolske dejavnosti. Drugače pa je v „domu II" premalo possjabljeno za polno izkoriščanje jprostega časa. VZGOJITEILJI - MENTORJI INTERESNIIH DEJAVNOSTI V domu III so trije vzgojitelji, /si pa so polepg vzgojnega dela še mentorje possameznih interesnih iejavnosti. Mlirko Sajko skrbi, ia je sodelovranje med ..domom Bogdan Stanič uspeh. Zelo veliko njihovih učencev pa je vključenih v karate klub. Ker je veliko učencev doma iz Bosne, največ pa jih je iz Tuzle, želijo preko občinske konference zveze socialistične mladine Velenje tesneje sodelovati z mladinsko organizacijo v tem kraju. Tako bi za te učence priskrbeli njihovo glasilo, večkrat pa bi organizirali razne kulturne prireditve. To naj bi bile predvsem kratke igre ali pa folklora. Tesneje želijo sodelovati z drugimi mladinskimi organizacijami. Predvidevajo srečanje mladih literatov „doma II" in gimnazije Velenje. Pripravili bodo tudi razstavo del mladih pesnikov in slikarja, ki ga imajo v svojih vrstah. Mladina „doma II" se želi ukvarjati še z nekaterimi drugimi prostovoljnimi dejavnostmi, za katere pa nima primernega prostora. Ravnatelj Vitomir Kolšek je povedal, da se mnogo učencev ukvarja z zelo zanimivimi ročnimi deli, ki pa jih ne morejo delati v sobah, učilnica pa ni primerna za vse. Zelo žalostno pa je tudi, da v domu II premorejo za 243 učencev 3 mize, 36 stolov in televizor, pa še to so dobili pred kratkim. NAJVEČ UČENCEV IZ BOSNE V „domu II" je 243 učencev, ki so doma kar iz trinajstih občin. Iz Slovenije jih je le 19, 10 iz Hrvatske, Srbije 23, 189 seznanijo s stroji, da lahko pričnejo, ko se izšolajo, z delom na njih. Prostorov za učence-rudarje primanjkuje, vendar se moramo zavedati da bomo rabili še več kvalificiranih rudarjev. Rudarski šolski center si precej prizadeva v tej smeri, vendar pa to ni dovolj. Za to bi se morala zavzeti celotna slovenska skupnost. Zaradi tega iščejo možnosti, da bi zgradili v Velenju Velenju je lepo, tako da se je v novo okolje hitro vživel, kljub temu da je od doma precej oddaljen. VSA SKRB PRAKTIČNEMU POUKU Takšno je torej življenje v velenjskem dijaškem domu II. Da pa bi še kaj več izvedeli o njihovm praktičnem pouku, smo se ustavili še na rudarskem šolskem centru, TOZD rudarski Filip Orožen iz Bosne in Hercegovine in 2 iz Črne gore. Če pa pogledamo njihovo socialno strukturo, ugotovimo, da jih je 149 iz delavskih družin, 74 iz kmečkih, 4 iz uslužbenskih, 16 upokojeniš-kih, 4 obrtniških in 6 iz drugih. Učenci v drugih republikah nimajo toliko možnosti za šolanje, pri nas pa so za to kar ugodni pogoji. Učenci plačajo v „domu II" za oskrbo od svoje nagrade le 300 dinarjev, sicer pa' stane celotna oskrba za učenca, ki ostane ves mesec tukaj 1350 dinarjev. PREMALO PROSTORA V DOMOVIH Vsako leto ob pričetku šolskega leta ugotavljajo na šolah Rudarskega šolskega centra velik primanjkljaj prostora v domovih za učence. Tako so letos zaradi tega morali dati letos 86 učencev v „dom I," kjer so uredili zasilna ležišča. Vendar pa so tu učenci živeli v zelo neugodnih razmerah in jih je tudi v prvem mesecu kar polovica odšlo. V velenjskem promogovniku se bo proizvodnja premoga nujno morala povečati zaradi četrte faze elektrarne. Večje količine premoga pa bomo pridobili z boljšo tehnologijo. Za to pa bomo rabili šolane ljudi. Delo rudarja je težko in naporno. Da pa se bo za ta poklic odločilo več mladih, morajo poskrbeti za dober standard že v času šolanja. Učencem morajo nuditi kar največ. Poskrbeti morajo, da bodo v prostem času lahko pozabili na težko delo v jami, nuditi jim morajo vse, da se bodo lahko udejstvo-vali na vseh področjih..Kljub temu, da se vzgojitelji v obeh velenjskih domovih trudijo, da bi vse to učencem nudili, jim to ne uspe popolnoma, saj za vse nimajo primernih prostorov, ki pa sq prav gotovo pogoj vsake aktivnosti. V Velenju imajo pogoje, da pridobe učenci tako praktično kot teoretično znanje, ni pa dovolj kapacitet v domovih. Pri praktičnem delu pouka učence Vinko Stanič Mujaga Ahmetovič Vitomir Kolšek dom, ki bi lahko zajel vse učence, ki bi se šolali za potrebe energetike. To so predvsem rudarji. Tako predvidevajo, da bi gradili nov dom s kapaciteto 480 ležišč. Ta dom bi moral imeti vse prostore za razvijanje raznih pošolskih dejavnosti, kar pa je tudi dolžnost po okvirnem vzgojnem programu za domove učencev. UČENCI SO Z OSKRBO ZADOVOLJNI V učilnici „doma II" smo srečali nekaj učencev, ki so imeli prakso, dopoldne pa so preživljali tukaj. Da bi njihovo življenje čim bolj spoznali, smo malo poklepetali z njimi. Janko Cvetko obiskuje tretji letnik poklicne rudarske šole. Drugače pa je doma iz Haloz. Že v prvem letniku je bil v tem domu, ko pa je obiskoval drugi letnik pa je bil v „domu I". Pravi, da je življenje v domu lepo. Živi v sobi še z dvema tovarišema, hrani pa se pri družini Novak, ki je do vseh zelo dobra. V prostem času trenira karate na osnovni šoli Miha Pintar Toledo, včasih pa tudi v telovadnici rudarskega šolskega centra. V domu pogreša prostor za prostovoljne dejavnosti, saj je ta, ki ga imajo sedaj na voljo, odločno premajhen in neprimeren. Dobro bi bilo tudi, da bi imeli telovadnico, ali pa da bi jo imeli na razpolago vsaj na rudarskem šolskem centru. Nov dijaški dom je v Velenju zelo potreben, saj imajo premalo prostora. On je sicer z vsem zadovoljen, ker je navajen še česa hujšega. Redžo Brčanovič je domiz Tuzle. Vpisan je v prvi letnik rudarske šole. V življenje v domu se je že dobro vživel. Zelo všeč pa so mu delovne akcije, ki so jih izvedli na pobudo mladinske organizacije doma. Tako je redno sodeloval na prostovoljni delovni akciji, ko so kopali kanale pri hali Eko. Z oskrbo v domu je zelo zadovoljen. Povedal je, da bi želel, če bi imeli na voljo telovadnico, saj v slabem vremenu včasih nimajo kaj početi. Mujaga Ahmetovič je bil lansko leto v domu I, kjer je v eni sobi osem učencev, zato mu je tukaj mnogo bolj všeč. Tudi družina, pri kateri živi, je dobra. Povedal je, da mu sicer nikoli ni dolg čas, saj si delo vedno najde, vendar pa bi bilo še bolje, če bi imeli v domu primerne prostore, kjer bi se vsi lahko ukvarjali z dejavnostmi, ki jih zanimajo. Bogdan Stanič, je doma iz Titovega Užica, hodi pa v prvi letnik. Prepričan je, da ni storil napak, ko se je odločil za poklic rudarja. Tudi življenje v šega kopača, ki jih uvaja v ta nevarna dela. Zaradi pomanjkanja rudarjev in učencev rudarske poklicne šole so v zadnjih letih prisiljeni sprejemati tudi učence, ki imajo končan vsaj šesti razred osnovne šole. Ker pa je odziv za ta poklic v Sloveniji zelo slab, se usmerijo v glavnem na Bosno in Hercegovino, Hrvatsko in Srbijo. Največ učencev je iz Bosne, saj jih je Jožica Podlesnik praktični pouk, kjer smo se pogovarjali z direktorjem Filipom Orožnom. Izvedeli smo, da je vodja priktičnega pouka Drago Bizjak odsoten. Ker je zelo veliko učencev te šole doma iz Tuzle in okolice so letos organizirali za starše teh otrok sestanek pri njih. Praktičen del pouka na delovnih mestih v jami vodijo učitelji praktičnega pouka in kopači inštruktorji. Učenci prvega letnika rudarske poklicne šole se do šestnajstega leta spoznavajo z rudarskimi in ostalimi deli izven jame. Opravljajo torej različna dela, potrebna za jamo kot so v lamparni, kopalnici, mizarski delavnici in druga zunanja dela. Ko dopolnijo šestnajst let, smejo v jamo, kjer imajo posebej za te učence prirejene prostore. Tu se učenci seznanijo z jamo, njenimi prehodnimi potmi, načinom zračenja, transporta premoga. Učence polagoma uvedejo v dela, potrebna za odkope v revirjih. V drugem letniku učenec že lahko prične z delom na odkopih, ročnih pa tudi strojnih pripravah. V tretjem letniku pa vsa dela lahko opravlja nekoliko bolj samostojno. Poglavitna skrb učiteljev in inštruktorjev je, da skrbijo za varnost učencev. Prav zato ti učenci ne smejo opravljati dela, ki so posebno težka. Po zaključku tretjega letnika absolventi te šole opravljajo delo še najmanj šest mesecev pod vodstvom starej- Janko Cvetko kar 80 odstotkov. Razpise za vpis v to šolo objavljajo po vsej Jugoslaviji, s šolami in zavodi za zaposlovanje pa se neposredno tudi dogovarjajo. Izdajajo pa tudi brošure, v katerih opišejo pogoje učenja, stanovanja, hranjenja, nagrajevanja v času pouka in končno tudi načina življenja v Velenju in zaslužka po končani šoli. Tako se vsako leto vpiše v prvi letnik tudi do 300 kandidatov. Ker pa je ta poklic zelo zahteven in težak, je tudi zelo velik 'usip. Že pri zdravniškem pregledu jih odpade okrog 30 odstotkov, zaradi ugotovljenih telesnih hib. Precejšnja selekcija je tudi pri praktičnem in teoretičnem pouku, nekaj pa jih odpade tudi zaradi manjših ali večjih disciplinskih prestopkov, na katere pa gleda vodstvo tako teoretičnega kot praktičnega pouka zelo ostro. Vendar pa se ta ob koncu prvega polletja ustali in učenci, ki se ustale, dostojno končajo šolo. Vodstvo rudarskega praktičnega pouka se zaveda, da ima pri izobraževanju tega kadra veliko zaslug tudi elektroenergetski kombinat Velenje, ki jim tudi finančno precej pomaga. Ustavili smo se tudi pri direktorju Rudarskeega šolskega centra Ivu Jamnikaiju, ki nam je povedal, da so v teku razprave o tem, kako bi našli sofinanciranje za dom učencev v Velenju, ki je že zelo nujno potreben. • V OBČINI VSAK DRUGI UČENEC ZA BRALNO ZNAČKO Letos poteka že deveto leto, odkar so tudi učenci iz osnovnih šol velenjske občine začeli tekmovati za bralno značko, ki so jo poimenovali po partizanskem pesniku Karlu Destovniku Kajuhu. V tem času so prebrali ze nad devetdeset tisoč knjig, kar pomeni, da vsak drugi učenec tekmuje za Kajuhovo bralno značko. Zelo uspešno ta akcija poteka pod vodstvom tovarišice Zdovčeve tudi na osnovni šoli Anton Aškerc, kjer so prejšnji teden v sreddo podelili značke kar 430 učencem. Slovesne podelitve značk so se udeležili tudi pisateljica Branka Jurca, ilustratorka Jelka Reichman in pesnik Tone Pavček, ki so z velikim veseljem odgovarjali učencem na njihova vprašanjaa. Tone Pavček jim je prebral tudi nekaj pesmi iz najnovejše zbirke „Čenčarija", Jelka Reichmanova pa je medtem ilustrirala junake iz njegovih pesmi (Na sliki z desne proti levi: Jelka Reichman, Tone Pavček, Branka Jurca, predstavnica ZPM Elfrida Ambrožič in ravnatelj OŠ Anton Aškerc Pankrac Semečnik). NAŠ ROMAIM ČRNI OTOK 14 HARRISON E, SALISBURY 8. septembra je šla s prijatelji v operetno gledališče. Rada bi si ogledala predstavo ,,Netopiija." Ko so se med prvim in drugim dejanjem oglasile sirene, je direktor gledališča zaprosil gledalce, naj se presedejo na sedeže ob stenah, kajti gledališče ni imelo zaklonišča. Molče so se presedli in sledili predstavi do kraja. Ko so zapuščali gledališče, jih je presenetila čudna rdečkasta svetloba, ki je preplavila trg. Molče so strmeli v nebo in ni jih presenetilo, da jih je pred vhodom čakal šofer in jih po najkrajši poti odpeljal proti domu. Med potjo so zagledali oblake dima, ki so se valili proti nebu, vmes pa so sikali rdečkasti ognjeni zublji in se dvigali nekaj kilometrov visoko. „Nemci so zažgali živilska skladišča, jim je povedal šofer. Zdaj so že z večjo hitrostjo vozili čez Izakov trg, mimo Admiralitete, čez palačni trg in po Kirovem mostu čez Nevo. S strahom so se ozirali proti mestu, kjer so se črne in rdeče gmote dima kopičile in valile vedno više proti nebu. Alarmu ni in ni bilo konca. Tega dne je šla Vera prvič v zaklonišče. Nad mestom so neprestano brnela nemška letala, v mestu pa so se oglašali protiletalski topovi. Pisatelj Pavel Luknicki si je razdejanje lahko temeljito ogledal: stal je ob oknu v šestem nadstropju, bil je pravkar na obisku pri svoji prijateljici. Hiša je bila na vogalu Borove in Rastane ulice, od koder je dobro videl postajo lokomotiv v Vitebsku, velika Badajeva skladišča, tovorno postajo, v ozadju pa tudi Avtovo in metalurške delavnice v Kirovem. Badajeva skladišča je pred prvo svetovno vojno postavil znani peterburški trgovec Rasterajev.* Stavbe so bile lesene, vmes pa je bilo le sedem do osem metrov razdalje. Stale so na jugovzhodni četrti mesta. Luknicki je pospremil svojo prijateljico Ljudmilo Fedo-rovno do doma. Med potjo sta se ustavila še na vogalu glazovske in Voroneške ulice, kjer je padla nemška bomba in zadela hišo. Bombardiranje mesta se je začelo 4. septembra in pred njima je bila ena prvih ruševin. Bombe so sejale smrt, največ mrtvih je.bilo med ženskami in otroki. Večer je bil prijeten in miren. Na nebu je bilo le nekaj presojnih oblakov. Nenadoma so zatulile tovarniške sirene in nekaj trenutkov kasneje je vitebsko tovorno postajo zasulo na stotine zažigalnih bomb. Izbruhnil je požar. Mesto so preplavili gosti, temni oblaki dima. Bombe so padale brez prestanka, protiletalski topovi so jim skušali odgovarjati. Na dvorišču Ljudmilinega stanovanja se je zbralo nekaj žensk. Prestrašeno so se pogovaijale in ugibale, kaj se je zgodilo. Luknicki je splezal na streho. Gorelo je v bližini Ligova in tovorne postaje, temne gmote dima so se valile čez vse mesto. Verjetno gori skladišče petroleja, je pomislil, Šele kasneje je izvedel, da so gorela Badajeva skladišča. Luknicki se je odpravil domov Sele po osmi uri, ko je bilo v mestu spet /nirno in so tudi sirene utihnile. Skozi pet križišč je pešačil, od tam pa je vozil mestni avtobus. V ulici Cerniševskega je srečal skupino fantov s kitarami in mandolinami. Tiho so igrali in peli. Domov se je( vrnil šele po deseti uri. Tedaj so se spet oglasile sirene. Tudi Olga Bergholc je opazovala temne oblake dima in alarm je ni presenetil. Oblaki so jo spominjali na sončni mrk - na rdeč sončni mrk. Razmišljala je o letakih, ki so jih odvrgli Nemci in na katerih je pisalo: ..Cakajte na polno luno!" Z manjšimi črkami pa še: »Bajonete v zemljo!" NAŠI NA TARBELSKEM JEZU POD HIMALAJO Pod žarki vročega azijskega sonca gradijo naši monterji, in že in tehniki s tovariši iz 26 držav in z več kot 15.000 domači) Pakistanci jez Tarbela. Prve lopate so zasadili leta 1967. Zaradi jezu, ki ga domačini imenujejo Črni otok, so prestavi planine, zgradili naselja in hkrati oblikovali nasipe, v katere b ' zajeli mogočno valovie Inda. Na tem mestu je po 700 km dolgi i_ Aozi Tibet in po pobočjih Himalaje reka Ind mogočna in neukrog ljiva v svojem veličastnem valovanju in prav tukaj so se ljudje t prijeli z njo in jo bodo ukrotili. Po prvih načrtih naj bi stala izgradnja jezu okrog milijardo dvesto dolarjev, vendar bo vsota večja. Polovico denarja je Pakistanu dala Mednarodna banka, saj je po poletu na mesec to največja investicija v svetovnem gospodarstvu. Jez bo trikrat močnejši od asuanskega, njegov namen je v glavnem v navodnjavanju, razširjanju plodnih zemljišč in pridobivanju hrane. Jez je dolg 3 km, širok 700 in visok 150 m. V njegove zidove so vgradili 4,5 milijona kubičnih metrov betona, napolnjen pa je s 180 milijoni kubičnih metrov zemlje. VELIKI LOV pozdravljeni, nace! 3az sem, kot vidls, pravi inšpektor. jure fifi... skupaj ^ temi učen3aki jem bil 2aprt v kleti... strašno usodo UAM tje Namenil tale TOLOVA-3..1 ZDA3 SMO MU KONČNO PREKR ŽALI RAČUNE.' STAVIM, OA -3E TALE" LONDONSKI napadalec Polde osriiel3. pobesml 3e. v angl130 in 2da3 bo tata poskušal pel3at1 svoj načrt. KOM ANDOSI BREZ BARETK Stauffenberg je zapustil barako, v kateri je bila konferenca, le nekaj minut pred eksplozijo. Videl je, kako je barako skorajda razneslo in z zvijačo se mu je posrečilo prebiti do letališča, od koder je sporočil zarotnikom, da je Hitler mrtev. Ti so takoj začeli izvajati načrt, ki so ga do podrobnosti zasnovali že nekaj mesecev prej. Del tega je Skorzeny zvedel šele kasneje. Toda že tedaj mu je bilo jasno glede na informacije, ki jih je imel, da je prav von Stauffenberg tisti, ki je izvedel atentat Samo nekaj minut prej so to odkrili tudi v Hitlerjevem glavnem štabu in po osebnem ukazu fireija je bil Stauffenberg ustreljen še isto noč na dvorišču Vojnega ministrstva. Pripeljali so ga pred reflektorje oklepnega avtomobila in ga ubili. Skorzeny je prosil nekega častnika, da mu je pokazal sobo, v kateri je delal von Stauffenberg, Pisalna miza je bila odprta, toda ko je malce bolj natančno pregledal vse predale, je v enem našel kopijo „načrta Valkyrie . Bila je v mapi, na kateri je pisalo „Shema za protiletalsko obrambo Berlina". Zarotniki so domnevali, da ne bo nihče gledal med Ko je Stauffenberg mrtev, so zarotniki :li k telefonu spoi poveljniku iročil, da je Hitler Rezervne armade platnice te mape - in res ni Kopije načrta so bfle na vseh koncih Evrope in če bi kdo katero izmed njih po naključju našel, bi bila zarota odkrita že zdavnaj prej. Tisti trenutek, ko je atentator s Hitleijevega letališča sporočil, da je firer mrtev, so načrt začeli izvajati Toda zataknilo se je že na samem začetku. General From, poveljnik Rezervne armade, je dolgo okleval, ali naj se pridruži zarotnikom ali ne. Sklenil je, da bo počakal z odločitvijo toliko časa, da bo Hitler mrtev -če sploh bo kdaj. Medtem pa so si drugi že razdelili vloge. General Beck bi postal kancler, feldmarsal von Witzleben vrhovni poveljnik vojske, general Olbricht pa vojni minister. Tudi general From bi dobil pomembno mesto, če bi zarota le uspela. gneralu Fromu in mu rekli, naj se jim pridruži. Brez enot rezervne armade bi-namreč le stežka obvladali položaj in uspešno izvedli prevrat Toda From je bil nezaupljiv in čeprav ni imel nič proti, da bi prestopil na njihovo stran, se je hotel prej prepričati, da je firer res mrtev. Naročil je telefonistu, naj poskusi dobiti zvezo z Volčjim brlogom in na presenečenje zarotnikov jo je tudi dobil ter zvedel, daje Hitler samo ranjen. V tem trenutku je v sobo planil von Stauffenberg, ki je pravkar priletel v Berlin in že na vratih zavpil: „Uspeli smo, Hitler je mrtev!" „Hitler je živ," je hladno rekel general From, „vi ste pa aretirani!" Zarotniki so spoznali, da je igra po vsej verjetnosti izgubljena, kljub temu pa so poskusili odigrati še zadnje dejanje. Zaklenili so Froma v njegovo sobo in odšli Pozabili pa so v splošni zmedi, ki jih je zajela ob novici, da Hitler ni mrtev, da je v Fromovi sobi telefon, ki ga niso izključili. Tako komandantu Rezervne armade ni bilo težko priklicati nekega zvestega mu častnika, ki ga je osvobodil, nakar se je začel lov na zarotnike. From je sicer vedel, da jih mora čimprej uloviti in likvidirati, drugače bodo odkrili, daje vedel za zaroto. Generali, ki so ga še pred pol ure nagovarjali, naj se jim Eridruži in mu ponujali ugledno mesto v bodoči vladi, so ili ustreljeni brez najmanjše milosti. Na dvorišču Vojnega ministrstva in no sobah so odmevali streli From je hitel, da lHcvidiral vse tiste, ki so vsaj malo vedeli o njegovih zvezah z zarotniki Ko je opravil vse eksekucije, je bi čimpreje likvidiral vse tiste, ki so vsaj ih zvezah z zarotniki Ko je opravil vs odšel domov in to je bil trenutek, ko ga je Skorzeny "videl • IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA_ pred poslopjem Vojnega ministrstva, kjer je stal z majorjem Remerjem. Ko je bilo to opravljeno in je Skorzeny vsaj za silo znova pognal v tek kolesje Vojnega ministrstva, so k njemu nenadoma začeli prihajati po navodila in ukaze. Neki korpus z vzhodne fronte je nujno prosil za okrepitve. Štabni častnik, ki je prišel s to informacijo k njemu, ga je vprašal, kaj naj stori, kajti on da ne more odločiti o tako pomembni stvari „Pošljite jim okrepitve," je rekel Skorzeny ne da bi trenil z očmi Njegov glas je bil glas človeka, ki ima vsa pooblastila. Sabni častnik je tresnil s petami in odhitel, da izda ustrezne ukaze. In tako se je igra nadaljevala. Skorzeny, ki ga nihče ni pooblastil, naj nastopa v imenu Vojnega ministrstva, je pošiljal ukaze na vse strani Medtem je nekajkrat zaman poskušal dobiti zvezo s Hitlerjevim štabom in ko jo je naposled dobil, so mu dejali da naj kar nadaljuje tako, kot je začel. In Skorzeny je nadaljeval. Korpusi in divizije so se . premikale na njegovo povelje in tisoče ton zalog je menjalo gospodarja, ko je ukazoval, naj jih pošiljajo enotam, ki so prosile zanj. V kotičku srca se je tako vsaj malo lahko maščeval za vse tiste neskončne prošnje in proteste, ki jih je nekoč zaman naslavljal na to isto ministrstvo, ki se mu je tako sedaj brezglavo podredilo, njemu, navadnemu majorju nemške vojske! Odrešili so ga šele zvečer 22. julija, ko je prišel k njemu Himmler in mu sporočil, da je Hitler sklenil vzeti generalu Fromu poveljstvo nad Rezervno armado in ga predati njemu, Himmlerju. Drugemu ni več zaupal. Ko je odhajal po širokih stopnicah ministrstva na poti k Friedenthalu in zasluženemu počitku, je imel še vedno dovolj moči da je začel razmišljati o vseh dogodkih, ki jim je bil priča. Zdelo se mu je neverjetno, da je bil skoraj dva dni nepomemben in do pred nekaj meseci povsem neznan major vrhovni gospodar zapletenega stroja Vojnega ministrstva! Nihče ga ni imenoval na to mesto, nihče mu ni dal pooblastil in nihče tudi ni zahteval, naj jih pokaže. Na jezu bo tudi hidroelektrarn z 12 agregati po 175 megava« tov, ki bodo proizvajali trikrat več električne energije, kot jo imajo sedaj v celotnem Paki stanu. V dogovoru z maribor Hidromontažo dela na je okrog 70 naših delavcev in str kovnjakov, z njimi pa so tu številni družinski člani. Opre za jez in hidroelektrarno bodo preskrbeli v Litostroju Metalni in še v tovarnah sedmi ■ držav. Skupna vrednost opremi bo okrog 50 milijonov dolarjeu Naši delavci so na gradbišči od sedme ure zjutraj do šesti zvečer. Delo v rumenem pr; ki se v deževnih dneh spremi v rumeno lepljivo blato, ni li ko. Preostali čas preživijo z žinami, kdor pa je v oddaljei deželi sam, gre s tovarišiv resi vracijo. Ob praznikih obiskujejj daljno in bližnjo okolico, se » znanjajo z domačini in samslc bungalovi so takrat običajni prazni. Ženske si krajšajo čas ročnimi deli, branjem«'in go spodinjskimi opravili. V čitalnici so knjige in čas« pisi vseh dežel, od koder so pr šli delavci, razen naših. -Lani si dvakrat prejeli časopise neki emigrantskih skupin, ki delujej v Zahodni Nemčiji, vendar jih naši ljudje enostavno' vrgli ogenj. Zaman pa so se vprai vali, zakaj ne prejemajo listov ij druge literature iz naše dežele Za to je zdaj poskrbela novo ustanovljena sindikalna organi zacija, ki zagotavlja, da bodo r novem klubu tudi jugoslovansk časopisi in knjige. Po šestih te tih, tako dolgo so naši ljudje m nw teh deloviščih, bi bil ča tudi za to! Ljudje skušajo po svojih moi Čeh ohraniti stare običaje in nt cionalne značilnosti. Sestajaj! se, prirejajo zabave in povabijf tudi sosede, člane drugih naroč nosti. Tako se zberejo Francor Mariborčani, Italijani, ZagoK in drugi ter iz azijskega grozdf prešajo tarbelsko vino, kuhaj; žganje, za katerega trdijo, da t ga kaj lahko zamenjali za domi čo slivovko. Ker v teh deželah ni prai čev, so prikrajšani zlasti ljubi telji svinjskega mesa. Najbof. goreči sladokusci pa se če: odpravijo na lov na divjega pi šiča in kmalu je na mizi šunM in klobase. Med vnetimi lovcijf tudi monter Leo Dolinšek, kij gradil že veliko jezorv. Znan; kot prijatelj dobrih jedi, tuki pa še posebno kot kuhar in spe cialist za čevapčiče. „Po dvajsetih letih dela jezovih sem prispel še v P; stan," pripoveduje. „Komaj 6 kam, da se bom vrnil v Gonj. Polskavo pri Mariboru, kjer so mojim denarjem zgradili leg hišo in kamor bom odšel od to kot upokojenec." V Jugoslovanskem domu t pred kratkim priredili večjo t bavo z narodnimi pesmimi i plesi pa tudi s popevkami. Ti kaj smo srečali tudi monteij Marka Čiba, ki je v krajšem oi govoru odkril bistvo in cilj del naših ljudi na tujih jezovih i drugih pomembnih objektih: „Vse življenje se vsi, ki snf zaljubljeni v tehniko, spoprij mamo z naravo v želji, da premagamo. Kar delamo, kljubovati času in preživeti je graditelje. Prijatelji smo z mi ljudmi sveta, ki težijo k predku in v to uvajamo tudi lavce Pakistana. Borimo se boljši jutri, kjer ne bo gladu..." + TE DNI PRED DVAINTRIDESETIMI LETI SO ENOTE STIRINAJSTE ZAKLJUČEVALE LEGENDARNI POHOD IZ BELE KRAJINE SKOZI HRVATSKO NA STAJERSKO: Vse napore zmoreš, če resnično ljubiš domovino! (Nadaljevanje in konec) V eni od globač pod Slemenom, nad Zavodnjami, se je zaustavilo vodstvo Štirinajste. Pri Banku je bil tisto noč sedež štaba divizije, pri Ocvirku so se nastanili divizijski obveščevalci, pri Žlebniku pa sta našla zavetje štabna patrulja in kulturniška skupina Štirinajste ... Pri Banku se je v štabu Štirinajste nekaj časa zadrževal tudi vodja kulturniške skupine Kajuh. Potem se je napotil k Žlebniku, k svojim kulturnikom. Vendar ni bil več dolgo z 'njimi... Nekaj Nemcev je v belih oblačilih in na smučeh, verjetno . so prišli s položajev na Razborju, napadlo Žlebnikovo domačijo Kajuha je zrušila sovražnikova krogla. „S smrtjo Karla Destovnika-Kajuha je bila Štirinajsta, z njo pa vse osvobodilno gibanje na Slovenskem zelo prizadeto", piše v študiji „Pohod Štirinajste" Lado Ambrožič-Nov-Ijan. „Saj je bil Kajuh najbolj obetajoč pesnik revolucionarnega boja in socialistične revolucije. Koliko globokih misli in vzburljivih čustev se je nabralo v srcu tega mladeniča, ko je doživljal eno najtežavnejših epopej iz bogate resničnosti osvobodilnega boja slovenskega naroda. Saj je večkrat ves strt zaradi fizičnih naporov, ko je prenašal ranjence in gazil sneg, pripovedoval, kako bo vse to februarsko tri jih pesmih. trpljenje zajel v svo- Kajuh je za zmeraj utihnil. Skoraj na pragu domačega kraja, Šoštanja. Pokopali so ga najprej pri Žlebnikovi domačiji, poznge pa so ga domačini pripeljali v Zavodnje in ga pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Tako sse je končala pred dvaintridesietimi leti življenjska pot pesnika, revolucionarja, borca in narodnega heroja Karla Destovnikai-Kajuha, legendarne osebnosti našega osvobodilnega boja, simbola slovenske lirične, uporne besede. O tem, kdaj in kje je pred dvaintridesetimi leti padel Kajuh, je bilo objavljenih več inačic. Nekajkrat je bilo zapisano, da je omahnil pred sovražnikovo kroglo v Belih vodah, kraju, ki je od Žlebnika oddaljen kar dve uri hoda. Nad te in še nekatere druge netočnosti se domačini, ki se še dobro spominjajo prihoda Štirinajste in dogodkov izpred dvaintridesetih let, hudujejo. Kajuhovo pesniško srce je, o tem ni nobenega dvoma, ugasnilo v Žlebnikovi domačiji, v hiši s tablo „Šentvid pri Zavod-njah 19", in to 22. februarja 1944. Kako je zdaj pri Žlebniku nad Zavodnjami. Kako pri Banku. Februar je. Šaleška dolina, če jo gledaš iz Za vodenj, je pred teboj na razprostrti dlani. Tu gori, v svetu med Smrekovcem, Mozirskimi planinami ter Uršljo in Graško goro, gospodari zima. Iz Zavo»denj se vzpenjamo proti Slemenu. Za dober streljaj pod Slememom, ko smo se s snegom in snežnimi zameti že dodobra spoprijateljili, zavijemo s ceste na levo v gozd. Za nekaj ur se poslovimo od ceste, ki vodi iz (doline, iz Šoštanja, skozi Zavodlnje in čez Sleme do Črne na Koroškem, in od vsakdanjega dolkaj burnega utripa življenja____ Stopinje se močno udirajo v »neg. Pot si utiramo skozi snežne žamete in skozi zaraščen gozd mimo i skal. Če bi šli navkreber, bi si spotoma grizli kolena. Vsai sreča je, da gremo po delu potti, ki so jo prehodili borci Štirimajste podnevi m, da se nam ni treba bati, kje bomo treščili v zasedo, kdaj bo počilo. Od tedaj so minila že dobra tri desetletja ... Pred Žlebnikovo domačijo je spomenik. Večja gmota granita je in vanjo je vklesano' posvetilo, da je pri tej domačiji 22. februarja 1944 padel Karel Destovnik-Kajuh, narodni heroj in pesnik. Na drugi strani spomenika je vklesana Kajuhova misel: „Ni je smrti brez življenja, ni svobode brez trpljenja!" Kot da želijo te besede opisati v vsej celovitosti smisel poti Štirinajste, ko se je prebijala iz Bele krajine skozi Hrvatsko na Štajersko! Pred petnajstimi leti je Žleb-nikova demičiji pogorela in 1962. leta so se Trbovškovi naselili tu, v tej globeli, pod Slemenom. Za dogodke izpred dvaintrideset let vedo le toliko, kolikor so jim povedali drugi. Slišijo pa zanje tudi iz pripovedovanj mladih, ki vsako leto počastijo Kajuhov spomin. Iz Zavodenj so, iz Šoštanja, iz Velenja, seveda pa tudi od drugod. Vsako leto februarja pridejo na Žlebnikovino tudi mladi, udeleženci pohoda Po poteh Štirinajste divizije po Šaleški dolini. Žlebnikova domačija je pogorela. Treba jo je bilo popraviti. Zdaj je pogled na hišo drugačen. Zadaj, za hišo, ki nosi zdaj tablo „Šentvid pri Zavodnjah 2", ni več vrat. Tam je zdaj okno. Pa tudi vzdignili so hišo! Na drugi strani globeli, za Holmom, se potisnjena za gozd skriva Bankova kmetija. Pri Banku je bil tiste februarske dni leta 1944 štab Štirinajste. Torej, gremo k Banku. Hišo, krito s skodlami, so pred leti popravili. Imamo srečo. Ana Bankova, po domače, v dokumentih pa Ana Brusnik, je doma. „Pa kaj ne bi bila, saj grem le malokrat v dolino, v Šoštanj. In to je skoraj moja edina zveza s svetom. Doma sem skorajda sama za vse delo in kaj bi bilo, če bi se kar potepala." Ne pusti, da bi ostali pred hišo. Pravi, da je dovolj prostora. Treba je ubogati. V kuhinji je kolovrat, ki že kar zgovorno kaže leta in ki v zimskih večerih krajša Ani dolge ure. Ana je nekaj časa delala pri gozdarjih, pa ni zmogla trdega dela v gozdu in vsega dela doma. Sredi pripovedovanja je Ana zgasnila skozi vrata. „Samo malo počakajte. Dušo si pa ja morate privezati. Po taki poti!" Kmalu je nazaj v hiši. V desni roki ima polovico hlebca domačega ajdovega kruha. Položi ga na mizo. Zraven pristavi steklenico „ta močnega", da se kdo ne bi prehladil. Pa svinjskega mesa tudi ne manjka. Moramo si postreči. Ni kaj. Takšnega gostoljubja ne kaže zavrniti Potem laže steče beseda. Ana se še dobro spominja tistih februarskih dni leta 1944. V hiši je bil štab Štirinajste in Bankova mama je s krofi tisto noč skušala popestriti sicer enolični jedilnik partizanov. „Ko so pekli krofe, je kmalu k mami pristopil visok partizan. Vprašal jo je: „Mamca, me poznate? " Ko je videl, da ne ve, kdo je, se je nasmehnil. „Iz Šoštanja sem, Destovnikov. Pa pošto bi rad dal domov!" Kajuh je od Banka odšel k Žlebniku. Tam se je zgodilo ... Ana je bila med tistimi, ki so prepeljali Kajuha na Zavodenj-sko pokopališče in ga tam pokopali. Zazrla se je skozi okno. „Kmalu bo pomlad. Sonce že pride v hišo," se Ana spet razgovori. „V tej globeli se sonce poslovi novembra, na pomlad pa spet pride. Nas že priganja. Spet bo treba poprijeti!" Trdo je treba delati, da iz zemlje kaj iztisneš. Gozda je pri Banku malo. Ana je sama doma. Sama za vse. Sama s spomini. Pa vendar časa za spomine ni veliko. „De-lati moramo, če hočemo živeti. Če je človek zdrav, je luštno delati," pripoveduje. „Ja, vidite, nekaj pa bi skoraj pozabila pokazati," pravi. Stopi do predalnika in nekaj poišče. „Vidite, to je spomin na Štirinajsto," pravi, ko nam razkazuje žlico. . Kazalci na uri začenjajo neusmiljeno priganjati. Tako kot so pred dvaintridesetimi leti Štirinajsto, da bi čimprej dosegla cilj - Mozirske planine. Poslovili smo se. „Pa pridite še kaj," je zaklicala za nami Bankova Ana, ko smo zakoračili na pot. Obiskov je tako malo, sama pa tudi nima časa, da bi hodila naokrog. Vzpenjamo se v breg. Nekje na sredi poti, ko se že dodobra ogrejemo, zaslišimo prhutanje. „Veliki divji petelin!" In res zagledamo na levi blizu pred nami temno gmoto, ki si utira pot skozi vejevje. Spotoma je dovolj časa za razmišljanje o liku partizana, aktivista, posebej pa še o liku borca Štirinajste divizije. Spomnili smo se pripovedi namestnika komandanta Štirinajste, narodnega heroja Toneta Vidmaija-Luke. „V Štirinajsti smo bili v večini Notranjci, bilo je nekaj Primorcev, Ljubljančanov pa Dolenjcev. Štajercev je bilo šestnajst. Do nemške meje borci niso vedeli, kam gre pot. Takrat smo jim rekli: borba bo huda! Na Štajersko je poskušal že general Rozman. Pohorski bataljon je bil uničen do zadnjega. Štirinajsta pa je imela precej izkušenj v bojevanju z Nemci. • Borci zagorskega odreda so nam odsvetovali pot na Štajersko. Če oni niso uspeli čez mejo, tudi mi ne bomo, so rekli. Odvrnili smo jim -gremo samo naprej. Moramo izpolniti partijsko nalogo. In smo jo tudi častno! Čeprav so nas Nemca čakali z velikimi silami na Bizelj-skem, v Mariboru, v Rogaški Slatini ..." Narodni heroj Jože Boldan-Silni pa je takole pripovedoval: „Vrlina borcev Štirinajste je bila predvsem enotnost, tovarištvo in hrabrost. Borci so se junaško borili, če tudi so videli pred seboj žrtve, lakoto, mraz. Treba je bilo vzdržati do konca. Večkrat se je dogodilo, da je padlo tudi po pet borcev, ko so reševali ranjenega sotovariša." Jože Boldan-Silni seveda ne more mimo tega, da ne bi spregovoril o kritičnih trenutkih pohoda Štirinajste. Zanj pravi, da je bil eden izmed najbolj kritičnih trenutkov pod Kozjakom, ko so jih imeli Nemci obkoljene in so se enote s prebojem rešile čez cesto in progo. Že takrat je šlo za biti ali ne biti. V drugo je bilo pri Šoštanju, ko je bilo treba prebiti čvrst sovražnikov obroč. Res je! Vse napore zmoreš, če resnično ljubiš domovino! Ljubezen do domovine in svobode je torej veličina, ki je bila in je še lastna našemu partizanu. Posebej še borcem, ki so se pred več kot tremi desetletji borili v neenakem boju z nekajkrat močnejšim sovražnikom. Na Graški gori - Gori ju-rišev, so Nemci kar sedemkrat zaman jurišali na partizanske položaje, da bi uničili Štirinajsto. Pa pri Kaplanu na Ravnah nad Šoštanjem, ko je bila divizija zadnjikrat obkoljena in ko je sovražnik potem, ko je borce stisnil na ozkem prostoru že verjel da je naposled le opravil s Štirinajsto ... MARIJAN LIPOVŠEK IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • GOSPODARJENJE V TOVARNI KOVINSKIH IZDELKOV FECRO SLOVENJ GRADEC_*_ Proizvodnja večja za 42% \ Lansko leto so delavci tovarne kovinskih izdelkov Gorenje Fecro dosegli proizvodnjo v vrednosti 90 milijonov dinaijev. V primerjavi z letom 1974 je bila proizvodnja večja za 42 odstotkov. Proizvodni uspehi bi bili zagotovo se večji, če jim ne bi vsak mesec nagajale nove hidravlične stiskalnice, ki jih imajo v obratu za proizvodno izdelkov iz neijaveče pločevine. Na gospodarjenje je vplivalo tudi pomanjkanje strokovnih kadrov, delompa tudi zmanjšanje izvoza kos v vzhodnoevropske države. Sirijo tudi izbor izdelkov nerjaveče opreme za živilsko industrijo. Izdelke iz nerjavečega jekla oziroma pločevine so najprej pošiljali klavniški industriji, zdaj pa so se preusmerili tudi na proizvodnjo za potrebe živilske industrije. Za potrebe mesnopre-delovalne industrije izdeluje nerjaveče tekoče trakove, ki omogočajo za 60 odstotkov večjo produktivnost. Tovrstno proizvodnjo so vpeljali v sodelovanju s švedsko firmo Sandwik. Za letos načrtjujejo, da bodo dosegli najmanj 135 milijonov dinarjev celotnega dohodka, in sicer s povečano proizvodnjo klavniške opreme ter nerjaveče 370 zaposlenih je namenilo v preteklem letu posebno pozornost varčevanju in stabilizacijskim ukrepom. Rezerve vidijo predvsem v izboljšanju organizacije proizvodnje, v varčevanju in boljšem izkoriščanju materialov, prav tako pa tudi v novih tehnoloških izboljšavah in konstrukcijskih rešitvah. Prvi rezultati teh prizadevanj so že vidni. Zmanjšale so se zaloge materialov, manjša je poraba energije, uspeli so večji del izkoristiti obstoječe proizvodne zmogljivosti, za 7 odstotkov pa se je povečala produktivnost. V tovarni kovinskih izdelkov Gorenje Fecro so v zadnjih mesecih uvedli proizvodnjo nekaterih novih izdelkov. Tovarna se že 10 let ukvarja s predelavo nerjavečih materialov; sprva so predelovali manj zahtevne materiale, zdaj pa prihajajo na proizvodnjo zahtevnejših izdelkov iz nerjavečih materialov. Na tržišču so se pojavili prvi izdelki iz programa nerjaveče medicinske opreme, za katero je v zdravstvenih domovih, bolnicah in klinikah precejšnje zanimanje. To vrsto opreme je bilo treba doslej namreč uvažati. Prve mize za instrumente, infuzijska stojala, posebne vozičke ter razno medicinsko posodo so že odposlali kupcem. • RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SZDL SLOVENJ GRADEC Stabilizacijska akcija 1976 Predsedstvo občinske konference SZDL Slovenj Gradec je na zadnji seji, bila je v petek 20. februarja, pregledalo delo občinskega koordinacijskega odbora za stabilizacijo v letu 1975 ter izoblikovalo smernice za stabilizacijsko akcijo v letu 1976. Ugotovljeno je bilo, da v vseh delovnih organizacijah v preteklem letu niso sproti spremljali uresničevanje stabilizacijskih programov oziromugotavljali uspešnost posameznih akcij. V ta prizadevanja so se v nekaterih delovnih organizacijah v premajhni meri vključili delavci, povsod pa tudi ni bilo v zadostni meri čutiti aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. Razprave o gospodarjenju v letu 1975, na osnovi kazalcev iz zaključnih računov, so priložnost za vnovično preverjanje uresničevanja stabilizacijskih programov ter za njihovo dopolnitev, da bi akcijo za odpravo slabosti o tekočih gospodarskih gibanjih kar najhitreje uspešno zaključili. Predsedstvo Občinske konference SZDL Slovenj Gradec je na zadnji seji pregledalo izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov v delovnih organizacijah in pri tem ugotovilo, da povsod določb sprejetih sporazumov oziroma dogovorov ne uresničujejo. Hkrati se je odločilo za ustanovitev dveh odborov pri Občinski konferenci socialistične zveze Slovenj Gradec, in sicer odbora za družbeno planiranje ter odbora za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. nerjaveče gospodinjske opreme, pa tudi z nekaterimi novimi izdelki. Računajo, da bo težav okrog izkoriščanja zmogljivosti manj in da bodo lahko še nadalje povečali produktivnost. Načrtujejo nekoliko večji izvoz, kot so ga dosegali prejšnja leta, saj se dogovarjajo za izvoz korit iz nerjaveče pločevine na Švedsko ter izdelkov iz odpadne nerjaveče pločevine v Zvezno republiko Nemčijo. Pričakujejo pa tudi, da se bo normalizirala prodaja kos v vzhodnoevropske države. Ob tem pa v tovarni kovinskih izdelkov Gorenje Fecro v Slovenj Gradcu niso pozabili tudi na poglabljanje samoupravnih odnosov. Računajo, da bodo že v kratkem oblikovali temeljne organizacije združenega dela, da bi tako samoupravljanje kar najbolj približali delavcem. • 5. pustni karnevalski sprevod v Slovenj Gradcu Kulturno prosvetno društvo iz Starega trga pri Slovenj Gradcu bo pripravilo v nedeljo, 29. februarja, že tradicionalni karnevalski sprevod v središču Mislinj-ske doline. Računajo, da bo v letošnjem jubilejnem sprevodu najmanj 600 mask, na desetih vozovih pa bodo prikazali zanimivosti iz življenja v Mislinjski dolini. Tudi letos bodo organizatorji izdali ,,kurenta" in če je verjeti napovedi bo mogoče kupiti tudi posebno karnevalsko značko. Maske, ki bodo pritegnile največ zanimanja občinstva, pa bodo nagradili. Popoldne bo v dvorani prosvetnega doma na Starem trgu zabavni program, v katerem bodo nastopili moški pevski zbor tovarne Meril Slovenj Gradec, instrumentalni ansambel in dramska skupina domačega kul-turnoprosvetnega društva in drugi. Društvo prijateljev mladine Slovenj Gradec pa pripravlja karnevalski sprevod otrok v ponedeljek. Zbrali se bodo ob 13.30 pred zgradbo Delavske univerze na Glavnem trgu pa se bodo predstavili Slovenjgraj-čanom. • Akcija slovenjgraških tabornikov Taborniški odred Severni kurir iz Slovenj Gradca je pripravil prejšnji teden dvodnevni seminar za člane uprave, vodstva in vodnike enot. Okrog 30 tabornikov in tabornic se je zbralo v Krem-žarjevem domu na zahodnem Pohorju, kjer so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in se dogovorili za akcije v leti 1976. Pot na Kremžarjev vrh p; je bila priložnost za preizkus zmogljivosti tabornikov oziroma nekaterih veščin, ki jih morajo taborniki poznati • Razstava lovskih trofej v Doliču Komisija za lovstvo pri skupščini občine Slovenj Gradec pripravlja skupaj z lovsko družino Dolič za nedeljo 29. februarja v zadružnem domu v Doliču razstavo lovskih trofej. Na ogled bo okrog 150 trofej, največ trofej srnjadi in muflonov. • Ustanovna skupščina kultu rnoprosvet-nega društva Slovenj Gradec V ponedeljek, 23. februarja, je bila v Slovenj Gradcu ustanovna skupščinkultumo prosvetnega društva. V središču Mislinj-ske doline je doslej delovalo več skupin oziroma sekcij - gledališka, folklorna, glasbena in likovna, vendar pa njihova dejavnost ni bila usklajena niti niso bile izkoriščene vse možnosti za ustanovitev novih skupin. Na ustanovni skupščini so izvolili prvo vodstvo novega Kulturno prosvetnega društva Slovenj Gradec ter sprejeli smernice za delo, v katerih so posebej poudarjena prizadevanja za približanje kulture delavcem. PO KOROŠKI ..PREŽIHOVINA 76" Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Ravne na Koroškem je pripravila zadnjo soboto že tradicionalno akcijo „Prežihovina 76", s katero so mladi iz Mežiške doline počastili njihovega velikega rojaka - revolucionarja in pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Pred Preži-hovem spomenikom v ravenskem parku je o Lovru Kuharju spregovoril ravnatelj Študijske knjižnice dr. Franc Pušnik. Na „Prežihovini 76", kjer je Lovro Kuhar koval svoje nesmrtne Samorastnike, pa so pripravili pevci iz ravenske osnovne šole in recitatorji iz Kotelj krajši priložnostni kulturni program. DRAVOGRAJSKA CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA V občini Dravograd so med prvimi pripravili program prehoda na celodnevno šolo. Računali so, da bodo najprej uvedli celodnevno šolo na podružnični šoli v Libeličah. Za uresničitev te zamisli bi morali dodatno zbrati v lanskem letu 90 000 dinarjev. Zal pa tega denarfa ni bilo, zato so najprej prestavili rok za prehod na celodnevno šolo na februar 1976, za tem pa na september 1976. Prehod na celodnevno osnovno šolo in pa ureditev kombiniranega oddelka Posebne šole sta dravograjski prednostni nalogi na področju izobraževanja, zato pričakujejo da bodo v Libeličah to jesen vendarle začeli s celodnevno šolo. NOVE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA V ŽELEZARNI RAVNE Te dni je v javni razpravi predlog za novo samoupravno organiziranost v Železarni Ravne na Koroškem. V tej največji delovni organizaciji v občinah koroške regije imajo zdaj tri temeljne organizacije združenega dela, predlagano pa je, da naj bi v prihodnje delovalo 21 temeljnih organizacij združenega dela in tri delovne skupnosti skupnih služb. i S t i i i s [ \ S * * * * * * * 0 * \ \ \ I • PRISPEVKI MLADIH BRALCEV Spomenik Mihi Pintarju Toledu Na osnovni šoli Miha Pintar To-ledo smo se letos odločili, da odkrijemo spomenik narodnemu heroju, po katerem se imenuje naša šola. V načrtu imamo tudi uvedbo interne televizije, zato smo se v letošnjih zimskih počitnicah napotili proti Mariboru. Obiskali smo osnovno šolo Lovrenc na Pohorju, Ruše in muzej NOB v Mariboru, kjer smo se pogovarjali z Milanom Zevartom, ravnateljem tega muzeja, in Tone- tom Ulrihom, prijateljem in sobor-cem Mihe Pintarja. Na ekskurziji smo se najprej ustavili v Lovrencu na Pohorju. Bili smo toplo sprejeti, potem pa smo, si z zanimanjem ogledali njihov način poučevanja, ki so ga popestrili s šolsko televizijo • in drugimi sodobnimi pripomočki. Za učenje angleškega jezika imajo fonolaboratorij. Imajo dobro opremljano in prostorno knjižnico, tudi učilnice so Ruše, Toledova 9, hiša kjer je živel Miha Pintar CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE o b j a-v I j a prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA-BLAGAJNIKA POGOJI: končana ustrezna srednja šola ali upravno administrativna šola s 3-letnimi delovnimi izkušnjami. Potrebno je dobro znanje strojepisja. Ponudbe s potrebnimi dokazili pošljite do zasedbe delovnega mesta na naslov,- Center za informiranje, propagando in založništvo, 63320 VELENJE. CEUE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA Žene, ali ste že pomislile, kje boste praznovale svoj praznik? Če se še niste odločile, potem vas vabimo v UVALO SCOTT. Novo nenavadno privlačno hotelsko naselje »Zaliv Scott« je zgrajeno v bližini Kraljeviče v izredno lepem zalivu Dubno. Želite za svoj praznik pobegniti iz mesta, iz svojega kraja? Verjemite nam. Ni bolj idealnega okolja, kot smo ga za vas poiskali ravno v tem zalivu. Pridite po program v Izletnikovo poslovalnico. — V marcu, aprilu in maju vas vabimo v GRČIJO. - JAT PAKETI - KAŠTEL STARI, CAVTAT, DUBROVNIK. PRIDRUŽITE SE NAM IN NE BO VAM ŽAL! velike in svetle. Ravnatelj te šole nam je med drugim povedal: „Teh-nika napreduje, zato moramo tudi učencem dati možnost, da s pomočjo sodobnih učil spoznavajo svet, v katerem živijo. Mislim, da je naš način poučevanja eden izmed najboljših, saj že rojeva lepe uspehe. Učni uspeh se je v primerjavi s prejšnjimi leti zelo izboljšal. Poslovili smo se in ga povabili, da obišče našo šolo. Odšli smo naprej do Ruš, kjer je nekaj časa prebival narodni heroj Miha Pintar - Toledo. Videli smo hišo, iz katere je leta 1937 odšel med španske borce. V Mariboru smo obiskali muzej NOB. Pogovarjali pa smo se tudi o našem načrtu. Tovariša Ulriha smo zaprosili, da s svojimi nasveti pomaga akademskemu kiparju Hermanu pri zaklučnem oblikovanju kipa narodnega heroja Miha Pintarja - Toieda. Obljubil nam je tudi, da bo ob otvoritvi spomenika slav- Spominska plošča na hiši, kjer je živel Miha Pintar nostni govornik. Tovariš Ževart pa je obljubil, da nam bo pomagal pri ureditvi stalne razstave o Mihu Pintarju, ki jo pripravljamo vzporedno s tem. EMIL HUDOMALJ, 7.b Osn. šola Miha Pintar Toledo V LOVRENCU NA POHORJU Vozili smo se ob Dravi. Imela sem občutek kakor ob zrcalu. Na njeni gladini sta odsevali obrežji, pa tudi okoliško hribovje se je mogočno bohotilo v njej. Peljali smo se v Lovrenc na Pohorju, da si ogladamo eno najmodernejših šol v Sloveniji. Ravnatelj šole nam je bil takoj pripravljen pokazati šolo. Najprej nam je pojasnil, zakaj ob stenah stoji toliko praznih predalov. Tu učenci odlagajo torbice in nosijo v razred le stvari, ki jih rabijo pri učni uri. Potem so nam pokazali garderobe, ki so bile lepo urejene. Ko. smo stali v prostoru s knjigami na policah, ob njih pa so stoli in mjze, za njimi tri vrste stolov za učence enega razreda, smo se začudili, ko smo izvedeli, da je to avla. Ogledali smo si tudi sobo za predavanja in snemanje oddaj. Ravnatelj nas je snemal in istočasno smo se videli na televizijskem zaslonu, nato pa nam je predvajal še nekaj posnetkov. Tako smo se ob njegovi razlagi seznanili z načinom učenja s pomočjo televizije. Vsako učilnico smo si tudi posebej ogledali. Vse učilnice so velike, enotno opremljene, imajo veliko učil in delujejo na človeka prijazno in domače. Najbolj navdušena pa sem bila nad učilnico angleškega jezika. Ta je nekaj posebnega. Vsak učenec ima svojo klop in slušalke, učitelj pa vodi pouk preko kontrolne mize. Ravnatelj nam je pokazal, kako se ' vspostavi stik z učiteljem. Če česa ne razumeš pritisneš na gumb. Na kontrolni mizi se prižge luč in učitelj ve komu je potrebno kaj pojasniti. Pouk teče večji del s predvajanjem posnetkov na kasetah in ploščah. Tak način mi je posebnno všeč, ker lahko s traku in plošč slišiš pftstno angleščino, ušesa pa se dobro privadijo naglasov. S slušalkami si popolnoma odrezan od okolice in se lahko osredotočiš na delo. Kljub temu pa so se učenci v začetku težko privadili na tak način dela. Lepa je tudi učilnica za kemijo in fiziko. Opremljena je tako, da lahko vsak učenec zase dela poizkuse in ni nevarnosti, da bi se ponesrečil. Po ogledu šole smo se ustavili v ravnateljevi pisarni in se pogovarjali o tem, kako jim je uspelo šolo tako lepo urediti. Izvedeli smo, da so pomagala podjetja, prav tako pa tudi učena sami. Takšno ureditev pa si je zamislil ravnatelj in jo je takole utemeljil: „Mi dajemo tehniki, naj tudi tehnika daje nam!" Ravnatelj pa s sedanjim napredkom še ni zadovoljen, saj ima še veliko načrtov, najbolj pa mu je žal, da ne morejo imeti celodnevnega pouka. JANA TAJNIK, 8.b Osn. šola Miha Pintar - Toledo Dobili smo bralne značke Učenci smo nestrpno pričakovali dan podelitve Kajuhovih bralnih značk. V soboto smo ga dočakali. Zbrali smo se v avli naše šole, ki je bila priložnostno okrašena. Proslave so se udeležili tudi pesnik Tone Pavček, pisateljica Branka Jur-ca in ilustratorka, Jelka Reichman. V naši avli je bilo tega dne resnično zelo prijetno. Za začetek je pevski zbor zapel dve pesmi. Tovarišica Miklavčeva je povedala nekaj o pomenu branja za Kajuhovo značko ter v našem imenu pozdravila navzoče goste. Pionirji so povedali nekaj Pavčkovih pesmi in odlomek iz knjige Branka Jurca. Jelko Reichman pa smo zaprosili, da nam je nekatere pesmi ilustrirala. hotel palca GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« VELENJE IN VEČNAMENSKA DVORANA VELENJE vas vabita na veliko pustovanje v soboto, 28. februarja ob 20. uri. Veliko pustovanje bo v večnamenski dvorani v Velenju. Zabavali vas bodo: ansambel Toneta Kmetca kvartet Ultra kvintet Quo vadiš kvartet The Lechitas Najlepše pustne seme bodo nagrajene. Vstopnina je lOO dinaijev. V vstopnino je vračunan tudi pustni rekvizit. Vstopnice že prodajajo v recepciji hotela »Paka«, telefon: 851-220. Na pustni torek 2. marca bo pustno rajanje v hotelu »Paka« in v restavraciji »Jezero«. Pridite na veliko pustovanje v velenjsko večnamensko dvorano in se razvedrite. Tuda sama sem nastopila. Kratek, vendar pester progrmam je vse navdušil. Tudi nnaše goste. Toneta Pavčka, Branko Jurca in Jelko Reichmanovo smo nato zaprosili, da so nam povedali nekaj o njihovem življenju. Tone Pavček nam je prebral nekaj pesmi, katere je Jelka Reichman ilustrirala. Ob koncu proslave smo tekmovalci dobili Kajuhove brmalne značke, gostom pa smo poklonili spominska darila. Ob tem jee Tone Pavček deejal, da čuti in nam bere iz oči, kako smo srečni. Res, bili smo srečni in veseli. Spoznali smo, kako lepa je naša slovenska beseda in da so knjige naše najboljše prijateljice in spremljeevalke. IRENA GOLOB 7.b,Anton Aškerc 30 učencev v Egipt V velikem nagradnem natečaju ČGP Delo v zbiranju novih naročnikov so sodelovali tudi učenci z osnovne šole Miha Pintar Toledo. Bili so zelo marljivi, saj so zbrali preko 400 naročnikov; to je približno za sto več kot drugi udeleženci tekmovanja. Poleg 50 dinarjev za vsakega naročnika, so si s tem zaslužili tudi 4-dnev-no potovanje z letalom v Egipt. 1. marca bo tako 30 najbolj marljivih zbirlcev s šole skupaj z dvema učiteljema odšlo na to vsekakor zanimivo tekmovanje. Prepričani smo, da bodo v tej prijateljski državi videli marsikaj-lepega. d.B. KINO REDNI KINO 26.2. - četrtek ob 17.30 in 19.30 REDNI KINO VELENJE italijanski barvni film AVANTURE BELEGA OČNJAKA režija: Tonino Ricci. Igrajo: Mau-rizio Merli, Nenry Silva italijanski barvni film A VAM TURE BELEGA OCNJAKA 28.2. - sobota ob 17.30 in 19.30 REDNI KINO VELENJE ameriški pustolovski film KARATE JONES, režija: Robert Klauz. Igrajo: Jim Kelly, Gloria Henry 29.2. - nedelja REDNI KINO VELENJE ameriški pustolovski film KARATE JONES 1.3. - ponedeljek ob 17.30 REDNI KINO VELENJE italijanska barvna drama NOČNI PORTIR režija: Liliana Cavani. Igrajo: Dirk Bogarde, Charlote Rampling 2.3. - torek ob 17.30 in 19,30 REDNI KINO VELENJE angleško nemški barvni film ORGIJE režija: Michael Verhoeven. Igrajo: Mario Adorf, Gila von Walterhausen 3.3. - sreda ob 17.30 iri 19.30 REDNI KINO VELENJE francoski barvni film BEL-MONDO VELIČASTNI režija: Philipe de Broca. Igrajo: Jean Paul Belmando, Jacqueline Bis-set KINO - GLEDALIŠČE VELENJE 1.3. ponedeljek ob 20 uri KINO - GLEDALIŠČE italijanska barvna drama NOČNI PORTIR režija: Liliana Cavani. Igrajo: Dirk Bogarde, Charlote Rampling KINO ŠOŠTANJ 27.2. - petek ob 19.30 KINO ŠOŠTANJ ameriški pustolovski film KARATE JONES režija: Robert Klauz: Igrajo: Jim Kelly, Gloria Henry 28.2. - sobota ob 19.30 KINO ŠOŠTANJ angleški zgodovinski spektakel HENRIK VIII režija: Waris Husein. Igrajo: Keith Michell 29.2. - nedelja ob 17 in 19.30 KINO ŠOŠTANJ italijanska barvna drama NOČNI PORTIR režija: Liliana Cavani. Igrajo: Dirk Bogarde, Charlote Rampling 3.3. - sreda ob 17. in 19.30 KINO ŠOŠTANJ franncoski barvni film BELMONDO VELIČASTNI režija: Philipe de Broca. Igrajo: Jean Paul Belmon-do, Jacqueline Bisset - Silvo Kovač, roj. 1951, šofer iz Škalskih Cirkovc št. 20 in Štefka Britovšek, roj. 1954, prodajalka iz Šk. Cirkovc - Venčeslav Kristavčnik, roj. 1955, delavec iz Velenja, Ljubljanska c. in Dragica Tašič, roj. 1955, sestavljalka iz Pake pri Velenju - Viktor Cencelj, roj. 1950, rudarski tehnik iz Velenja, Šer-cerjeva c. in Marjana Balant, roj. 1955, kuharica iz Velenja, Šer-cerjeva c. - Milan Okrožnik, roj. 1951, kmetovalec iz Strmca in Milica Strmčnik, roj. 1953, delavka iz Plešivca - Zlatko Petermanec, roj. 1950, skladiščnik iz Kotoribe in Marija Ciglar, roj. 1957 delavka iz Velenja, cesta brata Mravljaka - Konrad Ježovnik, roj. 1948, natakar iz Pesja in Marta Klančnik, roj. 1957, natakarica iz Skornega - Zvonimir Planko, roj. 1954, električar iz Velenja, Gub-čeva c. in Silva Gošnjak, roj. 1953. strojepiska iz Velenja, Gubčeva c. - Janez Cokan, roj. 1935, delavec iz Studenc in Marija Fajmot, roj. 1939, kmetovalka iz Podkraja pri Velenju - Jožef Božiček, roj. 1948, rudar iz Velenja, Kersnikova c. in Štefanija Kozovinc, roj. 1952, delavka iz Podkraja pri Velenju - Ivan Perovec, roj. 1951, tehnolog iz Florjana in Andreeja Škorjanec, roj. 1954, študentka iz Velenja, Prešernova c. - Rajko Berlak, roj. 1955, elektrikar iz Velenja, Šlandrova c. in Meta Rebolj, roj. 1954, ekonomski tehnik iz Velenja, Stritarjeva c. - Matija Boškič, roj. 1954, ključavničar iz Velenja, Kersnikova c. in Zorka Mitrovič, roj. 1957, delavka iz Velenja, Prešernova c. - Mihael Potočnik, roj. 1947, delavec iz Šoštanja, Te-kavčeva in Martina Vidmar, roj. 1956, delavka iz Raven Ivan Roglšek, roj. 1947, šofer iz Zavodenj in Jožefa Poznič, roj. 1957, delavka iz Raven - Jože Zaplatič, roj. 1947, avtoelektrikar iz Skornega in Gradimirka Stankovič, roj. 1953, gospodinja iz Skornega - Miroljub Pančič, roj. 1952, električar iz Šoštanja, Te-kavčeva 2 in Zlatka Jesenšek, roj. 1958, frizerka iz Šoštanja, Tekavčeva. - Antonija Praznik, upokojenka iz Družmirja, št. 82, stara 75 let - Ana Meuc, upokojenka iz Gaberk št. 83, stara 91 let - Jožef Zagoršek, upokojenec iz Skornega pri Šoštanju št. 40/b, star 78 let - Jožef Škruba, upokojenec iz Sv. Florjana št. 14, star 77 let - Irena Škafar, delavka iz Velenja, Bračičeva 6, stara 37 let - Vincencij Melanšek, upokojenec iz Gaberk št. 88, star 82 let - Franc Medved, upokojenec iz Šoštanja, Metleče št. 68, star 71 let - Jožef Jevšovar, inv. upokojenec iz Škal št. 103, star 52 • let - Marija Mravlja, upoko- . jenka iz Vuhreda 10, stara 65 let - Ljudmila Podpečan, gospodinja iz Velenja, Jenkova 18, stara 60 let - Antonija Slapnik, gospodinja iz Prihove št. 3, stara 68 let - Ivan Kelc, rudar iz Velenja, Rudarska c. št. 2, star 43 let - Marija Senica, upokojenka iz Dobrne 10, stara 86 let j - Marija Delopst, gospo-[ dinja iz Topolšice 142, stara 66 let - Branka Sojat, gospodinja iz Pesja št. 6, stara 36 let - Mila Helena Kerče, upokojenka iz Mozirja 114, stara 78 let - Alojzija Žerdoner, kmetovalka iz Vinske gore 20, stara 81 J let - Ana Pristovšek, upokojenka iz Velenja, Celjska 81 - Elizabeta Grobelnik, soc. podpiranka-iz Polzele 18, stara 71 let - Katarina Polih, upokojenka iz Celja, Ulica 29. nov. št. 36/a, stara 89 let. Izjemen uspeh Elektre na Madžarskem Pomlajeno moštvo šoštanjske Elektre se je 21. in 22. februarja že tretjič zapored udeležilo turnirja v Kestheliju, za pokal „Geotia KUP", na katerem vsako leto sodelujejo najboljša moštva iz južnega dela Madžarske, med njimi tudi madžarski zvezni ligaši. Nihče niti košarkarji Elektre, še manj pa domačini ni pričakoval, da bodo košarkarji iz Šoštanja, ki letos praznujejo 30-letnico obstoja, dosegii enega največjih uspehov sploh-prvo mesto. Na turnirju je sodelovalo devet ekip. Tekme so bile zelo naporne, saj so srečanja potekala od 7. ure zjutraj do 23. zvečer. Z zmago na turnirju so si košarkaiji Elektre pridobili velik ugled glede (ia to, da so prejšnji zmagovalci Honved, Načkaniža ostali praznih rok. Tako bo pokal eno leto v vitrinah Partizana Šoštanj. Poleg prvega mesta je Elektra dobila še dve priznanji. Rudi Jerič je bil izbran za najboljšega igralca turnirja, mladi Breznik pa je bil s 66 koši najboljši strelec. Rezultati: Elektra: Halodas Kestahej 49:29, Elektra: Dunajvaroš 58:36, Elektra: PMTE Budapest 63:49 in Elektra: Epitok 60:59. Za Elektro so na turnirji igrali Jerič, Kristan, Topolšek, Glavnik, Verbnik, Krmalj, Breznik in First. N; Mi 30 let NK Rudar Nogometni klub Rudar Velenje praznuje letos 30-letnico obstoja, zato sedanje vodstvo kluba vabi vse nekdanje igralce in člane uprave, da se udeležijo sestanka, ki bo 4. marca ob 18.. uri v prostorih velenjske NAME. Na tem sestanku se bodo pogovorih o tem, kako bi čimbolje proslavili ta pomemben jubilej oziroma katere prireditve in tekme bodo pripravili do 3. julija, ko naj bi bila sklepna proslava ob 30-letnici delovanja kluba. $ DELAVSKE ŠPORTNE IGRE UCANJE Na smučišču v Zavodnjah je bilo občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu, ki ga v okviru delavskih športnih iger prireja komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Slovenije Velenje. Tekmovanja se je udeležilo blizu 150 smučarjev iz 21 temeljnih organizacij združenega dela velenjske občine. Sodniški zbor smučarskega kluba Velenje je prvenstvo skrbno pripravil in izvedel. Tekmovali so posamezno in ekipno. Tako so moški nastopili v štirih kategorijah, ženske pa v eni. Ekipno so zmagali smučarji Rudarskoelektroenergetskega kombinata — TOZD termoelektrarna (Tone Hojrfik, Marjan Prelog in Miran Zager). Med posamezniki so najboljše čase dosegli: Herbert Košič (SŠZD) 31,6, Feliks Doki (TGO-vzdrž.) 31,8, Drago Drev (TGO-šted.) 32,0. REZULTATI POSAMEZNIKI: ženske (na krajši progi): 1. Krista Košič (Proj. biro) 27,3, 2. Ida Holobar (RŠC-EKO) 31,2, 3. Franja Turičnik (TG-DSSS) 31,6, 4. Jožica Mandič (Vegrad-DSSS) 34,4, 5. Majda Glavač (vzgoj. varstv. zav.) 36,0, 6. Jožica Zavolovšek (Ljub. banka) 37,1. moški - I. kategorija - 1. Jože Lorberk (REK-DSSS) 39,6, 2. Bojan Glavač (Gimn.) 42,4, 3. Karfl Brabič (Galip S.) 50,0. Ekipna uvrstitev - moški: 1. REK - termoelektrarna 101,2, 2. TGO - skupne službe 108,0, 3. Vegrad - SIP operativa 109,6. Sindikalnega prvenstva v veleslalomu se je udeležilo okrog 150 tekmovalcev KEGLJANJE Prejšnji teden se je v kegljišču hotela Paka končalo tudi občinski sindikalno prvenstvo v kegljanju. Na njem je sodelovalo 63 ekip od tega 45 moških s 180 tekmovalci in 18 ženskih z 72 tekmovalkami. Med moškimi ekipami je prvo mesto osvojil Rudarski šolski center — tozd EKO z 821 podrtimi keglji, drugo REK — tozd zunanji obrati 793, 3. REK - tozd elektrarna 762, 4. RŠC - tozd rudarski praktični pouk 761, 5. Trgovsko podjetje NAMA Velenje 758. Ženske - ekipno: 1. Vegrad - DSSS 690, 2. REK - DSSS 649, 3. KOC - tozd Modni salon 608, 4. ERA tozd trgovina 602, 5. Ljubljanska banka podružnica Velenje 590. Med posamezniki je bil najboljši Srečko Rožič (REK - tozd zunanji obrati) z 227 keglji, 2. Herman Rauter (RŠC - tozd EKO) 226, 3. Ljubo Supič (Vegrad - tozd gradbeni obrati) 221, 4. Franc Paušek (NAMA) 220, in 5. Ivan Korošec (REK - tozd elektrarna) 214. Med ženskami pa je 1. mesto osvojila Marijana Gavez (Modni salon) 192, 2. Saša Taušič (Vegrad-DSSS) 189, 3. Otilija Glas (Modni salon) 184. Z veliko prizadevnostjo so atletski delavci AK Velenje za letošnje republiško prvenstvo v krosu skrbno pripravili tekmovalne proge v športnem parku ob jezeru. Te Petra Sveta, ki je zmagal v teku članov na 10000 m. tekmovanja se je udeležilo 182 najboljših tekačev iz 12 atletskih klubov. Prvenstvo je otvoril Zdravko Oblak, ki je v imenu pokrovitelja Rudarskoelektroenergetskega kombinata - TOZD Rudnika lignita Velenje pozdravil vse nastopajoče in jim zaželel dobre uvrstitve. Velenjski atleti so znova dokazali, da imajo v svojih vrstah izvrstne tekače, saj so že v tretje osvojili naslov ekipnega republiškega prvaka v krosu. Mimo tega sta postala republiška prvaka Andreja Šverc pri starejših mladinkah in Stanko Miklavžina med mlajšimi mladinci. Izkazal se je tudi Edo Hojan — bil je drugi med mlajšimi člani, Renata Zupančič je osvojila bronasto kolajno pri starejših mladinkah in prav tako Ivan Lampret pri mladincih. Od ostalih tekmovalcev velja posebej omeniti uspešen povra-tek na atletsko stezo bivšega balkanskega prvaka Celjana REZULTATI: MLAJŠE MLADINKE 1500 m: 1. Zvonka Blatnik (Kladi-var) 5:40,4, 2. Jožica Novak (Kladivar) 5:42,0, 3. Ida Bun-derle (Kladivar) 5:43,2; EKIPNO: 1. Kladivar 7 točk, 2. Ravne na Koroškem 5 točk, 3. Ptuj 4 točke. STAŠEJŠE MLADINKE 2000 m: 1. Andreja Šverc (Velenje) 7:04,2, 2. Cvetka Fras (Ptuj) 7:45,2, 3. Renata Zupančič (Velenje) 7:53,8, 4. Bernarda Ježovnik (Velenje) 8:09,0, 5. Irena Celik (Olim-' pija) 8:10,6; EKIPNO: 1. Velenje, 2. Olimpija (Ljubljana), 3. Kladivar. ČLANICE 2500 m: 1. Breda Pergar (Branik Mb.) 9:04,6, 2. Nada Šober (Ravne) 9:26,8, 3. Danica Smrečnik (Olimpija) Tekmovalo 200 smučarjev Smučarski klub Vdenje in telesnovzgojni pedagogi so organizirali občinsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol v veleslalomu. Blizu 100 učencev osnovnih šol velenjske občine seje pomerilo med seboj na smučišču v Šaleku. Več kot 100 srednješolcev Gimnazije Velenje in Rudarskega šolskega centra pa je tekmovalo na Golteh. Najboljši bodo sodelovali na področnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol v veleslalomu. REZULTATI - OSNOVNOŠOLCI: CICIBANKE: 1. Polona Cesar (MPT) 36,8, 2. Francka Veršec (BR) 68,0. CICIBANI: 1. Iztok Melanšek (AA) 30,0, 2. Peter Peršič (BL) 36,5, 3. Andrej Hudovernik (GŠ) 37,1, 4. Jure Cirar (GP) 38,0, 5. Matej Veršec (BR) 38,0. Cicibani so tekmovali na krajši progi. MLAJŠE PIONIRKE: 1. Jana Pečovnik (BR) 39,1, 2. Suzana Dvornik (BR) 44,3, 3. Mika Tevž (BL) 44,6, 4. Katja Mernik (GŠ) 46.0, 5. Nataša Zakeršnik (BR) 48.1. ZAHVALA V žalosti in bolečini, ko nam je kruta usoda iztrgala našega ljubljenega sina in brata STANKA VAČUNA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, prijateljem, najožjim sodelavcem in vsemu kolektivu TGO Gorenje Velenje, gasilcem in duhovščini, ki SO nam pomagali ob smrti najdražjega. Zahvaljujemo se govornikom, pev-ceim in godbi - vsem ki so z nami sočustvovali in ga spremili v velikem številu na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob ter ga zasuli s cvetjem in venci. Possebej pa iskrena hvala dr. Stuparju in med. sestri Pečnikovi za skrb in lajšanje bolečin pokojnemu. Vsi njegovi 9:30,6, 4. Zora Zorman (Ravne) 9:56,8, 5. Martina Vezjak (Maribor) 10:17,4; EKIPNO: 1. Ravne, 2. Velenje. MLAJŠI MLADINCI 3000 m: 1. Stanko Miklavžina (Velenje) 9:55,2, 2. Evgen Horvat (Maribor) 9:57,6, 3. Jože Na-bernik (Ravne) 10:02,0, 4. Bojan Kocbek (Maribor) 10:13,0, 5. Oto Račečič (Kladivar) 10:16,0; EKIPNO: 1. Maribor, 2. Velenje, 3. Kladivar. STAREJŠI MLADINCI 5000 m: 1. Branko Glavan (Olimpija) 16:32,2, 2. Branko Škof (Olimpija) 16:57,4, 3. Ivan Lampret (Velenje) 17:10,4, 4. Janko Smole (Olimpija) 17:18,0, 5. Igor Peternel (Murska Sobota) 17:20,0; EKIPNO: 1. Olimpija, 2. Murska Sobota, 3. Velenje. MLAJŠI ČLANI 7000 m: 1. Gabrijel Krofi (Kladivar) 23:26,2, 2. Edo Hojan (Velenje) 24:06,6, 3. Dragan Miško-vič (Olimpija) 24:36,4, 4. Marjan Hudej (Velenje) 25:08,4, 5. Ivan Leskovec (Olimpija) 25:17,2. Pomoč Iščem žensko za 8-urno varstvo za nego bolne mame v dopoldanskem času'. Kranjc Jožica, Šaleška 19, Velenje. Izgubljeno Izgubila sem zapestnico, ki mi je drag spomin. Poštenega najditelja prosim, da sporoči svoj naslov na tel. št. 850-024 ali na PM Velenje. Dobi nagrado. Prodam Ugodno prodam „pletilni stroj' standard. Informacije na telefon 850-888. Štangier Dragica izjavljam, da nisem plačnik dolgov za svojega moža Jožeta Stangleija. MLAJŠI PIONIRJI: 1. Aleš Zevmi (MPT) 36,9, 2. Niko Rabič (AA) 40,5, 3. Samo Gorišek (AA) 43,0, 4. Vlado Cigale (GŠ) 44,7, 5. Matjaž Kočevar (BR) 44,7. STAREJŠE PIONIRKE: 1. Andreja Glavač (GŠ) 34,2, 2. Suzana Cesar (MPT) 36,4, 3. Polona Lampe (GŠ) 36,7, 4. Damjana Veler (BR) 50,9, 5. Jana Božič (BR) 55,8. STAREJŠI PIONIRJI: 1. Ra-dovan Gaber (GŠ) 33,7, 2. Andrej Jelen (AA) 35,2, 3. Gorazd Šalej (GŠ) 37,1, 4. Zoran Zager (BR) 38,5, 5. Franc Korber (BL) 38,5. MLAJŠE MLADINKE: 1. Saša Piano (GŠ) 37,3, 2. lrma Melanšek (AA) 37,4, 3. Desanka Krofi (AA) 41,8, 4. Saša Šuhel (GŠ) 43,2, 5. Danica Urbane (BR) 43,4. MLAJŠI MLADINCI: 1. Darko Meh (AA) 35,7, 2. Mitja Baje (BR) 37,0, 3. Teo Jelen (GŠ) 38,0, 4. Marjan Vodep (MPT) 38,1, 5. Andrej Zelenko (AA) 38,3. SREDNJEŠOLCI: MLAJŠE MLADINKE: 1. Darja Cernovšek (G) 36,0, 2. Milojka Kovač (G) 44,3, 3. Eka Tkavc (G) 53,4, 4. Martina Pavlin (RŠC) 62,6. MLAJŠI MLADINCI: 1. Andrej Maier (G) 34,1, 2. Samo Senegačnik (RŠC) 34,4, 3. Željko Kovačič (RŠC) 35,0, 4. Janko Volk (RŠC) 37,2, 5. Srečko Levak (RŠC) 37,8. STAREJŠE MLADINKE: 1. Irena Ževart (G) 37,5, 2. Eka Hojan (G) 41,1, 3. Karmen Bajec (G) 42,0, 4. Marica Smrekar (G) 43,4, 5. Milena Dukarič (G) 44,6. STAREJŠI MLADINCI: 1. Matjaž Geratič (G) 33,6, 2. Igor Pečovnik (G) 34,0, 3. Bojan Ambrož (G) 34,0, 4. Boris Virant (RŠC) 34,0, 5. Igor Plazi (G) 34,1. KRAJEVNA SKUPNOST PESJE - gradbeni odbor za izgradnjo cest RAZPISUJE zbiranje ponudb za izgradnjo oz. rekonstrukcijo ceste v Pesju v dolžini 1 kilometer POGOJI: 1. Prijavijo se lahko OZD kakor tudi samostojni obrtniki, ki so za takšna dela registrirani pri pristojnih organih in imajo dovoljenje za izvajanje takšnih del. 2. Na osnovi prijav bo Krajevna skupnost Pesje z najugodnejšim ponudnikom sklenila ustrezno zakonsko pogodbo. 3. Ogled projekta ceste kakor tudi zbiranje informacij sta možna v naslednjih dneh: Ponedeljek, 1. 3.1976, ob 18. uri Sreda, 3. 3.1976, ob 18. uri Četrtek, 4. 3.1976, ob 18. uri v domu družbenopolitičnih organizacij v Pesju. GRADBENI ODBOR ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža LOJZETA VERBEKA se iskreno zahvaljujemo prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujemo za pozornost, cvetje in spremstvo sodelavcev delovne organizacije. Prisrčna hvala govornikom, č. duhovščini za spremstvo in vsem tistim, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Najgloblje pa se zahvaljujemo TGO Gorenje ob njeni nesebični in veliki pomoči. Žalujoči njegovi VŠ ČAS j«e ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje — Izdaja Center za informiranje, opagando iin založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon 63) 850—0887 — Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci1 izovec — Čiasnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januatja 1973 — Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinaija - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev — Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Ljudska pravica Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS CAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov. Obakrat Bled tekmi v Celju so zmagali s tesnim rezultatom 10:9 (3:3, 3:2, 4:4), v drugi tekmi na Bledu pa so bili domačini uspešnejši in zabeležili visoko zmago z rezultatom 11:2(4:1, 4:1,3:0). Podpredsednik atletske zveze Slovenije Pavle Božič čestita predstavnici velenjskih atletov Andreji Šverc za ekipno zmago Prvaka vzhodne in zahodne skupine slovenske hokejske lige Gorenje iz Velenja in ekipa Bleda sta se. v finalu pomerila med seboj za naslov prvaka lige. V obeh srečanjih so bili boljši hokejisti Bleda. V prvi Tako je pripadlo prvo mesto moštvu Bleda, ki se je tako uvrstilo v II. zvezno ligo. Velenjčani tretjič republiški prvaki # MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA $ MALA ANKETA * MALA ANKETA • # NAŠ ZNANEC V PLANINE! OB DNEVU INVALIDOV V VELENJU_ RAZSTAVA 21. marec je mednarodni dan invalidov, na katerega se občinsko društvo invalidov že skrbno pripravlja. V prostorih velenjske knjižnice bodo priredili razstavo umetniških del in ročnih stvaritev svojih članov-in-validov. Razstavo bodo odprli 19. prihodnji mesec v okviru petkovega kulturnega večera. Občinsko društvo invalidov Velenje boo tudi letos organizirmalo že tradicionalni izlet v neznano za svoje člane. Izleta se lahko udeleži vsak član društva in njegov znanec. Seveda pa lahko gredo na izlet tudi drugi invalidi oziroma invalidne osebe, le včlaniti se morajo v društvo. Na izlet bodo odšli 23. maja. Obiiskali bodo znane Stubiške toplice v Hrvatskem Zagorju, si ogledali veličasten spomenik Matije Gubca in muzej kmečkih uporov. Med potjo domov se bodo ustavili še v Kumrovcu, kjer si bodo ogledali rojstno hišo predsednikma Tita in spominski dom v tem kraju. Občinsko društvo invalidov obvešča vse tiste, ki bi se radi udeležili tega zanimivega izleta, da se lahko prijavijo pri poverjenikih ali pa v pisarni društva v domu upokojencev v Velenju, ki je odprta vsak ponedeljek od 17. do 18. ure. Zadnji r4kza prijavo za izlet je 20. april. V društveni pisarni sprejemajo tudi nove . člane. Članarina znaša letos dvajset dinarjev. Ob dnevu žena, 8. marcu pa čestita izvršni odbor društva vsem svojim članicam in vsem materam ter ženam, ki skrbijo za invalidne osebe ter se jim zahvaljuje za izkazano pomoč in sodelovanje z društvom. • Gostovanje učencev glasbene šole iz Kranja Prejšnji petek so v knjižnici Kulturnega centra Velenje nastopili učenci velenjske glasbene šole, nocoj pa se bodo obiskovalcem ..Petkovega kulturnega večera" predstavili učenci glasbene šole iz Kranja. V počastitev praaznika žena bodo v petek, 5. marca v galeriji knjižnice odprli razstavo ročnih del žena velenjske občine. V kulturnem delu programa bo sodeloval tudi moški pevski zbor Kajuh iz Velenja, ki bo zapel nekaj umetniških in narodnih pesmi. • Likovni svet otrok Vzgojno izobraževalni zavod Velenjee TOZD osnovna šola Kajuh Šoštanj prireja pod pokroviteljstvom Pionirskega lista VIII. razstavo: LIKOVNI SVET OTROK. Otvoritev razstave bo jutri, 28. februarja ob 10.30 uri v osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh Šoštanj. Likovna dela bodo razstavljena do 31. maja 1976. • Praznovanje krajevnega praznika Krajani Raven bodo v nedeljo slavili krajevni praznik. Ta predpustni čas so si zbrali za svoj praznik v spomin na llegendarno 14. divizijo, ki je prav v tem času leta 1944 bila prav na območju Raven hude boje s sovražnikom. Začetek proslave krajevnega praznika, katerega letos slavijo že devetnajstič, bo ob 15. uri. V programu dobo slodelovalli domači moški pevski zbor, ki bo v nedeljo prvič nastopil, pionirji in mladinci iz Raven. Ker je pojutrišnjem pustna nedelja, bo proslavi seveda sledila še pustna zabava. • Dva pustna sprevoda Leto je naokoli in pred nami so pustni dnevi. Letos bo v Velenju v dneh pred pustom še posebej veselo, saj bomo lahko videli kar dva pustna karnevala. Prvi bo že jutri popoldne ob 15. uri. Na pobudo mladinskega odseka turističnega društva Velenje se bodo pred osnovno šolo Miha Pintar-Toledo zbrali šolarji, preoblečeni v pustne maske z vseh velenjskih osnovnih šol, gimnazije in rudarskega šolskega centra. Dolg sprevod, na čelu katerega bo šlo šest kurentov iz Ptuja, bo nato krennil po Kidričevi, Jenkovi in Prešernovi cesti do Rdeče dvorane, kjer bo posebna žirija izbrala najboljše maske in prve tri nagradila z 2.000,1.500 in 1.000,00 diinarjev. Prebivalci Velenja pa bodo letos lahko videli tudi pustni sprevod, ki ga bodo pripravili podobno kot lani prosvetno društvo in krajani Vinske gore. Pustni karneval bo predvidoma prispel iz Vinske gore v Velenje v nedeljo 29. februarja okrog 15. ure. Marko Mavec # Prekratka varnostna razdalja Iz Velenja proti Arji vasi je 12. februarja peljal voznik osebnega avtomobila CE 716-27 Franc Ostrožnik. Ko je pripeljal v Črnovo, je nameraval zapeljati na poljsko pot, zato je vključil levi smerni kazalec. Svoje vozilo pa je moral ustaviti, da je pustil mimo vozila, ki so peljala iz nasprotne smeri. Za njim je pripeljal voznik osebnegw avtomobilla CE 576-32 Alojz Škorjanc, kije zaradi premajhne varnostne razdalje in zaradi prevelike hitrosti glede na stanje ceste, trčil v Ostrožnikov avtomobil. • Po nesreči pobegnil Iz Celja proti Velenju je 15. februarja peljal Vili Ferenčak. Ko je bil v bližini gostilne Zaje, je po odcepu ceste pripeljal z vzvratno vožnjo voznik osebnega avtomobila KU 120-79 Dimitar .Čegar. Ko je Ferenčak opazil osebni avtomobil, ki je po odseku pripeljaal z neprimerno hitrostjo, je zavil v levo, da bi pr eprečil trčenje, vendar tega ni uspel. Po nesreči je Cegar pobegnil v smeri Celja, po regi-sterski oznaki in opisu avtomobila pa je bil izsleden v Celju. Cegar je kazal znake vinjenosti in je bil preizkušen z alkotestom, kateri je pozelenel preko polovice. Škode je za okoli 3.000 dinarjev. # Nenadoma prečkal cesto Po cesti iz smeri Slovenj Gradca je 12. februarja šel po desni strani cestišča Stanko Meh. Nenadoma je prečkal cestišče in to v časku, ko je iz Velenja pripeljal voznik osebnega avtomobila MB 608-20 Franc Gostenčnik, ki je pešca zadel z desnim delom avtomo-biila, tako da ga je vrglo na bankino. Pešec Meh je bil huje telesno poškodovan, škode pa je za okoli 600 dinarjev. # Izsiljeval prednost Iz Šoštanja proti Velenju je po Partizanski cesti pripeljal voznik avtobusa Branko Sušeč. Ker je gorela zeleena luč, je zapeljal v križišče v levo na celjsko cesto. Pri tem pa ni dal prednosti vozniku osebnega avtomobila Venčeslavu Deželaku, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Priišlo je do trčenja. Pri nesreči je Deželak dobil težje telesne poškodbe po glavi in okončinah. Škode pa je za okoli 10.000 dinarjev. # Neprimerna o hitrost Iz Arnač je 17. februarja peljal proti Velenju voznik osebnega avtomobila CE 688-77 Ivan Novinšek. Na nepreglednem ovinku mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila z neprimerno hitrostjo CE 654-91 Slavko Zabukovnik. Prišlo je do trčenja. Škode je za okoli 3.000 dinarjev. Anka Podlesnik Suzana Kričej Rok Preložnik Na osnovni šoli Gustava Šiliha v Velenju je zelo aktiven planinski krožek. Vodi ga Anica Podlesnik, ki pa nam je povedala, da jim pri delu pomagajo kar vsi učitelji na tej šoli in tako je klub aktiven že šestnajst let. Z nekaterimi člani tega kluba smo se tudi pogovarjali. MARKO MAVEC: Na naši šoli deluje planinski krožek že šestnajst let. V delovanje kluba je vključenih 135 bolj in manj pridnih članov. Vsi imamo radi naravo, gorski svet. Po vsakem izletu se še bolj zavedamo, da je naša domovina zares lepa. Obiskujemo tudi zgodovinske znamenitosti in ponosni smo na našo preteklost, predvsem obujamo spomine na dogodke iz časov NOB. Planinci nismo reve, vstrajno premagujemo težave, smo dobri tovariši in vedno smo dobre volje. SUZANA KRIČEJ: V lanskem letu smo bili na destih izletih in pohodih. Sodelovalo je 271 mladih planincev. Predvsem smo lani obiskovali posto-jenke Šaleške transverzalne poti. 135 kilometrov dolgo pot smo prehodili v štirih sobotah. Planinski krst sem doživel na Pa-škem Kozjaku. Prehodil sem že Koroško transverzalo, Šaleško pa dvakrat. Pohoda po poteh XIV. divizije sem se udeležil že trikrat. KATJA ŽIBERT: Udeležila sem se že zelo veliko izletov v planine, najbolj pa mi je bil všeč tisti, ko smo se namenili v Gornjo Savinsko dolino. Z avtobusom smo se peljali do Rogovilca. Hodili smo dve uri in prispeli do Robanove kmetije. Ko smo hodili dalje, je postajala hoja vse nevarnejše in marsikoga izmed nas je bilo kar malce strah. Po napornem vzpenjanju smo le prispeli na vrh. Naslednji dan smo se povzpeli še na Ojstrico in Planjavoo, preespali pa smo v koči na Kamniškem sedlu. BISERKA KOŠTRUN: Neke sobote smo se namenili na Uršlo goro. Nekaj časa smo se peljali z avtobusom, nato pa smo pot nadaljevali peš. Šli smo mimo doma na Slemenu. Pot je bila zelo naporna in kar oddahnili smo se, ko smo pri-speeli na vrh. Koča pa je bila zaprta, zato smo bili zelo razočarani. Potolažila nas je tovarišica, ki nas je Katja Žibert Častno značko Šaleške transverzalne poti je osvojilo 35 pionirjev, koroško mladinsko pot pa je dokončalo 11 pionirjev. Najlepša pa so seveda počitniška doživetja. Lani smo obiskali Savinjske in Kamniške alpe, osvojili smo Grintovec in še nekatere druge vrhove v tem delu našega visokega gorskega sveta. ROK PRELOŽNIK: Ko sem šel prvič po poteh XIV. divizije, sem bil star osem let. Bil sem najmlajši udeleženec pohoda. V Cirkovcah smo se pionirji pridružili mladincem in vojakom Z njimi smo šli na Graško goro. Pri spomeniku je bila proslava. Trije mladinci so položili venec, padle partizane pa smo počastili še z enominutnim molkom. Ko smo prekoračili cesto Gaberke - Ravne, nas je iznenadil napad. Sprva sem mislil, da streljajo v zrak vojaki, ki so hodili z nami. Vsi smo tekli ob rob gozda, kajti to je bčila prava zaseda. Po napadu smo se poslovili od borcev in šli do Šoštanja, od koder smo se z avtobusom pripeljali v Velenje. V planinskem krožku osnovne šole Gustava Šiliha sem že štiri leta. Biserka Koštrun slikala pred kočo. Tako bomo imeli spomin in dokaz, da smo res bili na Uršlji gori. PATRICIJA RUDOLF: Tudi letos smo imeli planinsko šolo, toda tokrat malo drugače. Vsa prejšnja leta so bila predavanja na eni izmed velenjskih šol. Letos pa smo imeli predavanja na Slemenu in na Pa-škem Kozjaku. Predavatelji so bili mentorji z velenjskih šol. Udeležilo se je kar 36 planincev. Predavali so nam vremenoslovje, nevarnosti v gorah, opremi planinca, zgodovini planinstva ter o rastlinstvu in živalstvu našega gorskega sveta. Po vsakem predavanju smo pisali teste. Vsi udeleženci planinske šole smo jo uspešno izdelali. Sodelovali smo tudi na srečanju predstavnikov vseh športnih panog, ko smo v Sloveniji proslavili trideset let telesne kulture v svobodni domovini. BLANKA KAVŠEK: Spomladi bodo znova oživele poti Šaleške laninske transverzalee, po poteh avinjske planinske poti bomo spoznavali obrobje Celjske kotline in znane partizanske kraje s tega področja, nadaljevvali bomo naše poti po Koroški, v avgustu pa bomo zavzeli Karavanke. Tako so nam povedali člani planinskega društva Velenje, vsi pa so si bili edini, kadar le imajo čas, gredo v planine. Ludvik Uranjek Blanka Kavšek Zmotili smo |a kar med delom. Ko smo mu povedali, zakaj ga iščemo, nas je pogledal zelo nezaupljivo in našega predloga prav gotovo ne bi bil sprejel, ce ga ne bi spomnili na čase, ko je treniral velenjske dvigo-valce utež L Patricija Rudolf V Velenju je bil ustanovljen težko atletski klub leta 1958. Ludvik Uranjek nam je povedal, da so se dela lotili z vso resnostjo. Povezali so se z Grošljem v Ljubljani in ti so jim podarili eno ročko. Tako so pričeli s treningi, ki so jih imeli v zadružnem domu. Prvi zelo aktivni člani so bili brata Šalej, Sajko, Povh, Korošec, Krevzelj in Miletič. Že takoj ob ustanovitvi pa so imeli probleme s prostori. Iz zadružnega doma so se selili v dom Pionirjev, nato v rudarski dom, nato v vratarnico sta-regma jaška, od tu pa v klet kulturnega doma. Od leta 1975 pa so dobili prostore v telovadnici RŠC. Klub je bil vseskozi amaterski in za delo torej ni bilo nobenega plačila. Zadnje štiri leta pa je ta klub tekmoval v prvi zvezni ligi in so tako tudi finančni stroški precej porastli. Tako je klub v letu 1975 zašel v hude finančne težave, posebno še zato ker so se priključili športnemu društvu Velenje. Ludviku Uranjeku je osebno zelo žal, da je klub sedaj razpadel, posebno žal pa mu je perspektivnih atletov, kot so Melanšek in drugi. Melan-šek je dosegel vse kar amater - atlet lahko doseže. Po mnenju Ludvika Uranjeka pa bi lahko dosegel še zelo veliko, če bi se mu nekaj nudilo. Tudi Silvo Benčina bi lahko veliko dosegel. Zelo žal mu je pravzaprav ekipe, ki je štiri leta zastopala Velenje v Jugoslovanjskem merilu. Ludvik Uranjek je tudi zvezni sodnik za dviganje uteži. Ko se je vrnil iz vojske se jee zaposlil na rudniku, kjer je delal pri trgovskem podjetju Bazen, leta 1964 pa je prišel na RŠC, kjer dela še dnaes. Že ko je bil zaposlen na Rudniku se je udeleževal vseh prostovoljnih akcij in je sedaj zelo razočaran, ker Velenje ni več tako urejeno kot je bilo nekoč. Pravi, da je zelo jezen na tiste, ki uničujejo nasade, drevje, hodijo po zelenicah, steze po zelenicah mu niso prav nič všeč. Prepričan je, da so takšnega mnenja tudi ostali Velenjčani, ki so pripomogli, da je Velenje lepo mesto, žal pa zadnja leta izgublja sloves. Ludvik Uranjek zdaj ni trener, zato si je našel drugo zadovoljstvo. Goji kanarčke. Trenutno jih ima okrog petdeset, ko pa bodo mladiči, Ludvik Uranjek jih bo okrog dvesto. To mu vzame veliko časa, mu je pa v veliko zadovoljstvo, zlasti kadar ptički zapojo. Koliko mu je do urejene okolice priča tudi lepo urejena okolica Rudarskega šolskega centra. Zato so dobili lansko leto priznanje turističnega društva Velenje. Ludvik Uranjek želi, da bi se v naši občini razmere telesnee kulture izboljšale, da bi se upoštevali dosežki in uspehi in da bi klub dvi-govalcev uteži predstavljal spet tiso, kar je. Aktivno pa se naš sogovornik udejstvuje v organizaciji rezervnih vojaških starešin, pravi pa, da če bi se razmere v telesni kulturi izboljšale, je še vedno pripravljen amatersko sodelovati.