f??£*£*S;'

Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
.<čv-:>

-	“ -it**1 t


0W%$$kw
mii

jiar^f2
vN
^.-.C - >
vrVyy^,-^
t

r^iT'r^' Vi* '
’-r-"- ■
m

s2*> ^


'"y :'
>
■ ' ?:	‘-.;-.'~v -,-a' <r=

i^Lv'
56%^
•»r--


' *
.sr
'ftV

K.-'*n '•?'
•tn.


^Socialna demokracija jc stranka vseli
■ , v » ^ .. J
i.i. cfnV
Fmofk la | bolj od , Socinf Je stran sovrai Ijcivj stri
«nka mala abljan kak f kakor mej Imokraclif jiraniti in* Kakega lil
uradnika, kij k sak drugi delt/ [delavec od sia edina reso Ižnjeniti, oi]J
Ivstva in vj
nli, v svoje [svojem obstj “■■ je sl ra n tj1 kjijalca, sna inl |nakosli| Za
lija, ki je f" llclavec od sv, lina resnično, Jiode, edina Ilce in i/koriš
ill, nesvobodnih ' - in nesiguren, v svoje beraške a gospbdarja I nčna slran'
'ita in znu-T lee ni priii"
i'/■Ve..,

W 'r?; ~	-I
***■■£&$*.
<r n /c - k
Dne iJ
Delava
Naš
IniM za Bjih krasik fnasprota zaslavi Inko volil Ivan
sc. TudiiJ
J boste I |m ni I . Vaš ■ |ki deli asujt.
_ ic iv
in izk| Pgal'.j pregš svoje/ |vicqa ftje • elni j
rali, da šele je si fVsi vjj stran pank: Piili. Il vojo žl ki je'
eli za praj i, kje je ; a demokij lirpile krivici! nakosti m Ijegovo ime Cankar, slavni| Ino iinieliiost , lin izkusil, kaj je l
je prihodi ni j
ikrai 'ker slT
isevnij |ijle za !
boste Ilelj, ki.
In ljuds;
JiCni, gospod^
r*mn!rr
Ino demokrad dobrega posli Tzodcl življenje ll 'ki se ni uslrašil il
imm
' -te .
fen pravice tistih, ki se jih jc teptali
r na pral aničevai
jem polju, v drža\3 * ki prihajajo s sp|J
Janknr je,mož kulture; Iv¥h Cankal ~ |iih velikih zaslug za slovenski
cvoIjc in
Dne 14 napisali:
' Volilcil
Sj?" bosle složno glasovali za stianko trpinov; na svoje,volilne listke boste razločno



IVAN CANKAR\pisatelj na Dunaju.

SEZONA 1990/91 GLEDALIŠKI LIST ST. 1

Volilni odbor
Jugoslovanske soclaloodemokratlčne stranke.

IVAN CANKAR
HLAPCI
(drama v petih dejanjih)
Režiser: Mile Korun Scenografka in oblikovalka luči: Janja Korun Kostumografka: Alenka Bartl Lektor: Marijan Pušavec
IGRAJO:
ŽUPNIK..............
NADUČITELJ..........
JERMAN, učitelj ....
KOMAR, učitelj......
HVASTJA, učitelj ...
LOJZKA, učiteljica .
GENI, učiteljica....
MINKA, učiteljica...
ZDRAVNIK............
POŠTAR, KRČMAR....
ŽUPAN ..............
ANKA, županova hči.
JERMANOVA MATI ...
KALANDER, kovač.....
KALANDROVA ŽENA
PISEK, pijanec......
NACE, kmet..........
KMETICA ............
DELAVEC ............
ŠTUDENT ............
...Janez Bermež
.....Jože Pristov
.....Miro Podjed
...Marjan Bačko
.....Stane Potisk
....Anica Kumer
..Milada Kalezič
......Jana Šmid
...Bogomir Veras
....Marko Boben
...Borut Alujevič
..Vesna Jevnikar
......Nada Božič
.....Zvone Agrež
.....Mija Mencej
.....Bojan Umek
... Drago Kastelic
Irena Mihelič k. g.
......Igor Sancin
....Radovan Les
Vodja predstave Zvezdana Štrakl, Sepetalka Ernestina Popovič, razsvetljava Rudi Posinek, krojaška dela Marjana Podlunšek, Adi Založnik, frizerska dela Maja Dušej, slikarska dela Tomaž Perčič, odrski mojster Jože Klajnšek, rekviziter Franc Lukač, garderoba Kalina Jenič, Melita Trojar, tehnično vodstvo Vili Korošec, ton Stanko Jošt.
P RED STA V A IMA EN ODMOR
PREMIERA 28. septembra 1990
Matej Bogataj
novi Časi in hlapci
lasiki nacionalne književnosti so vedno ujetniki svojega položaja; pahnjeni so v roke neusmiljenim prihajajočim umetniškim smerem, ki si lahko pro-štor zagotovijo le na njihov raCun, torej z mehčanjem in zbijanjem njihove vrednosti, njihova edina obramba pa so senilni tradicionalisti, ki s Času neprimernimi argumenti dokazujejo, da je v njihovem delu vsak stavek na svojem mestu, da gre za izredno umetnino in podobno.
Cankar joje kar dobro odnesel. Avantgardisti, ki bi ga morali kot novoromantika in dekadenta prepoznati kot najodloCilnejšo tarCo, so ga pustili pri miru, še veC; njegova prozna perfekcija je odvrnila od pisanja proze precej medvojnih pesnikov in dramatikov. Ozkost in zagnanost njegovih prvih interpretov so popravili številni, ki so Cankarja v zadnjih treh desetletjih reaktualizirali z intepretacijami in postavitvami dram; med misleci so bili to vsi pomembnejši, od Janka Kosa, Dušana Pirjevca, Tarasa Kermaunerja, Josipa Vidmarja, Tineta Hribarja pa vse do nepraktičnih psihoanalitikov Rastka MoCnika in Slavoja Žižka.
To samo potrjuje naše vedenje o tem, da je govorica umetnosti večplastna in veCumna, zato so mo-goCa zdaj takšna, zdaj drugaCna branja in postavitve dela. To pomeni, da Cankarjevo delo še ni zastarelo, da gaje mogoCe še vedno sprejemati kot živo umetnost in ne le kot poligon za estetsko urjenje šoloobvezne mladeži. Kljub njegovi resnosti in vzvišenosti, ki jima Cas gotovo ni niti najmanj naklonjen, Cankar še ni klasika oziroma tradicij a v tistem pomenu, kot ti besedi razume sedanji kulturni minister, ko omenja potrebo po veC klasičnih delih ”iz Cisto pedagoških vzrokov, da se mladina lahko uCi, vzgaja pa se tudi okus ljudstva.”
Ce pristanemo na to, da je Cankar živ avtor in hkrati klasik zaradi različnosti in uravnoteženosti plasti svojih del, potem se moramo sprijazniti s tem, da je njegovo Čutno, torej umetniško podajanje resnice nemogoCe pojmovno izCrpati, nemo-goCe je zajeti in olupiti vse plasti, ki so sprijete v delih. Zavedati se torej moramo, da se za branje Hlapcev ponuja precej možnosti, ki pa so precej nehvaležne; branja, ki bi postavila v ospredje narod in socialno akcijo, so že precej obrabljena, pa tudi vrednostnemu, torej ideološkemu branju seje težko izogniti.
Druga možnost je bitnozgodovinsko branje Cankarjevih Hlapcev, kakršnega se je lotil verjetno najveCji med povojnimi slovenskimi misleci, Dušan Pirjevec, ki je s svojo obsežno interpretacijo zapolnil strani ne ravno tanke knjige z naslovom Hlapci /heroji/ ljudje (1968). Priznam, da sem se poCutil kot bedak in nesposobnež, ko sem po branju te knjige poskušal napisati en sam izviren stavek. Tega pritlehnega razpoloženja sem se znebil šele po nekaj dneh, ko sem se (spet) sprijaznil s tem, da živimo v dobi, ko inovacija ni veC nujno veC vredna, da se nahajamo v prežvekovalskem Času, ko moramo dobro premisliti vsak korak naprej, da se ne znajdemo v jami, ki nam jo je skopala ravno napredka in inovacij lakotna in pogoltna civilizacija, ki je izume prej uporabila, kot premislila njihove morebitne škodljive posledice.
Spomnil sem se ene prvih primerjav, s katero so v 12. stoletju razlagali odnos do mislecev preteklosti; Bernard de Charles je napisal, da smo sodobni-
ki kakor palčki na ramah velikanov, da smo morda res višje od predhodnikov, vendar pa to ni naša zasluga. Ker menda živimo v Času, ko je prepisovanje dovoljeno, Ce ne že kar predpogoj vsakega pisanja - nekako tako so morali menda menihi v nekaterih samostanih prej prepisati vse knjige v tamkajšnji knjižnici, preden so lahko napisali eno samo izvirno vrstico - se bom povzpel na široka pleCa predhodnikov, da bom lahko sploh kaj napisal.
Hlapci že s kolektivnim subjektom v naslovu kar kričijo po nacionalni ali razredni interpretaciji, pa tudi opušCena naslova Nova pota oziroma Novi Časi hitro potegnejo k razlagi, da gre za nove Case pravičnosti, blagostanja, razredne emancipacije in podobno. ’’Narod si bo pisal sodbo sam” ali ”ta roka bo kovala svet” so citati, ki so krasili predvojne interpretacije leve kritike, medvojne in povojne mitinge in proslave, celo v petem zvezku Zbranih del iz 1985. leta se pojavi poduCno žuganje s prstom Dušana Moravca, ki zatrdi, daje ’’sleherni poseg v občutljivo tkivo (Hlapcev), posebej pa še v Cankarjevo misel (”Ta roka bo kovala svet”) neprevidno, ne le samovoljno opravilo. Ekshibicionizem in falzifikat; ne veC ne manj.”
Pravilno naj bi bilo le tisto branje, ki bi videlo v Jermanu zlomljenega revolucionarja in revo, v župniku brezsrčnega oblastnika in branilca razredne neenakosti, v kovaCu Kalandru pa rešitelja vseh in zatiranih slojev še posebej. Po nekaj desetletjih takšnih branj Cankarja po šolah se lahko zgodi, da bomo dobili nasprotne razlage Hlapcev, takšne, ki bodo neuspešnost Jermanove akcije pripisali zmoti liberalizma, ŠCuvanju proti Cerkvi in uporu Bogu matere. Zelo mi je žal, vendar v zadnjem Času opažam ozkost, omejenost, nestrpnost in nizke strasti tam, kjer jih do sedaj nisem bil vajen. Kljub temu, da Cankar v Hlapcih razgalja naše (takratne) ’’nadvse umazane politične razmere”, pa njegova aktualnost v devetdesetih ne more biti posledica opredelitve za eno ali drugo stran v umazanem političnem boju; Ce imamo opraviti z živim umetniškim delom in ne z agitko, potem morata biti kljub avtorjevemu političnemu prepričanju prikazani obe plati medalje. Tisto, kar je morda (spet) aktualno, je neusmiljeno razkrivanje samega mehanizma politike; za razliko od Jermana Ka-lander in župnik ne idealizirata politične akcije, saj jima je jasno, da gre le za distribucijo moCi, za oblast in še veC moCi, ne pa za recimo boljše življenje z manj neumnosti in zaslepljenosti, karje namen Jermanovega boja. Zato oblasti ni treba zahtevati ponotranjenje svojih zakonov v željah svojih podložnikov, ni ji treba terjati, da se ji pokoravamo iz prepričanja, saj ne verjame v identiteto med vero in vedenjem, med zakonom in željo. Zatoje Jerman v trenutku, ko zapušCa politično prizorišče in se znajde ves sam s trmasto materjo in s samim seboj, enako daleC župniku kot Kalandru, enako tuja sta mu znagovalec,ki zahteva, naj upogne koleno in ga prizna za gospodarja, kot bezpravni poraženec, ki menda ostaja pokonCen in trden in tako mo-Can, da bo jutri koval in preoblikoval svet. Jerman ne bo veC zboroval, ker je spregledal igro, ker je sprevidel mehanizem vladanja in spoznal, da s svojo naivnostjo in občutljivostjo ni za to poCetje. Morda je spoznal svojo zmoto, ko je hotel boj za
oblast utemeljevati na pravici in razumu, na spreminjanju ’’smrdljive drhali”; najbolj poStenaje na-meC tista oblast, ki prizna svoj pohlep po moti in se na zgolj moti utemeljuje, saj s tem kaže, da ima uvid v mehanizme vladanja in da obvlada oblastne veSCine, da torej ne gre za krdelo fanatičnih diletantov, ki lahko s svojo zagnanostjo in neizkušenostjo res kaj spremenijo-in s tem izpostavijo nevarnosti ne le sebe, ampak tudi druge. Prava in sa-moosvešCena oblast ne slepi ljudi z razrednim bojem, socialno pravičnostjo, svojega poCetja ne utemeljuje na svetih žrtvah in krivičnosti v preteklosti, ne obljublja narodovega mogoCnega vstajanja; hoCe le, da ljudje pokažejo nanjo, kadar jih vprašajo, kdo je njihov gospodar.
V družbi, kije osveščena, je politično konvertitst-vo pogosto, tolerirano in brez veCjih posledic; prestop iz ene v drugo stranko je podoben prestopu iz enega nogometnega kluba v drugega. Konvertiti so povsod dobro sprejeti, saj gre za ’’naše ljudi”, za pripadnike iste tovarišije. Jerman je torej tista izjema v igri, ki s svojo trmoglavostjo in neupogljivostjo vzbuja slabo vest pri ostalih, ki so pragmatiki in konformisti. V deveto faro ga hoCejo poslati zato, da ne bi hodil med njimi kot živa obtožba; ko pa jim na zborovanju odkrito oCita hlapčevstvo, se dvignejo vsi proti njemu, to pa zato, ker jim pridiga novi nauk, ki ni v skladu s preverjeno modrostjo množice. Ta ve, da tista pešCi ca, ki j i je do oblasti in z njo povezane moCi, menja prepričanja kot srajce, saj v resnici ne gre za niC zavezujočega, le za menjavanje mask in videzov in obljub - ki so morda simpatične, je pa bolje, da se ne izpolnijo. Jerman hoCe s svojo trmoglavostjo, ki iz njega napravi edino žrtev političnega preobrata, vsiliti krvavo zaresna, s tem pa nevarna pravila politične igre. Ni torej Čudno, da množica, navajena na ugodje konver-titstva, ponori, ko jo imenuje z njenim pravim imenom - hlapci.
Seveda pa je spreobrnjenec tudi Jerman, vendar ne zato, ker bi prehitro klonil ali se od drugih navzel spemenljivost, paC pa zato, ker trmoglavo in s celim telesom ostaja na svoji poti in jo pripelje do konca - kljub problematičnosti same poti. Konec poti ne pripada veC svetu izkustvene verjetnosti, temveC iracionalnemu in že kar Čudežnemu, saj se kljub kontinuiteti poti ta zalomi v nekaj drugega, v nekaj, kar obstaja na nekem drugem nivoju - torej gre tudi za preskok, za diskontinuiteto.
Ce se kljub opozorilom lotimo ’’neprevidnega, samovoljnega opravila”, že kar ’’ekshibicionizma in falzifikata”, moramo še enkrat pogledati navznoter obrnjeno Jermanovo dramo; Hlapce moramo torej brati, kot daje njihov junak Jerman in ne kolektivni subjekt, torej narod ali razred. Za to pa moramo še enkrat premisliti Jermanovo pot, predvsem pa nenavadni in iracionalni konec.
Eno od izhodišč takšnega premisleka je ugotovitev, daje zgodovina novoveškega romana in literature sploh ponavljanje ene in iste zgodbe, da gre v tej literaturi za enega samega junaka, ki odhaja na
eno in isto pot. Na njenem koncu prav niC sluCajno propade, to pa zato, ker je s potjo že v samem bistvu nekaj narobe; pelje namreC v bližino smrti, v kateri se izkaže problematičnost junakovega delovanja in v kateri se dogodi izničenje junaka.
Torej je nekaj narobe z junakovim delovanjem; njegove temelje razkrije Jerman na zborovanju, ko prizna, ’’daje od Boga vse, kar j e na svetu, le neumnost ne. Kar storimo proti neumnosti, je storjeno po njegovi volji.” Neumnost ni le nekaj Bogu in svetovnemu redu nasprotnega in tujega, ampak je hkrati bogata, torej se neumnost veže na določene socialne sloje ali razrede. To usmeri Jermanovo prosvetiteljsko delovanje v napad na bogate, torej v socialno-politiCno akcijo, v revolucijo v imenu zapostavljenih. Jermanov Bog, na katerega se sklicuje predvsem z didaktičnim namenom, je torej hkrati stvarnik, hkrati pa vdihuje stvarem še bistvo in smoter, torej osmišlja in daje legitimnost Jermanovemu poCetju. Jerman je prepričan, da deluje v skladu z bistvom in idejo, daje on tisti, ki mora in sme spreminjati in kovati ta svet, kije iz tira, da bo spet uravnan, razumen, praviCen, skladen s svojim bistvom. Verjame, da ve, kakšen bi svet moral biti in kakšen tudi v resnici enkrat bo, ko bo na koncu svojega spreminjanja postal identičen z bistvom; Jerman hoče sedanjo železno dobo spremeniti v zlato, zato je eshatološki in teleološki junak. Vendar pa z Jermanovo, na razumu in veri v smotrnost zgodovine utemeljeno, akcijo nekaj ni v redu, saj se njen nosilec od samega zaCetka drame zapleta v nove in nove konflikte s soljudmi, svetom in s samim seboj, daje ’’slabiC, otrok, sanjaCjokavi, žalosten in malodušen, star in zaspan” - skratka ves bolan in utrujen od spreminjanja sveta. Breme, ki si ga je naložil na pleCa, je zanj pretežko, ne le zato, ker ni titanski junak, paC pa predvsem zato, ker so njegove predstave o svetu popolnoma zgrešene, njegovi poskusi, da bi zagospodaril nad usmerjanjem sveta, ga vodijo le v spore in utrujenost. Projekcija novih Časov je sprta s sedanjimi, zato se vsak njegov napor mora sfižiti in izničiti, mora pripeljati v bližino niCa in smrti; tako blizu, da že precej pred koncem reCe Lojzki, da sta ostala ’’sama med živimi ljudmi”.
Jermanova akcija je brez temelja, je položena na niC in na uničevanje drugih, ni ji mar niti življenje njenega nosilca, kije z akcijo identičen. Jermanova zavezanost ideji je tolikšna, daje po neuspešnem moledovanju za materin blagoslov pripravljen zanjo žrtvovati tudi tisto najveC - lastno življenje. Verj ame, daj e bolj e umreti, kot živeti v vetu, kije skregan z bistvom, kakor si ga sam predstavlja. Jermanova akcija seje od uničevanja neumnosti in z njo spletenega bogastva usmerila na nanj samega, postala je samouniCevalska.
In takrat se zgodi nenavaden, iracionalen, že kar Čudežen konec: Mati trmasto molči - verjetno imajo trmo v družini - Jerman pa ugleda na steni razpelo, in pravi: ”Tam si? Nikoli še te nisem videl... pozdravljen mi, Nazarenec, zdaj te poz-
nam, tebe in tvoje srce!” Odpre miznico, vzame revolver in se sprašuje, od koga sploh bi se poslovil. V tem ga pokliče mati. Potem Lojzka, ki pride iz ozadja. Jemanji zazkliče: ’’Slišala si! Duša, dekle, žena! Daj, da naju blagoslovi.” Oziroma ”da naju za novo življenje blagoslovi”, kot je zapisal Cankar v verziji, ki jo je poslal Kraigherju. Kaj je tisto, kar je povzročilo očiščenje in pomlajenje prej žalostnega, malodušnega, starega in zaspanega Jermana, da se mu vrne veselje do življenja? Na pragu kakšnega novega življenja, na začetku kakšnih novih časov ali novih potov se znajde?
Jermanov se na koncu Hlapcev znajde popolnoma sam, v bližini smrti, kamor gaje pripeljala njegova uničevalska akcija. Sam, popolnoma sam. Razred, na katerem je utemeljeval svoje delovanje, gaje zapustil. Bog oziroma smoter, v imenu katerega j e deloval, bi se moral zganiti in preprečiti njegovo samouničevalsko akcijo. Pa jo ne. Počuti se kot Kristus, ki se muje v bližini smrti razodelo, da gaje Bog zapustil - v tej samoti muje Jerman enak, zdaj pozna njega in njegovo srce. Njegovo srce je napokano, še ne počeno od groze, od strašne svobode, ki se mu kaže, in od sprevida ničevosti in brezte-meljnosti prejšnje akcije.
Vendar je še vedno nosilec akcije, saj kljub grozi in prestrašenosti še vedno vztraja pri obupnem in obupanem dejanju, pri uničevanju lastnega življenja, kljub grozi vseh groz še ne spozna, daje zgolj ubog in trpeč in na lasten križ pribit človek. Zato seže po revolverju.
Samomora se reši oziroma ga reši zgolj nadaljnje naraščanje in intenziviranje groze, ki se sprevrže in zalomi v nekaj drugega. V novo življenje in nove čase. Iz grozot grozote se mora izviti krasot krasota. Ali nekaj takega. Za to pa se mora razklati srce, kot zapiše Cankar v črtici Konec iz Podob iz sanj. Tam ga obišče v sanjah smrt in mu očita, ”da ni pomislil, daje smrt mati in da teše nebeški tesar mrtvaško postelj in zibel obenem”. In v sanjski grozi Cankar razmišlja, kdo mu bo stal ob strani v trpljenju, pomisli na mater in na domovino, pa ni pravega haska. ’’Takrat seje v grozi in bolesti razklalo
moje srce, daje dalo, kar je še imelo: ”Bog!”... In v tistem hipu, ob tisti besedi sem se sladko zbudil iz dolge strašne bolezni. Poleg mene, ob čajuje sedela svetnica odrešenica; držala me je za roke in smehljala seje, kakor se mati smehlja otroku, kije ozdravel.
Ime ji je bilo: ’’Življenje, Mladost, Ljubezen.” Smrt je torej kot mati, ki mu razkolje srce, da iz njega planejo v ozkosrčnost ujeto Življenje, Mladost in Ljubezen. V največji, komaj še življenjski grozi vseh groz, se prejšnji uničevalec in nosilec akcije spremeni in prelevi, njegov iz moči in volje narejen oklep poči in ven se izleže krhek in ranljiv človek. Človek, odprt za ves svet brez razlike, za umnost in neumnost, za zdajšnje čase - kakršni koli že so - in za prihodnost.
Človek, katerega vodilo in gonilo nista več moč in hotenje, pačpa ljubezen - dejavna ljubezen zanič, a za vsakogar. Človek, ki na horizontu svoje smrtnosti in ničnosti obnovi svetost sveta s tem, ko spozna, daje človek imitatio Christi, kar pa ne pomeni, daje posnetek ali ponarejevalec ali igralec Kristusove življenjske poti; pomeni, daje spoznal analogijo med sabo in najvišjim določilom človeka, med seboj in sebstvom, torej tistim, kar sploh v resnicije človek. Dalahko vzklikne: ”Ecce homo!” Vse to pa je seveda neskončno daleč od katere koli religije posamično, saj je skupno vsem enako. Gre za spoznanje tistega, na kar kažejo vse religije, vsaka na svoj omejen in delen način.
Jermanu se torej v tistih neskončno dolgih trenutkih, ko drži z revolverjem v roki tudi lastno življenje, ko se nahaja tako rekoč že onstran, ob materinem ali ob Lojzkinem glasu razkolje srce. Njegova življenjska pot vodi na Goličavo, na neskončno in strašno odprt in izpostavljen prostor. Kjer sta zaradi golote pokrajine, ki nič ne skriva in ne nudi nikakršnega zavetja, svoboda in ranljivost večja kot kjerkoli drugje.
Ali pa gre kam drugam. Samo za nazaj se stvari kažejo kot nujne. Očiščen in pomlajen. Nobena solza ni bila potočena zastonj, nobena kaplja krvi ni bila prelita zastonj.
Marinka Poštrak
KORUNOVO POHUJŠANJE CANKARJA
n zdaj se moramo konCno tudi vprašati, od kod Ko-runu ta izrazita afiniteta do Cankarjevih tekstov. Vprašanje je neizogibno, saj je prav Korun preiz-(ASfialSa kušal na Cankarju svoje tako šokantne in provokativne interpretacije, saj prav Cankarjevo ’’Pohujšanje” pomeni nekak zaCetek njegove nekonvencionalne gledališke poti. Vprašanje je pomembno tudi zato, da nas Korunove nekonvencionalne interpretacije Cankarja ne bi zapeljale v napaCno trditev, daje Korun z njimi poskušal uresničiti nekakšen ’’nacionalni program”, saj se moramo zavedati, da Cankar ni bil edini avtor, na katerem in s katerim je Korun oblikoval svoje gledališke nazore. Cankarje bil sicer Korunu, kot sam veCkrat poudarja, zelo blizu, vendar nikakor ni bil edini avtor, ki ga je režiser na nek svojstven naCin ’’revitalizi-ral”. Cankarjevi teksti so namreC v Korunovem režiserskem opusu predstavljali zgolj ’’etapo” oz. ’’fazo”, prav tako pa se je ukvarjal tudi (na podoben naCin kot s Cankarjem) s Shakespearom, Pirandel-lom, Brechtom in s celo plejado sodobnih slovenskih in tujih dramatikov. Sam režiser tudi veCkrat izjavlja, da je njegovi izbiri tekstov najvekCkrat ’’botrovala” celo repertoarna politika določenih gledališč in tako nehote vplivala na njegovo ukvarjanje z določenimi avtorji. Morda sije (po lastni izjavi) od Cankarjevih tekstov sam najbolj želel uprizoriti le ’’Lepo Vido”, saj je o njej zaCel razmišljati že leta 1967, uprizoril pajoje konCno šele leta 1979 v Celju. V tem obdobju pa so se njegove vizije in njegovo ’’branje” ter seveda tudi estetika temeljito spremenile, kar se zelo lepo vidi tudi v njegovem režiserskem dnevniku ”0 nastajanju ’’Lepe Vide” ”. Korun seje na sreCo zelo dobro zavedal, daje prav gledališče izmed vseh umetnosti še najbolj podvrženo delovanju ’’pogubne” moCi Casa.
Zato lahko na zgoraj zastavljeno vprašanje v zvezi z uprizoritvami Cankarja odgovorimo približno takole: Cankarje podobno kot Shakespeare, Molič-re, Sofokles, Brecht in Pirandello avtor z jasno definiranim renomejem, ki pa sije skozi bas pridobil nezaželeno patino konvencij, sterotipnih branj in kalupov. Zato Koruna kot izrazitega interpretacijs-kega inovatorja zanima predvsem ’’lušCenje” teh že ustaljenih bralnih vzorcev in ponovno preizkušanje renomirane ’’klasike” v svojem Času in prostoru z njemu lastno estetiko. Prav zato mu seveda tudi Cankar, ki mu tak renome v slovenskem prostoru pripada, pomeni nedvomen izziv in provokacijo, Čeprav se pri tem njegov ’’erotiCni odnos” do Cankarja ne konCa. Se nekaj bolj določnega in od-loCujoCega je, kar potrjuje njegovo afiniteto do Cankarja. Gre predvsem za to, da poskušata tako Cankar kot tudi Korun izpovedati identičen, izrazito kritiCno obarvan odnos do sveta. In Korunu se je ta odnos izoblikoval prav skozi izkušnjo absurda kot temljenega doživetja sveta.
Če je namreC svet utemeljen na ’’manku” metafizične razsežnosti in je torej Človek ’’vržen” v svet brez kakršnega koli trdnega temelja, potem mu (ko to spozna) ne preostane niC drugega, kot da ta temelj poskuša poiskati v sebi, saj bo le tako zmogel znosno prenašati svojo brezupno osamljenost, strah pred smrtjo in nesmiselnost življenja. S tem, ko se človek poskuša ’’utemeljiti v sebi samem”, pa seveda neizogibno naleti na neomajno svobodo in iz te izvirajočo samovoljo. Edino, kar ga lahko v
razmahu te samovolje omeji, je ’’imaginarni” mehanizem oblasti, zavezanost zgodovinskemu trenutku in upštevanje nekih etiCnih vrednot, ki ga privedejo do formiranja svojega "etiCnega individualizma”. V boju z brezdušnim mehanizmom oblasti, ki ga v svobodi ovira in omejuje, je zato njegova edina možna svobodna izbira v tem, da ostane zvest ’’etičnim kategorijam”. Te so njegova svobodna izbira in v tem je tudi njegova svoboda. Opozarjam pa, da to velja zgolj v kontekstu Cankarjeve vizije sveta in posameznika (junaka/umetnika) v njem in v kontekstu Korunove identifikacije s tem konceptom, kajti spoznanje ’’neomajne svobode” lahko privede tudi do sadovskega tipa junaka, ki pa za razliko od Cankarjevih poseduje prav ta ’’absurdni mehanizem” oblasti, tako daje pravzaprav njegovo utelešenje, kot je to tudi Ca-musov Kaligula.
Toda Cankarjev junak je za razliko od Camusove-ga Kaligula natanko ta, ki se nahaja v konfrontaciji s tem absurdnim mehanizmom in na katerem bez-dušni mehanizem preizkuša svojo moč. Svoboda posameznika se zato lahko izraža le kot njegov ’’etiCni” revolt nasproti ’’zlobi veCne usode, ki počiva nad nami” (Cankar) ali kot ’’etiCni” revolt nasproti ’’mehanizmu zgodovinskega dogajanja, v katerega so vpete posamezne usode” (Korun). Človek je torej, po definiciji absurda kot njegove temeljne situacije v svetu (ki jo prevzema tudi Korun), ujet v primež "ontološke diference” ali Ce povzamemo kar po Pirjevcu - ’’razpelje med ontič-no in ontološko razsežnost, med bistvo in bit.” Atmosfera neusmiljenega zgodovinskega dogajanja ga glede na njegovo vlogo v svetu, ki seveda ni vloga posedovalca moči, dobesedno prisili v radikalen ’’etiCni individualizem” in tako je Človek kot ’’historični subjekt” apriori v opoziciji z oblastjo, Ce seveda vztraja v svoji samovolji in ne podleže konformizmu.
Prav tako pa je že Cankarjev junak v svoji samovoljni drži nekakšna ’’sveta žrtev” prav tega mehanizma, ki ga absurd pozneje tako očitno izpostavi. Cankarjev junak (ki ga Izidor Cankar označi za ti-piCnegajunaka ”fin de sičcla”) je sicer pri Cankarju še dediC romantične koncepcije junaka, ki mu pripada posebno poslanstvo in v imenu katerega tudi deluje in prav zaradi tega Cankarjeve protagoniste še polnijo ideali (Domovina - Mati - Bog), ki pa se v konfrontaciji z mehanizmom oblasti (ki deluje prav pod temi ’’maskami”), nezadržno rušijo, vendar pa paradoksalno Človeku še zmeraj predstavljajo edino ’’pribežališče”.
Absurdni junak, za razliko od Cankarjevega, nima nikakršnih idealov veC. Edino, kar mu preostane, je njegova samovolja, soočenje z minljivostjo in vztrajanje v absurdu, obenem pa tudi neka zdrava distanca, ki tragiko spreminja v groteskno komiko. Je tudi zavest o tem, da smo vsi samo bedni, pa tudi neizmerno smešni igralci na velikem odru sveta. To je tudi Petrova pozicija iz Korunovega ’’Pohujšanja”.
Toda tudi v absurdnem svetu obstaja konstelacija vrednot, v imenu katerih zadobiva vztrajanje v absurdu nek poseben smisel in pomen. To so ’’Strast - Svoboda - Revolta”, ki v absurdnem svetu junaka prav tako zavezujejo k etičnim normam, kot je nekoC zavezovala konstelacija vrednot Cankarjeve

junake, da so ’’fiziCni poraz spreminjali v zmago”. To je pravzaprav že tudi Korunova interpretacija Cankarja in odmik od radikalne variante Camuso-vega absurdnega junaka.
Korunova interpretacija Cankarjevih junakov je tako identifikacija režiserja z družbeno-kritiCnim Cankarjem, prenesenim v polje absurda, ki se že bolj nagiba k heideggerjanskemu eksistencializmu. Zato osrednji liki Cankarjevih dram (Peter, ŠCuka, Jerman) sicer izhajajo iz neposredne izkušnje absurdnega sveta, a so predvsem ’’tragične žrtve” te situacije in ne njihovi agitatorji.Korun v svojih interpretacijah Cankarjevih tekstov svoj pogled zmeraj ostreje usmerja v eksistencialni problem subjekta, prodreti poskuša v njegovo psihologijo s pomočjo raziskave intersubjektivnih razmerij in odnosov med dramskimi akterji. Vznemirjati ga začne predvsem interpretacija subjektove samovolje, kije tako očitna pri Cankarju kot tudi pri likih dramatike absurda.
V trilogiji, ki bi jo lahko pogojno imenovali ’’trilogija idejnega spektakla absurda” (’’Pohujšanje v dolini šentflorjanski” - ”Za narodov blagor” -’’Hlapci”), se tako že v ’’Blagru” (1966) in ’’Hlapcih” (1967) pojavi izrata Korunova težnja po poglobljeni interpretaciji dramskega lika. Shematično groteskne like, ki so bili v ’’Pohujšanju” v skladu s tekstom še potencirano karikirani zgolj v ’’glasnike filozofskih konceptov življenja”, nadomesti v ’’Blagru” in ’’Hlapcih” izostrena psihološka razplastitev vsakega lika posebej, saj je vsak od njih že v samem sebi kontradiktoren univerzum. Dramski lik je zato tisti, ki dobi v ’’Blagru” in ’’Hlapcih” (še izraziteje pa v’’Pohujšanju” 1976 in v”Hlapcih” 1980)pre-stižno mesto ’’objekta analize”. Tako se v skladu s Heglovo označitvijo treh temeljnih interesov dramske osebe tudi Korunovo težišče preusmeri v razčiščevanje ’’odnosa junaka do objektivnega sveta, odnosajunaka do ljudi, sredi katerih deluje, in v razčiščevanje junakovega odnosa do zadnjih vprašanj človeške eksistence”.
In če določajo ’’heglovskegajunaka” trije interesni odnosi: ’’javni, psihološki in filozofski”, potem temu ’’razpadu” subjekta ponuja Korun v uprizoritvah Cankarja paralelo - subjekt lahko deluje le znotraj triade ’’oblast - upor - nič”. Sele dramski lik, ujet med Oblast na eni in nič na drugi strani,
narekuje interpretacijo vseh nadaljnjih soočenj s Cankarjem.
Manifestativno ’’Pohujšanje” nadomesti "eksistencialističen teater” par excellance. In prav zaradi izrazitega izpostavljanja dramskega lika postane Korunu izredno pomembna zasedba vlog, ki postane že tudi koncept uprizoritve. Igralec že sam s svojim habitusom prinaša na oder in v predstavo to, kar Korun raziskuje pri Cankarju - neko temeljno eksistencialno stisko. Zato so poznejši interpreti osrednjih Cankarjevih likov v Korunovih režijah tako nenavadno zliti z vlogo, da ostanejo z njo zaznamovani vse življenje, kot je n. pr. Radko Polič ostal ’’zaznamovan” s Petrom iz’’Pohujšanja” 1976 in z Jermanom iz ’’Hlapcev” 1980. Korunove režije se namreč niso ukvarjale le z interpretacijami Cankarja in zgolj na formalno estetskem nivoju razreševale problemov uprizoritve. Korun je pod pojmom ’’režija” razumel predvsem intenzivno ukvarjanje z igralcem in njegovo transformacijo postavljal v samo ’’središčno točko”, saj izrecno poudarja, ’’daje prehod iz identitete igralca v identiteto lika - njegova transformacija torej, temeljno določilo teatra”.
Skratka - težišče Korunove ’’interpretativne strasti” se zelo hitro prevesi v rušenje klišejskega branja dramskih likov, s tem premikom pa postane glavna preokupacija prav keativni akt branja ”me-tadiskurza o liku”. V ’’Blagru” in ’’Hlapcih” (obe uprizoritvi se še zelo navezujeta na ’’Pohujšanje”) se osnovna dramaturška os vzpostavlja šele skozi natančno branje in demistifikacijo likov. V”Pohuj-šanju” seje idejni konflikt še izoblikoval med Petrom in Dolino, v vseh poznejših uprizoritvah se ta konflikt prenese na individualno in natančno začrtane like ali celo v notranji konflikt junaka samega (v ’’Pohujšanju” 1976 se konflikt med Dolino in Petrom modificira v eksistencialno stisko junaka samega, prav tako v ’’Hlapcih” 1980).
Iz te perspektive postanejo Cankarjeve drame sklenjena veriga, v kateri vznemirjajo prav demi-stifikacije osrednjih junakov, njihove eksistencialne stiske in seveda njihovi intersubjektivni odnosi z ostali mi akterji. Interpretativni subjekt, Korun poskuša predvsem z njim prikazati ’’univerzum”, saj se vse točke strukture dramskega teksta stikajo prav v liku kot žarišču dramskega dogodka. In če je
bil dramski lik v ’’Pohujšanju” Se zreduciran na ’’kodificirano vlogo” komedijanta in je bil predvsem tip; potem se v ’’Blagru” in ’’Hlapcih” zgodi bistven obrat: dramski lik je tukaj že z individualno noto obarvan subjekt, ki svojo ujetost v situacijo absurda izpoveduje s poudarjeno tragično stisko. In če je bil mehanizem zgodovinskega procesa v ’’Pohujšanju” prikazan z občutno distanco potenciranih absurdnih situacij (v katerih so liki delovali kot groteskne marionete), potem so v ’’Blagru” in ’’Hlapcih” že polnokrvni karakterji, nič več tako karikirani in groteskni, temveč že kar tragični. Dramski lik se torej vztrajno emancipira (seveda v skladu z naravo Cankarjevih tekstov, ki to celo sami narekujejo) in tako postane jedro interpretacije. Mehanizem ’’Absurdne usode” se prenese na lik sam. Taje že v svojem jedru razklana osebnost, ki nosi v duSi ’’nebo in pekel” hkrati. Zunanji mehanizem oblasti je zgolj moment, ki ta shizofreni razcep samo še stopnjuje. V”Hlapcih”je Korun le-
ta 1976 tako zastavil izhodišče hermenevtičnega problema: ’’Vzemimo za prvo izhodišče Idejo, za drugo Psihologijo in za tretje Zgodovino”. Vsa tri izhodišča so seveda zelo pomembna, toda prav v omenjenih ’’Hlapcih” gre v prvi vrsti za izpostavitev psihološkega vidika, idejni in zgodovinski sta le nepogrešljiv horizont, na katerem se izrisuje Jermanova stiska, ki jo režija raziskuje že kar s psihoanalitično strastnostjo. Zato Korun v konceptu tudi zapiše: ’’Zanima nas psihološka razsežnost glavnegajunaka. Kdojein kaj je!?... Še prej pa tole: opraviti imamo z mitom Jermana... Zato smo ga skbno raziskali. Pod drobnogledom. Zasliševali ga brez usmiljenja in brez spoštovanja, ga pretresli in vsega razstavili. In ga spet sestavili. Postavili smo ga spet v svet, v srečanja z ljudmi in situacijami, v čas in prostor. Naš čas in prostor.”
(odlomek iz knjige, ki bo izšla v knjižnici MGL)
V O I i I C i!
Dne 14. maja boste oddali svoj glas, volili boste poslanca po tisli za vse enaki pravici, ki nam jo je priborila socialna demokracija. Komu boste izročili svoje zaupanje in svoj blagor, komu boste dali svoj glas?
Pri nas se bije velik in resen boj le med dvema strankama, ki sta si nasprotni po vsem svojem bistvu, po vseh svojih načelih in ciljih: med klerikalno in pa med socialnodemokratično stranko.
Volilci! Klerikalna stranka, ki se je zaradi lepšega imena prekrstila v slovensko ljudsko stranko, stopa pred vas s polnim tovorom zlatih obljub. Toda, volilci! Kdor vse obeta, ne izpolni ničesar, kdor se vsem prilizuje, ni nikomur zvest!
Oglejte si to stranko in njeno nehanje v preteklosti in sedanjosti: in po njenih delili jo boste sodili!
Razvila se je iz stare konservativne stranke, v kateri sta ukazovala oderuški veleposestnik in Bogati Škot. To je njeno rojstvo in pokolenje, ki ga ne more zatajiti, je na njeno čelo vtisnjen pečat, ki ga ne more izbrisati na vekomaj! Kakor se je delavsko in kmečko ljudstvo zmirom bistreje zavedalo svojih koristi in pravic, tako se je klerikalna stranka, da bi si ohranila oblast iti obstanek, razvijala v ljudsko stranko ter je na ta način zatajevala in skrivala svoje resnične namene in cilje.
Zdaj se zaveda delavec, da je izkoriščan in nesvoboden, zdaj se zaveda mali kmet, da ostane njemu in njegovi družini kmalu samo šc dvoje: ali stradanje na rodni zemlji, ali beg v Ameriko — in zato je postala klerikalna stranka ljudstvu prijazna ter se imenuje demokratično. Dokler je bilo ljudstvo nezavedno, slepe pokorščine in ovsenjaka vajeno, takrat se mu ni bilo treba prilizovati, takrat je bil demokratizem še nekrščansko puntanje! Zdaj pa ve delavec in kmet, kje je njegova skrb, kje njegova korist in glejte, delavec je dobil krščansko socialno, kmet pa slovensko ljudsko stranko, kar se oboje skupaj imenuje klerikalna stranka.
Ta stranka po svojem rojstvu	in po svojih načelih ne more	in ne sme	storiti ničesar, kar	bi
škodovalo posvetnim in duhovnim velikašem in bogatinom; ne more	in ne sme	storiti ničesar, kar	bi
osvobodilo delavca iz suženjstva; ničesar ne, kar bi na stroške denarnih vreč in velikega posestva razbremenilo malega kmeta in kmetskega delavca.
Klerikalna stranka se brani z vsemi močmi, da bi se ljudstvo duševno osvobodilo — zakaj duševna svoboda je pot do	telesne svobode! Te stranke	poglavitna	skrb in zahteva je popolno gospodstvo duhovščine v vseh	posvetnih stvareh, posebno pa	gospodstvo	nad šolo, zato da	bi
ljudstvo tako kakor doslej tudi na vse večne čase ne mislilo s svojo glavo, temveč z glavo duhovnika. To vse zategadelj, ki bi zares samo mislilo s svojo bistro pametjo, ne bilo več prostora za klerikalno stranko.
Vam izkoriščanim in zatiranim, vam uklenjcnim in svobodeželjnim, vsem vam, ki ne sedite na polnih denarnih vrečah in ki gledate s strahom in upom v prihodnost — kaj vam ponuja klerikalna stranka?
Ta stranka vam oznanja, da želi »pravično izravnavo nasprotujočih si interesov"! S temi zavozlanimi besedami, ki ne pomenijo nič, tolaži vašo skrb, bodri vaše upanje!
In drugače klerikalna stranka tudi govoriti ne more! Ona ne smč nastopiti proti obstoječi uredbi države in človeške družbe, te države, te družbe, ki je zaščitnica in varuhinja velikih kapitalov in velikih posestev, te družbe, ki jemlje delavcu kri in moč, da jo izpremenf v zlato za lenuhe, te družbe, ki goni kmeta z doma v tujino, peha obrtnika v proletarsko bedo, izrablja učitelja in uradnika! Proti tej družbi ne smč nastopiti klerikalna stranka - saj je ona sama steber njen I Ne smd in ne upa si povedati bolniku, ljudstvu, kako globoko leži kal njegove bede, temveč zdravi ga z marijaceljskimi kapljicami! Na tem svetu mu ponuja kamen, na onem pa nebeško glorijo!
Volilci! Vi ne boste volili poslanca za oni svet, temveč poslanca, ki bo zastopal vaše skrbi in koristi na tem svetu 1 Kdor hoče glasovati proti svojemu blagru in proti blagru svojih otrok ta naj glasuje za klerikalno stranko!
Volilci!
Nc v strahopetnih besedah, ne v praznih obljubah — temveč jasno in razločno govori socialna demokracija!
Jasno in razločno oznanja, da je odločna in odkrita sovražnica sedanjega reda Človeške družbe. Ona oznanja, da je njen poslednji cilj, porušiti v temeljih gnilo zgradbo te gnile družbe, ki izkorišča in izrablja milijone delavnega ljudstva, zato da sc bogato redi par stotin ljudi, ki žanjejo, dasi niso sejali. Za delavno ljudstvo ni dandanes država nič drugega, nego žandarm, ki stoji z nasajenim bajonetom pred krivično nakopičenim bogastvom posameznih!
Socialni demokraciji očitajo njeni obrekovalci, da jemlje vero delavcem in kmetu. Kako brezvestna laž! Socialni demokraciji je vera sveta stvar in zato zahteva, da naj se je nikar ne vlači v posvetne boje! Kristus je rekel: Ti pa, kadar moliš, se zakleni v svoj hram in tvoj Bog te bo slišal! -Ni pa rekel, da pojdi v politični boj in da v imenu vere obrekuj svojega nasprotnika! —
Obrekovalci socialne demokracije ji očitajo, da je sovražna kmetu. In očitovalci vedo, da lažejo! Desetletja je slepo hodil slovenski kmet za klerikalno stranko, dokler nazadnje ni našel poti v Ameriko in na Nemško! Slovenski kmet in kmetski delavec je dandanes obubožan in obremenjen in spoznal bo, da klerikalna stranka ni delala in ne dela zanj, temveč edino le za nadvlado duhovščine, spoznal pa bo nadalje, da socialna demokracija ni samo stranka mezdnih delavcev, temveč vseh trpečih, zatiranih in nesvobodnih. —
Obrekovalci socialne demokracije trdijo, da je sovražna obrtniku. Tistemu obrtniku, ki so mu njegovi dosedanji prijatelji, krščanski socialci, tako zelo pomagali, da pada zmirom hitreje v proletarstvo! V svojem obubožanju, v svojem strahu pred prihodnostjo bo spoznal proletarski obrtnik, kje je njegova stranka!
Volilci!
Socialna demokracija jc stranka vseh delavnih, v svojem delu izrabljanih, nesvobodnih slojev! Ona je stranka malega uradnika, ki je v svojem obstanku tako zasužnjen in nesiguren, v svoji moči tako izrabljan kakor vsak drugi delavec. Ona je stranka učitelja, ki je poleg svoje beraške plače bolj odvisen, kakor mezdni delavec od svojega delodajalca, kmetski delavec od, svojega gospodarja!
Socialna demokracija je edina resnično neodvisna in zato edina resnično močna stranka; ona je stranka zatiranih in zasužnjenih, ona je stranka enakosti in svobode, edina odkrita in zmage-svestna sovražnica vsakega hlapčevstva in vsake neenakosti! Za izsesovalce in izkoriščevalce ni prostora pod njeno streho!
Volilci!
Dnč 14. maja boste pokazali, da ste zreli za pravico, ki vam jo je priborila socialna demokracija!
Delavci! Vam ni treba šele kazati, kje je vaš tabor: sami ga boste našli, ker ste si ga sami ustvarili! Vaš tabor je socialna demokracija! j
Kmetje, kmetski delavci! Vsi vi, ki trpite krivico in hrepenite po duševni, politični, gospodarski, socialni svobodi, glasujte za stranko enakosti m sVoooue, glasujte za socialno demokracijo!
Naš kandidat je Ivan Cankar. Njegovo ime vam jamči, da boste imeli dobrega poslanca, zastopnika zatiranih in izkoriščanih. Ivan Cankar, slavni slovenski pisatelj, ki je razodel življenje trpina v svojih krasnih knjigah, ki je svojo ženialno umetnost posvetil trpečemu ljudstvu, ki se ni ustrašil nobenega nasprotstva in preganjanja, ki je sam izkusil, kaj je beda, bo tudi na praktičnem polju, v državnem zboru, zastavil vse svoje moči za pravice tistih, ki se jih je teptalo in zaničevalo in ki prihajajo s splošno in enako volilno pravico na dan.
Ivan Cankar je mož dela; Ivan Cankar je mož kulture; Ivan Cankar je mož močne volje in resnice. Tudi nasprotniki ne morejo utajiti njegovih velikih zaslug za slovensko ljudstvo.
Volilci)
Dnč 14. maja boste složno glasovali za stianko trpinov; na svoje volilne listke boste razločno napisali:
IVAN CANKAR, pisatelj na Dunaju.
Volilni odbor
jugoslovanske socialnodemokratične stranke.

Sfeje afa/iet) ^ edegYiem /Mati, foda /lero/e na žaJckit/zre^&fo ddn/'a/-/^aec/efla Jem ime^a aha jhee/a. ■ e/e/ieh/ns e hhhtfa /ttyiahhe e Zag-cv^a. 33e0eje, ne^e Jem mijd^- zrnate Jicee Jec/c^f ne moreme/isiča^oeafij/tač/uife medeče, (ha/iri/zs'ihee/tyiheehfoaA/is-ee/eeeme. ČMr^feta^e umetehuf jhetyea, c/a hfluhoJema e/e/a ne moeeme m/iegta tyiraeiti. c/ecic/a/‘tuc/i hmefte/uJe ta£e aeumsu, helJem Ji na 3)anemia/irec/jiae^ah. 3//aee eeJefle/im^eaeeofiii. //SSi^i iahq/na nayem/zreem jhec/a. Je mi/e/irimefi/e, c/afehi/emec/vJemi/jeJ/uia/ci-čne/oeraaafehi/a/iehia-^omc^ic/eJetJomiffleai^oa, eJia-/e Jami aeac/nihi in hmefte. 3/0a/Ziema Jem hihc/eae^/lakomen, c/a Jem c/a/jacye hanc/ic/aiane na ^hue-eea^e - /ca Je Je eJe eeAe c/cn^cnih e zna^/h/il/c^ne/e Žc/e e 2agwsya. 3)eJ^/niJem oec/e/? 3a3e 3naJen ehča-ie3ima č/cate^, če aeeori iiJeč0ac/em. /fy'^JemJiJiee/'/'i/jcahehjUfaehcyJiaaei, a, Jem/coiem ac>ec>ei//iiyic>h nema ahagcače. c/zeaJen iruJČ/e naJta/? ^e Jem mec/^eeerem/is-ie/e^efjeqinežni eenec in c^a/ce^azaffla-c/em; e c/ehaz, c/a Jem eenen mež/- 3eeqt 2ayiaačiča, c/a Je/e ^ahen/m/fce^ahza mene/ e /j/ccyen/e, c/a hi hi/^niča m^e Jnameiej in c/a/e hi//teiemganjen in naec/užen hei eineh. 3ihwJihcy neeegta Je č/eeehnaači, ■ han Je mene tiče. Jem Je naači//metinaeati. /hmetem hem ecftiraeihj/c/eA eJe c/aehe, c/a/fim hem ocfoiiati eJe c/e^ceee, c/ežiee/c hec/e ncy na xem$i, če me hec/e ee/c/c. - Žee eJi/ažq/e, ne menemfaž ec/inigceeeniti neJnice in hi/e hi tac/i neumne/-
hhaJaf/ec/aiee, hi3/fe c/aneJ/ceJiflam,^e c/a/a tijhatinaJa Jinanha, c/a hifluefte eic/eh, hahe Je/icyiežu c/e-hne gu>c/i; uc%i h/c gu>J/ca <^nc^eea /ireeec/e heJec/i/e. -
3eqie/iiJme meze/e naJceeJeh/e, Jame/zrehnathe/e hi/e. hhnmpičJimenafezeti eeč čaJa; če/iifečeeJ c/an, heč tri Jtrani že zmegi/a, četrte /za /ahhe ne/iifeJ' haJn^/e, /ze eečes/i - c/e /zahzeči heč že henča/a/-Shužahhem anec/iti tahe, c/ahineJ me/ha/zritie/hfiuhflane. h/eJ/zaaŽriJtaueeah/cJ/ieneča, c/ah/ehežeeJeh /em J/zec/e/a; Jtaneea/a hi/ahhe/zei//qi. /heeec/agzre/zeec/eJemza c/enan. h/ec/a//zifem neha/za 'u/Zatice / c/zam, c/a hem c/czenJih/zeec/ hencem te/a meJeca.
Zhar Je tiče "hnehas/a " Je nihae/zeeeečne hc/, • tuhe Jem/zec/ce/zate/eJ/ze hhzJtanoee, c/a/e han Jnameta / (WJehetahJe J/z-hhne Jmem c/etahniti aihc>he/a, c/a hine/zeifehe nec/efle jhnehan /za jhec/. /Ženec/e^e hem /eeonihc/cyieh/ae eh/Zac/ečah, /zc/zeh/ne/zaeuehiaenjhieaJi /SZbzetnihJ; ehahna/aJtami/ic/zehiemaaez-nana in /etoee Je mi he/ec/i/e/zeae tahe het e hat/i. -/zeitehjem. čiJte Jam e te tez/e/nezc/e, nihe/an niJem /zeznahin nihče ni/zeznahmene,- zc/ehjem Je Jam Jehi hahee iz/ah^ena eeca. /hc/ hi Čeh hi/e, če hi imeh mačha/ Shczečne/e hi/e, c/a Jem menahteh i)hati Jec/e /čutne zheneeahčče, in he Jem /a nezčeh Jta Jtah e //emJame c/ee Jtantženjhtz e/nem/zima met/ama tn Jta/zemetah. 2atem/e/znifehjczm/eJ/zec/ehne/nt//ocean in/e taheh/eeenih (3, /eJ/zec/ Zoanhan, hahtne nezzmneJt Jie eenc/an na/znczeih/Z/Zc/ ne eeJte, c/a/e eh c/eeetihmata/- h/e, ie/a niJem oec/eh JZ/z Jem ten/ezehjeinčnih, ec/henahaheen,/znečntahna/ztczhata "ti " ta na/ziJah 'h/ahe, oc/hen/euaezhzjneeaz/a/zneJtaeih "Jhz//c/:ehc/eJetth/ehi/ac/eeaa/za/netaa/-hhat tem jhec/a/e hihnaezeč tac/i hh/eeic, hi/a mcmc/a/zeznažin hi/eJ/ze ^hna/eee Jnčne/zezc/naefla, ■ c/ahjem ma //en oezj/eo. -
h/enz/, h/Ze//ha.-/znihec///ič/zifima/e eeč/Zhemi/zeifleč/ziime JtirihJinaai, Zh/zedffem t/haen, c/a/neže/h-c/ahfče. - Zhu/i Je/ ee/zeni ehhc hh hcezz /zej/ah- 2uyzaačiča e zahaee. -
Zhe hi ne imehiuhc/ mae/e c/e/a, hi ne mc/ehžieeti hnez htehe. Zfizam, c/a Je heea/znae hma/u eic/e/a. Z/he$uh$am h/e/a aJta in h/e/a c/ra/a /zca, in h/e/e c/ehe/e nečice in t/Je ec/ Jnca /zezc/acw0am.
//■ 4- tt/Z	Jhczn
moremZtyte£/Mati, Fermije fe^edaaeJ tfi£emc>fm?e/iMJatimatirtae^cy e/e/ui^a. Jttmaogre,-ffieurfecyM dme c/ati^oet^ema J, odta^ae^ioita/iexa/it^iemauioi/maWJj^a, S/^/^a-moramatie/atiJtie-tft zagdeeJadf/ie odtqnaice. Z^aaadiča/a^i/iife zaraaJi ^a/er^a ^arti f 3.	-/4 a/3. /. J/ oeJtioJma
ae maram /itiatii o ta^£$ itiare^.
CJJere^' dem de dtraA-ewitoyire/yreti/in/legatii/u/'ta^e ditooiti mnoZino če^a, e/a de/e ceJe J/c^adeatiier tue/iJ! 3)aned/i^e^iem £e>t cJezaa. Jie tfiJ/Jtfi/a tu^e^i, tfimita^qjmoraJa d^uA-ati4q/a. JtiaAe/ia deeJim o ttydamot-ni čumnati in /tremiffle^Jem, e/a /'em/iq/utritn/em mera/imeti tri d/ce/e na 2ie3es^d/em.
3/rete//e nea/efle dem Zi/na ZZ/tyerdZem. Z/re/e/e Z/e, mi/ia dme ime/rue/ard/i d/ee/~/iee/miZm ne/em. dZu/Z/oZuZ/e Ze e/iraei//lia/ZeA /ec/adta rečna tem dZee/u/e Zi/a me/a terta. Z/ZZridtanem dea dec/e/a e re-dtaerac//i na/ied£a/i e ZZ/anem medtu. JZez/K/em/uZe in/trae/ie neumnem narečim/iotem če terte. Z/aZ /irie/e,/az dcae/em torte e/icytir in nate e/ačim te medte e ZZae/eče, Sr/eo^e in /ZradtniZ. Zeme/ ozZZZnem oZr/eoAaZ SAiedtooani oeZoci - 4e de d/iemnim torte. J/i red dem mee/edemgieoeromeJrdlaZdcadSe/i, eZate-
rem/e tiča/a torta. /ZiZe dem te reč/irieZZeZe	£n Ze/ieiZoe/z/i a/an i/iradam,- 'ZZ/e/M/e me/a
torta/ /iraotgwd/ia ZZridtaneea: ”$idc dem/e/u/ea//a;/la ni /i/a/irae nič e/eZra/"
<Zee/a/ dtane/em/iri^ied/ie ZZ/eZe/eoi. ZZed/ioe/ična ZZ/zZa/e oč/iJa na Z/eres/dZe za učiteflice in taZe/e deZa /iredta. ZZrao/ir/azna/e in/ieceni. ZŽcZu/eutaer/e red ime/namen. Za mi/ire/iudti ene de/e. S/čeZdec/a/ dem zeee/e/ Za/e Zi/name/ezen in Za de/e zate/remidZZ- Zer dem tzrečtZene Zs/d/e 'ZZaroZui ZZaJedtZi " fped/ieZu dZa/oorZuJ/Z/eguz. de Zed'aeteoe di d/iemti/aZz,- Zi/e/e tiZ/ireZmo/im ežZeZem. ZPe, deZa/de/e ma/e/iete/adtiZ Zer dem mu mardiZe/ "oZAuZiZ". Z/eZiZe za/lerečne Zart/e/.ed/aZo udr/e eZguzntne eezane d/eeendZe d/oonice. Zlfiegieoa Zena Zor ne mere ee//et£. Za teZtač/ti Zt/- ena namreč teZta dame /(? ZiZ -Zoe/irae/edeZa/tuZa/'anei/e/tr/etaq/feZaZor/ireZiremiZti, /ide eenZarre/diZemed orniZnaZZune/ne/a /utri. 3/e ZiZA Z me/eZd/iet enZrat udč/miti/- ZZrao za/rae/e eenZar ZeZre, Za dem o/teZza neZa/ čada. Zt/aZc/čeZ deZe/, Ze meram/iti Zrez Z/eZe, vem. Za/di mi ereZna.
ZZZe zmerom ne oem, aZZečme/Ja/iriti ZeZ ZZZ/ie Zi AiZ, a/ietemdid/ietmidZm, Za Zimer/a Z ZiZ Zofle, če /irinedem Zenon d deZt/na ZZZuna/. ZZeZ Zem oarčeva/ taZe Za de Zeea oeu/ar me/Za e/un/u/lerečiti. ZZate Ze mor/a Zo^e taZeZ. ‘na izZt/n/Zeoa/ie/iereZi, Ze Zeea eZa ime/a eeččada in mas/dZr/i. ZZicer/ia mera-ea ne/nre/ ZeZiti Zenon, /letem Zeea /eeeri/a e Zru/em.
ZZreZe de eafaeflem e Ztirdtin edtanem tam Ze/ietZa,-tam meram imeticZe/ireZaea//t. ZZerZa/ie/Zem tuZt eZ/ertce. -ZZl/a£r£d'//em, eneZefle, tmamdZeZe/iezantZrntZeadZtZ/nezZtZ,-/ircuintčraZne/rem/a,-in /leerZa meram de odtatii eZ/ietiZd/uine/. ZZZ, Z/te^ia, tezZe/e ŽitiZanZtZat, /ledeZne če/mc/iaZed'/- e/iZd/m di 4e: teZ/ietdte/Jadeo Zem ZeZtZtaZe tn taZe, taZt če ne Ztam/ie ZedteZZaZernorec. ZZZa/ meram/irae e Z/^aZ^ani čaZati, Za/iri/iaZem Z - ZA ene neamnedtdem na/iraetZ: na ZZuao/u dintdem/ladtiZradti ZraZe. 'Z/eZ deZe/ oem. Za//lemeni ^ia ZraZa/čZZ(//ieZedfriioad/iretitiZ/e/iedtaoen dtar meč z //ie dioZadte ZraZe tn čadtit/^toe/Zede. . Aj/enu/, d/i/e/ni treZa/eeertti. ■ eZdrama tn tiaZdtide dte eZerem e remZe, čede Z/irtZače. Zt/a/mi/letem/iema/a mi/ rotiti oenec Z? - Anna, /ed/ia ,ZZZeZi miZuZa če//ZAed dem tie midZ/ Za diZ/ZeZi-na na edem dirnem deetu, Zi tina dZaZati če/.
(3Zite/Za, če Zime ZiZ oia/e/a e nea/efle, ZaZe Žide Zi/a/iedme/ooa/a det/emu uZo/emu /aa/iZatu/JZaZZZr-/ooefl dme de/ieflaZ e tZradtniZ, ■ dti/e ZanZiZati in en Zeč/ati, ede/la nad/e e/Z/e reene Z^ade nenaeaZne rumene Zaree. ZZdtiZanZiZat, ZiZeZoZiZna/ma///ZaJeo,/emereZdeZetinaZetiJii,/adcnidem/iZta///ZZei-dtan/e/iriti/aZdoi/e ortiinZe, "Za/ic/Ze Zi£n/e ". SZ/e eenZar d/e/iečadi, dca/Z//az dem dtreuine Zid/e razZi-raZ ZZe Zenca tiie^ei/a ne Zom/ietizZiZte eeti/e. - ZZe dZeZu e ZZZacJečaZ/e/irideZZmeni dtar Zmet in me na/eeeriZ/ed/ioZ/ied/anec , ■ /aZZc dimid/id, ZaZe neZedZe dem de/iečuti/' dZore Zi/a ZiZet^eZ. Z/iče/ru/e/a m tieZZeiZmene, ZaZor Za/iridZrZim i/e/eoi oadi/iedtni naZiraZtiZ; doete dem mu/a cZZu/iZ in če di meti ne nremidZ, me Ze eeZZ -
ZZo/re/e, Za di me d/iemni/a na/iredi/e,-dam Zi ZiZZema//iemidZZnm/e. SrZne u/iam. Za ne Ze ee/ZtiZa. /ZcZuientne/u dem/leeeZaZin en me Ze e /leneZeZeZ d/iemniZter nti ZaZZi/e/e, Zi/tZ meram/irt/etitti. 3er/, ZuZi 3/tefeeZ, aZ/e za Zoned. Č/dtani nti za/raoa in oede/a. Za 3/e ne/Zem/iraui taZe ^iiZZe tn doetie, ZaZer d£ Zt/a. - ZdaZZan mtdZm nate, tuZt3i ne/iezaZtde/e/a mačentdZe/a ZanZtZata. /AZi ZeZtitne dmeč/ireeeč. /ZriZcZi/t teZen Zem/JeZaZ/ Za////ledjem de neZa//Zen. Z3e nti/e deZa//ati/e, Zer ma/e tia-/iraeflam; /irao za /irae /re aa/oeč Zenai/a dame za eečna /u/ieteeai/a Zrttiem a/etieZ.
ZZezZraiotnti/irao/irtdrčoe mater to oZami/a Zna doaZa. ZZeAu/AamZ/e ne, Zer nti tie dine oda Zri o/Zaoe, če Z /A/e dZZe/ie/ZZam. /AreAn /rem d/iat, /e/le/ZZam tn/letem ntidZm nate tn dan/am e /AZt. -
.90/	.Aon
Dr. Janez Evangelist Krek
IZBRANI SPISI
III. zvezek, v Ljubljani 1925
Narodna avtonomija.
Dokler so se splošno priznavala načela naravnega prava, dokler je krščanstvo vladalo v javnosti, ni bilo poudarjanje narodnih pravic toliko potrebno, kakor je dandanes. Narodi so splošno krepko živeli; tekmovanje med njimi je bilo domala povsod le gospodarskega značaja. Propadali so sicer tudi, oziroma zmešali se z drugimi v nove tvorbe, ko so izgubili gospodarsko samostojnost. Sedaj je drugače. Z vsemi silami se bori narod proti narodu, in sicer ne samo z namenom, da bi se ohranil, marveč da bi se na škodo drugega povečal. Ta boj ni obramba, marveč napadanje. Vrhu tega stopa tudi država naravnost v ta boj, da pomaga močnejšim in zatira slabejše. Umljiva je torej potreba narodne samozavesti, ki se je tako močno zbudila v prošlem veku. Narodi so družabni organizmi po naravi; sedaj se tudi čutijo, da so in po pravici zahtevajo, da se njihovim organizmom prizna tudi primerna, s p o z i t iv n i m i zakoni določena oblika. Narodna samostojnost, ki ima svoje korenine v naravnem pravu, se mora od države priznavati. Teženje po tem, katero se javlja med zatiranimi narodi, imenujemo teženje po narodni avtonomiji.
Kakšna bodi oblika narodne avtonomije, se mora določevati po razmerah. Nekaj glavnih načel, ki veljajo za vse slučaje, navajamo tukaj:
1.	Vidni izraz narodne avtonomije je nemogoč brez določenega činitelja, ki naj skrbi za njeno izvrševanje. Imenujemo ga narodni zastop. Te skrbi pa ne more drugi nalagati nego narod sam. Narod zastopajo predvsem rodbinski gospodarji — očetje. Ti vsi bi morali imeti brez razločka glede davka volilno pravico v narodni zastop.
2.	V prvi vrsti bi se moral dati narodnemu zastopu primeren vpliv na ljudsko in strokovno šolstvo. 0 učnem jeziku in o drugih jezikih, ki bi se morda poučevali v šolah, bi ta zastop moral imeti odločilno besedo. Dati bi mu bilo pa tudi treba vpliva na učni načrt, na sestavo knjig in na učiteljstvo.
3.	Narodni zastop bi moral imeti svoj glas vsaj z odkla-njalno pravico pri nastavljanju uradništva in odločilno moč, da bi se pri uradih strogo upoštevale pravice do rabe materinega jezika.108
4.	Zastopniki narodnega zastopstva bi morali biti pravi člani vseh javnih zastopov, ki segajo v narodno življenje; v sedanjih razmerah torej tudi zakcnodavnih zborov.
Po tej poti bi bilo mogoče omejiti narodne boje. Vsakemu svoje! mora veljati tudi za narode. Če se določi okrožje pravic in dolžnosti, da ne bo lahko iztegal sosed svojih prstov črez mejo, in Če se bo država držala stroge pravičnosti, potem se oblaže medsebojne razmere in namesto ljutih prepirov bo nastalo mirno tekmovanje s skupnim smotrom splošnega blagra. Predvsem se pa mora zboljšati javna nravnost. Svetost in samostojnost rodbin mora napolniti vse javno ozračje; obenem se pa mora okrepiti zavest vzajemnosti in rodbinskega značaja vsega človeštva; potem bodo čili tudi vmesni narodni organizmi. Posvečena zakonska zveza med krščanskim možem in ženo, ki se krepi po ljubezni, spoštovanju in hvaležnosti otrok do staršev in ki vklepa v sebi ljubezen do doma in naroda, se mora razraščati v resnični ljubezni do človeštva, v pravi humaniteti; potem bo dovolj prostora za vsak narod na zemlji.
"w V sedanjem času je treba še dokazovati, da morajo uradi občevati v domačem jeziku z ljudstvom. A vse dokazovanje še nima pravih uspehov. Koliko trpe nemadžnrski narodi na Ogrskem, koliko krivic se dogaja v tem oziru v Nemčiji, pa tudi pri nas in drugod po omikanih državah. Lep zgled za naše države nam daje paganski kralj Kserks I. (480—464 pr. Kr.), o katerem nam pripoveduje Esterina knjiga, da je svoje razglase ukazal objavljati v vseh jezikih svojih podložnikov, »da je vsako ljudstvo moglo umeti po različnosti jezikov (Est. 3, 12.) za vsako deželo in vsako ljudstvo posebej (v 127 deželah) po njihovih jezikih in črkahf. (Est. 8, 9.)
Kaj je država?
Aristotel, največji paganski modroslovec, pravi,109 daje država družba rodbin in občin za srečno in krepostno življenje. S temi besedami je lepo pojasnjen pojem države.
Rodbina ne more izvrševati sama svojega namena. Treba ji je varstva proti naravnim silam, povodnji, ognju, viharjem; različnih del in opravil potrebuje in končno ji je treba umstvenega napredka. Posamezna rodbina vsega tega ne zmore. Ni ji mogoče, da bi se uspešno branila, da bi imela vsa potrebna rokodelstva in dela v svoji sredi, ali da bi sama vse izumila, vsega se naučila, česar je treba. Zato je po svoji naravi prisiljena, da se zveže z drugimi rodbinami, in sicer najprej s tistimi, ki prebivajo z njo vred v enem kraju. Ta naravna zveza je občina ali srenja. Občina pa tudi ne more sama zase živeti. Narava jo sili, da se z drugimi občinami zveže in ustanovi novo večjo družbo. Taka družba, v kateri so spojene rodbine in občine, se imenuje država.
Hinko Smrekar: Cankar kot Don Kihot
Ko smo opisovali, kako se dele družbe170, smo rekli, da je držav.a popolna, naravna in nezavisna družba. Popolna je zato, ker ima v svojem namenu skrb za popolno skupno dobro. Naravna je zato, ker narava sama priganja, da se ustanovi taka družba; nikakor namreč nima človek svobode, ali hoče živeti v državi ali ne: narava je močnejša nego njegova volja. Nezavisna je pa zaradi tega, ker ima sama vse pripomočke v dosego svojega namena.
1M Polit. 3, 9. Aristotel se je rodil 1. 384 pr. Kr. v Stagiri, umrl je 1. 322. Bil je učenec Platonov in učitelj Aleksandra Velikega.
170 Glej str. 21 nasl.
O klerikalizmu.
Hic niger c st — —
Politika se loteva vsega: odstavlja vlade in jih nastavlja; tvori vladarje in jih uničuje, celo Boga meni da ima v svoji oblasti. Ali naj se še vzdržuje vera vanj, določa ona; ona kaznuje tudi ali plačuje tiste, ki ga taje ali grde. Kaj čuda, če tedaj tudi cerkvena ustava nima miru pred politiko. Javno življenje sicer ne priznava cerkvi in njeni ustavi božjega značaja in zato je umevno, da se zaganja vanjo. Toda kazalo bi pogumnim nasprotnikom njenim, da bi se učili zgodovine vsaj toliko, da bi spoznali, kaj jim pomaga njihovo delo. Lahko bi izprevideli, da je vsaka preosnova v cerkveni ustavi nemogoča in da je pametneje in dosledneje kar naravnost pobijali vero krščansko, nego se tako po ovinkih zaganjati vanjo in se naposled še — opeči.
Žalostno pa je pri tem, da se tega boja proti cerkveni ustavi udeležujejo tudi nekateri možje, ki bi radi sicer Še veljali za prave in verne katoličane. Politika jim zmede glave. Pozabljajo namreč, da je že dobrih osemnajststo let določena oblast papeževa, škofov in duhovnikov in da se o tem med katoličani sploh ne more več razgovarjati. Nobena še tako glasna in mogočna večina ne more odvzeti te oblasti, kakor je tudi dati ne more. Pravice učeče cerkve so tako jasno določene kakor njene dolžnosti; o njih je vsaka parlamentarna razprava kratkomalo nemogoča. To resnico moramo vedno poudarjati, ker vprav proti njej se tolikrat greši v našem javnem življenju ne na škodo cerkvi, pač pa na veliko kvar narodom in državam.
Ena beseda, ki se v naših dneh nebrojnokrat rabi, zlasti dokazuje, da manjka stalnih, pravih pojmov o cerkvi in njenem ustrojstvu. Ta beseda je razvpita, da se je treba poštenjaku našega časa skoro križati pred njo; pomenja naj vse naglavne grehe; napuh, lakomnost.. . tja do lenobe; določa naj vir vsem zlom v državi ali med narodi, skratka: strašna beseda je to. Glasi se: klerikalizem. Vsak jo pozna; rabi se neštetokrat, a le malokdo misli, kaj pomenja. Tekom časa je imela že silovito prilastkov: črni, mračni, temni, pogrebni, prokleti, srednjeveški, ultramontanski, fanatični, brezzmiselni, gospostva-željni klerikalizem. Te in tem podobne še lepše prilastke pozna pri nas vsak črevljar, ki bere Narod. Ta plodovitost žive domišljije se nam zdi slabo znamenje za liberalizem. Pred šotorom njegovim kričeči klicarji, vabeč na tak način popotne zemljane
vanj, ne pomislijo, da imajo hvala Bogu ljudje še svojo pamet s seboj in da to pamet vkljub vsemu mogočnemu kričanju lahko rabijo.
Res je sicer, da jih je le preveč, ki tega ne store, marveč ki krotko in mirno med drugim tudi »klerikalizem« sprejmo kot nekaj strašnega v svoj leni um, ne meneč se dalje za to, da so zalogi svojih nejasnih pojmov prideli še novega, še nejasnejšega.
Kaj pa je tedaj klerikalizem? Opredeliti to spako je zelo težko, ker si vsak misli pri tej besedi, kar hoče, samo da je kaj strašnega. Nekateremu pri tej besedi domišljija riše tezalnice in grmade, na katerih menihi pečejo uboge grešnike, drugi mislijo na velikanske skladovnice samih rumenih cekinov, ki se skrivajo po samostanskih podzemeljskih prostorih, tretji si predstavljajo vse možne nesramnosti, ki se vrše skrivaj po črnogledih hinavcih in licemercih. Opredelba je tedaj na vsak način težka. Zato rajši povejmo, da ima svoj izvor ta beseda med nemškimi protestanti. Katoliškega imena se boji protestantstvo, največ zato, ker ga spominja, da njemu manjka ta bistvena lastnost prave Kristusove cerkve; zato so jeli protestanti imenovati katoličane klerikalce.
Sami so namreč zavrgli duhovstvo v cerkvi in trde, da je vse krščansko ljudstvo — duhovsko; vsak ima enako oblast in zakrament sv. mašniškega posvečenja je prazen, popolnoma nepotreben obred.
Samo ob sebi je umevno, da so, razširjajoč ta svoj krivi nauk, skušali na vsak način iztrgati zaupanje do duhovnikov ljudstvu iz srca in da so v ta namen uporabljali vsa možna
sredstva, med katerimi sta laž in obrekovanje na prvem mestu.
Njihov protiduhovski boj je rodil z večine vse tiste zgodovinske laži, ki so jih, od magdeburških centurjatorjev počenši, razširjali razni več ali manj znani zgodovinarji.
Leposlovje je moralo tudi pomagati. V pesmih, igrah in povestih so se jeli opisovati duhovniki v protestantskem zrnislu, redovi so se grdili in blatili. Slike so predstavljale pijane menihe in druge nespodobnosti.
Vse to je prijalo spačeni človeški naravi in na naglem se je razširil ta duh; nastopajoče brezverstvo je samo nadaljevalo v tem in pridobivalo s tem najboljših uspehov. Boj proti klerikalizmu se je vnel po vsem svetu, in sicer vedno pod pretvezo, da se ustavlja le nepoklicanemu, krivičnemu gospostvu duhovnikov.
Niti trohice zabavljanja, ki ga je objavil šele leta 1869. rojeni Narod v svojih predalih, ni njegove; izvirna ni niti ena psovka, katerih je že toliko poslal v deželo. Izvor smo jim pokazali in pojasnili tudi vodilne vzroke. Da se v tem protiklerikalnem boju ne rabi samo laž in obrekovanje, je jasno samo ob sebi. Saj se mora podati za vsako trditev vsaj nekaj navideznih dokazov.
In snov dajejo izjeme duhovniškega stanu, ki z neprevidnostjo kaj zagreše ali s spotakljivim obnašanjem sami najgorje napadajo svoj vzvišeni poklic ali zlorabljajo svoj stan.
Pri takih izjemah iščejo dokazov in iz njihovega obnašanja sklepajo zaključke, vsemu duhovstvu nasprotne. Ta logika je čudna; razvidno je, da je ni treba pobijati. Nam se zdi dovolj, da smo jo konstatirali.
Da se pa vprašanje o klerikalizmu še bolj pojasni, naštejemo tu nekaj načelnih stavkov v tej zadevi:
1.	Za vero je duhovstvo potrebno; brez duhovstva ne more obstajati nobeno verstvo.
2.	Oblast, ki jo ima po Kristovem nauku duhovstvo, presega vsako posvetno oblast; ves svet je ne more dati duhovniku več, nego je je prejel od svojega Gospoda1
3.	Duhovska in posvetna oblast sta v krščanstvu ločeni; vprav zato, da ostaneta sicer tem gotoveje ločeni, sta pa združeni v rimskem papežu, ki je duhovski in posvetni vladar obenem.
4.	Oblasti si ne smeta nasprotovati; druga v druge delokrog ne sme segati. Za red in varnost skrbi posvetna oblast; za vzgojo in dušni napredek pa duhovska. Posvetna oblast ima očetno krepkost in moškost; duhovska pa materino ljubezen in prisrčnost.
5.	Za narod in državo je neobhodno potrebno — neodvisno duhovstvo, ki v svesti si svoje naloge izvršuje svoje dolžnosti vztrajno, vneto in pogumno, ki se ustavi krivici, odkoder-koli naj pride. Duhovstvo pa, ki je izgubilo cerkvenega duha, ki se tedaj udinja mogočnikom zemlje ali pa duhu časa, je največja nesreča za vse javno življenje. Takemu smo tudi mi nasprotni in če nje mislite v klerikalizmu, smo tudi mi proti-klerikalci.
V svesti si tedaj, da vse druge ideje, ki morda z orjaško silo nastopajo v naših dneh, neskončno nadkriljuje ideja poklica krščanskega duhovnika in da ima ta ideja v sebi pogoje končne večne zmage, stopajo verni katoličani pod njen prapor borit se zanjo, če jim prav nadenejo ime »klerikalcev«. In zaradi te stalne, božje ideje se družijo tudi krog grešnih, slabih ljudi, ki jo imajo v imenu Zveličarjevem zastopati.
Črne suknje jih ni strah in klerikalizma tudi ne. Ne dajo se usužnjevati ljudem, marveč le Enemu, ki ga spoznajo za svojega Gospodarja, Kristusu, ki si je odbral nekatere v poseben delež (kleros) in jim zato tudi dal posebno, nadnaravno oblast.	Slovenec 1893, št. 157. — Brc* podpisa.
1 Isto misel je izrazil Krek že 1. 1889: »Duhovnik — naj bi bilo duhovniku summum; več mu ne more dati niti kineški car.« (Izbr. spisi L, str. 73.) — Op. izd.
Slavoj Žižek
OD KRSTA DO HLAPCEV
n končno bi lahko nakazano ’’polovičnost”, ki smo ji skušali izslediti nekaj učinkov na najrazličnejših fldž®) ravne'1 krščansko-socialnega ideološkega disicur-za, navezali na dejstvo, daje v samem osrčju simbolne ekonomije, ki opredeljuje ’’nacionalno identiteto” Slovencev, na delu neko nerazrešeno razmerje do univerzalnosti Zakona (v podobi krščanstva, državnosti, zahtev sodobne znanosti in tehnike itn.), tj., daje za ’’nacionalno identiteto” Slovencev značilno, da se tej univerzalnosti Zakona ”ne pusti zares ujeti”, da ohranja do nje nekakšno razmerje ’’zunanjega oponašanja”, ki subjekta ”v resnici ne prime”, ga ’’perfomativno” ne ’’zagrabi”, - da torej, z Lacanom rečeno, v razmerju ’’Slovenca” do ideološkega diskurza, simbolne mreže, konstitutivne za njegovo ’’nacionalno identiteto”, umanjka ’’točka prešitja”. To dejstvo je kajpada iz drugih teoretskih predpostavk kot so tu naše, a kljub temu dovolj jasno izpostavil že I. Urbančič: ”To dejstvo, namreč način srečanja Slovencev z zahodnim evropskim duhom, ki zahteva zase celotno človeško bitje, ki pa je bil Slovencem nekaj tujega in vnanjega in kot tak njim vendarle vsiljen, je zarezalo v bitje Slovencev rano, ki se nikoli več ni do kraja zacelila. Svojo izvorno in avtohtono ’’duhovnost”, svoj mitos in etos je moral slovenski človek prikriti pred vnanjim nasiljem, potlačiti, požreti v obupu in prvič v svojem obstoju razpoloviti sebe na javno in zasebno bitje, ki sta bila v nepomirljivem sporu. S tem zatrtjem je slovenski človek postal bitno razdvojen na nedejansko ’’notranjost” in dejansko vnanjost. S tistim, kar je pristno bil zase in v sebi, s tem ni mogel biti tudi dejansko v svojih odnosih, ni mogel tega izkazovati. S tistim pa, kar je bil javno in dejansko, ni mogel biti pristen. Vnanje je izpolnjeval zahteve, ki so mu jih postavljali tujci in lastni potujčenci, toda izviri pristnega evropskega krščansko-državnega ’’duha” so mu ostali tuji. S tem se začne tista povnanje-nost, nepristnost, mlačnost Slovencev, ki v njihovi poznejši zgodovini v vedno novih okoliščinah dobiva vedno nove oblike in postane sčasoma samoumevna habitualna poteza Slovencev...” (Urbančič 1979, str. 63-64)
Ta razcep oziroma to razpetost lahko torej zelo natančno in onstran slehernega ’’psihologizma” zajamemo z opredelitvijo, da pri ’’srečanju” Slovencev z univerzalnim simbolnim poljem t. i. ’’zahodno-krščanske kulture” umanjka ’’točka prešitja”, ki bi subjekt ’’performativno” zagrabila, tj., da ohrani subjekt ’’Slovenec” do tega polja razmerje ’’zunanjega oponašanja”. ’’Rana”, ki jo zareže v zaprti krog domačijskosti srečanje z univerzalnostjo Zakona krščanske kulture, ta rana je ’’zaceljiva” zgolj tako, da subjekt radikalno sprevrne celotno svojo subjektivno pozicijo, tj., da njegova pozicija izjavljanja, pozicija, ”od koder govori”, ni več partikularna domačijskost, ki jo od zunaj ogroža univerzalnost tujega Zakona, pred katerim seje treba ’’potuhniti” in se mu zunanje prilagoditi, ravnati, ”kot da” smo v Zakonu, pri tem pa ’’držati v žepu skrito figo” (ibid., str. 61), marveč da subjekt pripozna univerzalnost Zakona kot svoje lastno mesto, kot mesto, od koder on sam govori, s čimer omenjena ’’rana” sploh ni več izkušena kot ’’rana”, marveč nasprotno kot nekaj odrešujočega, kot nekaj, kar nas povzdigne iz zaprtosti ’’domačije” v univerzalnost
’’kulture” iziroma njenega Zakona. Nezadostno pri navedeni Urbančičevi formulaciji pa se zdi, da naredi iz naznačene poteze v simbolni ekonomiji ’’nacionalne identitete” Slovencev nekakšen kvazi-jungovski ’’arhetip”, ki ”v vedno novih okoliščinah dobiva vedno nove oblike”, se pravi, ki se ’’realizira” oziroma ’’povnanji” v različnih historičnih podobah, od zadržanja starih Slovencev za časa njihovega pokristjanjenja prek usode reformacije na Slovenskem pa do celotne cankarjevske problematike ’’tujstva”, razpetosti cankarjevskega subjekta med partikularnostjo ’’domačije” in univerzalnostjo ’’tuje učenosti”. Na tem mestu je naš zastavek, da zgodovinsko razdobj e na prelomu zadnj ega stoletja, ki ga v literaturi v tako rekoč čisti obliki predstavlja Cankar, ideološko pa mu je dalo pečat kre-kovstvo (tj., gramscijevsko rečeno, krekovstvo je v njem vršilo ideološko ’’hegemonijo”, delovalo je kot ’’splošna osvetlitev, v katero so potopljene vse druge barve” (Marx), opredeljevalo je celotno ideološko polje vključno s svojimi nasprotniki, ki jim je samo že vnaprej določalo teren), da torej to zgodovinsko razdobje, ki ga časovno obmejujeta na eni strani zlom liberalcev, začetek dolgotrajne prevlade katoliškega gibanja nad liberalci v osemdesetih letih preteklega stoletja, in na drugi strani razpad avstro-ogrske monarhije, nikakor ni zgolj še eno razdobje več, kjer bi orisana temeljna poteza simbolne ekonomije Slovencev dobila ”v novih okoliščinah” še eno ’’novo obliko”, marveč je to razdobje odigralo ključno vlogo v oblikovanju ’’nacionalne identitete” Slovencev: v nekem smislu so šele tu ’’Slovenci postali Slovenci”.
Kaj se je zgodilo v tem razdobju? Izhajajmo iz že omenjene predpostavke, da ima proces oblikovanja ’’nacionalne identitete” na ideološki ravni obliko ’’interpelacije”, poziva Drugega Naroda, ki se mu Subjekt ’’odzove” s tem, da se ’’prepozna” v tem pozivu, da se torej - v našem primeru - v em-fatičnem pomenu ’’prepozna za Slovenca”: prepozna se kot tisti, ki se Narod nanj obrača s pozivom, naj ’’opravi svojo nacionalno dolžnost”, tj., kot tisti, ki ga narod simbolno ’’zadolži”, in se s tem ’’prepoznanjem” šele konstituira kot ’’Slovenec”. To emfatično dejanje ’’identifikacije”, prepoznanja v pozivu Drugega, pa mora nekako, tako ali drugače, opraviti z orisano razpetostjo med partikularnostjo domačije in univerzalnostjo Zakona, saj bi odkrito vztrajanje v tej razpetosti in neznosni razcepljenosti blokiralo nacionalno ’’interpelacijo”: emfatično ’’prepoznavanje za Slovenca” pač ne more sloneti na tem, da se ’’prepoznamo” za razcepljene, za takšne, kijih Zakon ”v resnici ne zagrabi”. .. Nemara bi celo lahko tvegali in rekli, da je za celotno obdobje od tako imenovanega razsvetljenskega ’’narodnega prebujanja” v drugi polovici 18. stoletja pa do konca 19. stoletja značilno nihanje, iskanje poti, kako razrešiti to zagato, dokler ni bil končno najden odgovor, kije omogočil, daje stekel proces ’’nacionalne identifikacije”.
To razrešitev, skozi katero se naznačena neznosna razcepljenost izrine, ’’potlači”, na literarnem področju uprizori Cankar s svojo znamenito triado ”Mati-Domovina-Bog” oziroma s tem, da pri njem mati (in ne oče) nastopi kot nositeljica Ideala-Jaza, kot tista, ki po svoj i smrti zavlada kot Ime in nas tako ujame v ’’nepovrnljivi dolg”. Od tod bi se bilo iz-
redno zanimivo lotiti ponovnega branja pred-can-karjevske literature z namero, da bi v nji iskali neznosne ’’predzgodovine” slovenske nacionalne identitete, sledi tistega, kar je moralo biti ’’potlačeno”, daje lahko konCno stekel proces ’’nacionalne identifikacije”. V tej luCi bi veljalo znova zastaviti vpraSanje razmerja PreSeren-Cankar:
Vzemimo Prešernov Krst pri Savici, kije osredin-jen prav na problem odpovedi, ki jo izsili srebanje s kšCansko-državno ’’kulturo”: Črtomir zgubi vse ’’tostrano”, najprej svobodo svojega rodu, nato možnost osebne sreCe, konCno pa pristane - na željo Bogomile - celo na krst ter postane oznanjevalec krSCanstva, tj., identificira se natanko z virom svojega totalnega poraza. Vendar pa ta identifikacija ne pomeni nikakršne ’’notranje sprevrnitve”, nikakršne premene perspektive, premene subjektivne pozicije, skoz katero bi Črtomir izkusil sam svoj poraz kot poraz tistega, kar je itak vredno, da izgine, in s tem kot najveCje zmagoslavje, odrešitev; nasprotno, Črtomirjev pristanek na krst je dejanje Ciste, popolne resignacije, nekak ”naj bo, Ce že hoCeš, saj je itak vse zgubljeno...”, in le najbolj zaslepljena kršCanska apologetika lahko v tem vidi nekak ’’sreCen konec” v smislu sprevrnitve najveC-jega poraza v triumf odrešitve.
Prvo, kar nam pade v oCi, Ce primerjamo Krst z, denimo, Cankarjevimi Hlapci, pa je, da imamo opraviti z iste vrste dvoznačnostjo: z neko konstelacijo ’’zlomljene subjektivnosti”, ob kateri je možna tako ’’leva” interpretacija (pri Prešernu: težišCe na Uvodu v Krst, na Crtomiru kot nosilcu osvobodilnega boja zoper tuje zavojevalce ipd.; pri Cankarju: težišCe na Jermanovi politični akciji in na Ka-landru kot ’’roki, ki bo kovala svet”, ki bo prevzela in nadaljevala revolucionarno poslanstvo...) kot tudi - resda manj prepričljiva - ’’desna” (pri Prešernu: zlom Crtomira, ki se skoz sprejetje krščanstva ’’odpove subjektivnim iluzijant” in ’’spravi s svetom”, z njegovo "substancialno” nujnostjo; pri Cankarju: zlom Jermana, ki ne le doživi poraz s svojo politično akcijo, marveč na koncu ta svoj poraz celo ’’ponotranji”, ga izkusi kot greh nad materjo. ..). Vzporednicje kajpada še več: v obeh primerih je tista zunanja sila, ki jo skuša premagati subjekt s svojo akcijo, spoj krščanske religije s posvetno oblastjo, utelešen enkrat v Valjhunu kot nasilnem ’’državotvornem” pokrščevalcu, drugič v župniku kot zastopniku družbene moči; v obeh prime-rihje ženska tista, ki - četudi subjektu neposredno ne prinese poraza, saj pride do poraza na bojnem polju oziroma na političnem zborovanju - ga pripravi do tega, da ’’zunanji” poraz naknadno še ’’ponotranji”. še več: Crtomirovo pokristjanjenje ob koncu Krsta ni akt resnične notranje spreobrnitve, marveč zgolj akt skrajne resignacije, s katerim skuša - potem ko je vse zgubil - ustreči ljubljeni Bogomili; in mar se ne da prav na to navezati znameni-I tih župnikovih besed v Hlapcih, kako mu nikakor ne gre za ’’notranje” prepričanje idp., marveč zgolj za ’’zunanjo” pokornost?
Vse to kajpada drži, Hlapci so res nekakšna ’’ponovitev” Krsta, vendar pa nas mora zato toliko bolj zanimati tisti razmik, ki to ponovitev šele omogoči, tj., tisto ’’ozadje”, ki ni isto, kjer so pri Cankarju zadeve že odločilno premaknjene. Ključen je tu kajpada prav lik matere: medtem ko je Črtomir v Uvodu bojevit subjekt, medtem ko je v celotnem Krstu zmožen ’’normalnega” spolnega razmerja, pa Jerman že na samem začetku Hlapcev nastopi kot ’’nezrel” sanjač, nezmožen ’’normalnega” spolnega razmerja - kajpada prav zato, ker stoji pod znamenjem matere. Zato Jerman nikakor ni enostavno ’’Črtomir v novih okoliščinah”: če si že hočemo privoščiti to nekoliko prisiljeno povezavo, potem je Črtomir, ki se je vrnil iz Akvileje, sam župnik. Kaj ta premestitev pri Cankarju pomeni glede na naš izhodiščni problem? Prešeren da v Krstu tako rekoč v čisti, eksistencialno skrajno zaostreni obliki videti naznačeno temeljno potezo simbolne ekonomije slovenske ’’nacionalne identitete”, ne-ponotranjenost univerzalnega Zakona, razpetost subjekta med univerzalnim Zakonom in partikularno ’’domačijo”, tj., to, da ostane navzlic zunanji podreditvi Zakonu subjektovo mesto izjavljanja zavezano partikularnosti ’’domačije”. Ta Prešernova ’’resnica” (totalna resignacija pred zmagovito univerzalnostjo Zakona, neuspeh sprevrnitve poraza v odrešitev) je pri Cankarju sicer predpostavljena, vendar že ’’potlačena”, in prav kot njen ’’simptom” nastopi cankarjevski lik Matere. Natančneje povedano: pri Prešernu spopad poganske domačije z univerzalnim ’’tujim” krščanstvom pripelje do poraza domačije, pri čemer je krščanstvo sprejeto zgolj zuunanje, skoz totalno resignacijo, ki se ne sprevrže v odrešitev; Cankar pa se skuša tej grozljivi ’’resnici” izogniti, in sicer ne tako, da bi končno ’’ponotranjil” krščanstvo, da bi se dokončno odpovedal poganski domačiji kot zavezujoči za subjektivno pozicijo, še manj kajpada tako, da bi se v imenu poganske domačije uprl krščanstvu, marveč s tipično simptomsko ’’zgostitvijo”: tako, da mu sama Mati - utelešenje domačije - nastopi kot nosilka Božjega Imena, Zakona. V psihoanalitičnih terminih bi lahko zadevo formulirali takole: kolikor Božje Ime deluje kot instanca univerzalnega Zakona, ki nas iztrga zaprtosti incestuoznega razmerja z Materjo-Domačijo, tj., kot instanca "simbolne kastracije”, tistega Tretjega, ki blokira skladnost dualnega-zrcalnega razmerja mati-sin, grobo povedano: kot nadjaz, Cankar razreši zagato ’’neponotranjenega Zakona” (klinično rečeno: ’’nerazrešenega Ojdipa”) tako, da mu kot nosilec Ideala-Jaza nastopi sama Mati. Tako smo se kajpada izognili prešernovski resignaciji, a za ceno, da nam sam Zakon deluje kot varuh incestuozne zatohlosti ’’domačije”, namesto da bi nas nji iztrgal, in da nam ’’tuje” ni več glasnik novih horizontov univerzalnosti, marveč nekaj grozljivega-nemogo-čega, kar nas hkrati vabi in odbija, in predaja kateremu pomeni dejanje nepojmljive ’’izdaje” Zako-na-Matere-Domovine.
ŽRTVOVANJE ŽRTVOVANJA
Cankar kot ’’umetnik” seveda s svojo književno prakso nikakor zgolj ne ’’utelesi” te osnovne ideološke konstelacije slovenske ’’nacionalne identitete”, marveč hkrati proizvede distanco do nje, ”da videti” temeljno ”laž” pozicije ’’materinskega nadjaza”, tj., da videti - predvsem skoz celoten kompleks problematike ’’tujstva” - kako je domačijska zakoreninjenost zmerom v skrajni liniji že ’’fingira-na”, tj., kako je pravo mesto izjavljanja, od koder zmerom že govori cankarjevski ’’junak”, natanko zloglasna ’’tuja učenost”. Drugače povedano: tako imenovanega ’’cankarjevskega mita matere” nam nikakor ni treba od zunaj ’’pobijati”, njegov najostrejši kritik je sam Cankar s svojo umetniško prakso, ki pravzaprav že ’’pove vse”: ki na vsaki strani svojih tekstov o materi na ves glas razglaša, kako bi ga ’’vrnitev domov” zadušila, kako je ’’utajitev matere” zanj bila dobesedno edini način, da je kot subjekt sploh preživel.
V čem je laž pozicije žrtvujoče-se matere, tega trpečega ’’stebra družine”, ki se žrtvuje za srečo svojih otrok? V tej vlogi neme žrtve je ves njen narcistični užitek, ta vloga ji daje njeno imaginarno identiteto - biti izkoriščana, biti žrtev svoje družine je njen simptom, ki ga ’’ljubi bolj kot samo sebe”, saj ji podeljuje njeno imaginarno identiteto. Trpeče matere ni strah tega, da bi bila preveč izkoriščana, strah je je nasprotno tega, da njenega trpečega življenja nihče več ne bi hotel vzeti v zakup, vse njeno jamranje je zgolj sprevrnjena zahteva, naj sprejmemo njeno žrtev. V takšni družbi je torej komunikacija idealna, brez vsakih motenj: s tem ko člani družine brezdušno izkoriščajo mater, ji zgolj vračajo njeno lastno sporočilo v njegovem pravem pomenu, in zato ni čudno, če mati najde užitek v samem neugodju, ki ji ga nalaga žrtvovanje. To je točka, glede katere ni pripravljena popustiti, točka, na kateri je ogrožena sama konsistenca njenega imaginarnegajaza, točka, kjer privre iz nje krik ”Vse dam, vse sem pripavljen žrtvovati, samo tega ne” - vse je pripravljena žrtvovati, le svoje vloge žrtve, le samega svojega žrtvovanja ne. To, kar mora izvršiti ’’lepa duša”, je prav neko takšno žrtvovanje samega žrtvovanja, kije šele pravo žrtvovanje: ni dovolj, da ”vse žrtvujemo”, odpovedati se je treba predvsem takšni subjektivni ekonomiji, znotraj katere nam žrtvovanje daje narcistično zadovoljitev, znotraj katere je zguba poplačana z
imaginarnim dobičkom. Tu je celo stalinistična kritika imela prav zoper Sartra, ko mu je v slavni diskusiji o eksistencializmu konec štiridesetih let očitala: Sartre je s svojo koncepcijo subjekta kot čiste negativnosti, praznine, zavrgel vso buržoazno vsebino, vse pozitivne buržoazne ideološke omejitve in predsodke - kar mu je po tem žrtvovanju ostalo, je sama čista, izpraznjena forma buržoaznega subjekta, in storiti mora še naslednji, bistveni korak, zavreči samo to formo buržoazne subjektivnosti ter se pridružiti delavskemu razredu... To je temeljna gesta ’’radikalnega”, ’’kritičnega” meščanskega intelektualca: pripravljen se je odreči vsemu, vsej meščanski vsebini, da bi le ohranil formo ’’avtonomnega”, ’’svobodnega” subjekta - česar ne vidi, kar pri tem spregleda, je, daje pravi vir zla sama ta forma, forma, ki jo reproducira s samo svojo gesto radikalne odpovedi meščanski vsebini”.
Na tej podlagi bi se bilo treba lotiti celo tako vsakdanjega vprašanja, kakršno je alkoholizem na Slovenskem: alkoholični možje druga, hrbtna stran cankarjevske matere. Janez Rugelj je v Zmagoviti poti očitno dregnil v neko nevralgično točko, ko je opozoril na sokrivdo alkoholikove žene, in razdelal celo lestvico raznoterih strategij, skozi katere alkoholikova žena svojega moža ohranja v alkoholizmu, tj,, ga rabi kot alkoholika za potrjevanje svoje subjektivne pozicije: žrtvujoča-se žena in mati, ki nemo, s tihim trpljenjem prenaša družinsko breme, očitajoča žena, ki se potrjuje skozi poniževanje moža itd. - v vseh teh strategijah lahko prepoznamo isto jedro ’’lepe duše”, ki na površini stoka nad svojo usodo žrtve, razglaša, da ne more več prenašati svojega partnerja itd., v resnici pa sama sovzpostavlja situacijo, ki potiska nasprotnika (v tem primeru alkoholika) v pozicijo, ki mu jo očitamo. Če torej kje, potem ob slovenskem alkoholiku velja geslo Cherchez la femme! in - kot ustrezno poudari Rugelj - je ključ ozdravitve alkoholika v (samo) spremembi njegove žene, saj mati-žena v pozicija Ideala-Jaza, ki nalaga simbolni dolg, dejavno producira intersubjektivno mežo, znotraj katere se očetu-možu kot edini izhod iz eksistencialne zagate pokaže alkoholizem. Prav takšna narava slovenskega alkoholizma pomeni tako rekoč ’’empirično potrditev” tega, kako lik cankarjevske matere uteleša neko simbolno, intersubjektivno konstelacijo, kije še zmerom dejavna.
(odlomek iz knjige Jezik, ideologija, Slovenci, DE, Ljubljana, 1987)
Alenka Puhar
SPOZNANJE O HLAPCIH IN HLAPČEVANJU
0*3en0 posebno presenečenje torej ni, Ce je v drugi P01°V‘C' stoletja, zlasti pa v njegovi zadnji tretjini, opaziti znamenja spremenjenih vzgojnih ciljev, v lIC-Ap Ideal Slovencaje zaCel doživljati metamorfozo. Vrsta potez, ki so ga opredeljevale - ponižnost, pokornost, podredljivost, vdanost-je zaCela postajati sumljiva.
Resje, daje sum glodal silno poCasi. A vrednote, ki jih je naCenjal, so bile prastare. In resje tudi, da so trdoživo vztrajale naprej, zmeraj znova vcepljane in zmeraj znova zabiCevane. A na njih je vendar legla senca dvoma. Tako so, na primer, vodilni pedagogi vztrajno trdili, daje teba otrokom vcepiti predvsem ”Cut pokorSCine do Boga, roditeljev, vzgojiteljev in učiteljev, do domovine, naroda, cesarja”. Pripadniki anarhističnih delavskih skupin pa so se taksnim nazorom že postavljali po robu s prepričanjem, da ”bo v svobodni Človeški družbi šolski sistem drugaCen. Da se bodo vaši otroci poučevali in vzgajali drugaCe kot danes.” V takšni družbi bodo izginili ’’Človeku škodljivi nauki, kot na primer pravljica o bogu, o ljubezni do domovine, o zvestobi podanikov itd., ki se vcepljajo v glavo otrokom že v rani mladosti.”
Verjetno pa bi za vpogled v to metamorfozo težko našli boljši primer, kakor ga ponuja usoda besede hlapec.
Danes, ko nam v ušesih že sedemdeset let odmevajo brezobzirne Cankarjeve/Jermanove besede ’’Hlapci, za hlapce rojeni...”, danes, ko si izmišljamo najrazličnejše jezikovne ovinke, samo da bi se izognili tej nesreCni besedi, je o hlapcih težko govoriti. Natančneje reCeno, težko sije predstavljati, da je bila to svoje Case popolnoma nevtralna in vsakdanja beseda. Dolga stoletja, ki gotovo segajo še v slovansko pradomovino, je pomenila kratko malo otroka moškega spola, fanta, mladeniča, sina. (V enako tesnem sorodstvu je tudi dekle z deklo.) Potem seje njen pomen zožil na fanta, ki opravlja podrejena, predvsem kmeCka ali hlevska dela. Hlapci so se znašli v jezikovni in dejanski bližini služabnikov. Seveda je bilo mogoCe to besedo uporabiti tudi v zaničljivem pomenu, kljub temu pa je bila še veCino 19. stoletja nevtralna, nedotaknjena od pejorativne sence. To je, denimo, razvidno iz tega, da se je ob marsikateri priložnosti znala izprsiti in sicer s sklonjeno glavo, a z zavestjo o lastni vrednosti pokazati nase - hlapec gospodov, hlapec božji. Štirideset let pred tem, ko so slovenski učitelji gnevno protestirali proti ’’osebi J. Cankarja”, ki si je v drami Hlapci ’’drznil grdo in ostudno blatiti učiteljstvo”, je ravnatelj ljubljanske šole pri sv. Jakobu še mirno in ponosno zapisal: ”Po zgledu in besedah te matere delajmo vsi: Starši, uCitelji in vsi, ki imajo kaj z otroci opraviti; delajmo vedno in povsod; potem bomo mnogo hudega odvernili, mnogo dobrega za Človeštvo storili, in nas, kot dobre in zveste hlapce in pomoCnike nebeškega OCeta Čaka obilno plaCilo v večnosti.” Toda ta ravnatelj je bil eden zadnjih, ki seje z zvestim hlapčevstvom trkal po zaslužnih prsih. V istem Času je vrsta Slovencev o hlapcih in hlapčevanju že tuhtala z zadrego in znarašCajoCim obCut-jem sramu in gneva. Seveda ni presenetljivo, da se besede o suženjstvu in hlapčevanju, o družbi, kije razdeljena na gospodo in hlapce, pojavljajo v izrazito bridkem, jeznem in slabšalnem pomenu v
m
vseh ilegalnih letakih, kijih tiskajo prva delavska združenja. Bolj presenetljivo je, da so z zgroženim in gnevnim tonom prepojena tako trezna dela, kakršno je ’’Slovenci in 1848. leto” Josipa Apiha: ”Ko je kmet grad le zagledal, že mu je upadla srC-nost; od daleC seje zaCel izkašljevati, nos snažiti in klobuk pod pazduho devati; boječe je po stopnicah lazil do kancelijskih vrat. Potrkal ni, ker je tako vedel, da se mu nobeden od znotraj ne oglasi; predno za kljuko prime, popravi si še lase nekoliko in vstopi v pisarno, trepetajoče CakajoC, kdaj se bo žlahtnemu gospodu ’’frboltarju” zljubilo, vanj se ozreti in z ”no?” ga vprašati, kaj hoCe. Gorje kmetu, Ce je naravnost povedal, zakaj daje prišel, če se ni najpr-vo prav ponižno zahvalil za vprašanje.
Sam Nemec dr. Puffje priznal, da so bili veCinoma tujci grajščaki, oskrbniki itd. gospodje Slovencem in to nam pojasnjuje, da najdemo Cesto hlapCevsko ponižnost na eni, in nezaupljivo mrzkost na drugi strani v občevanju s tujci v nekaterih krajih.” Pravo ima prof. Urbas, ki iz teh razmer tolmaCi uprav tiste pege slovenskega znaCaja, ki nam jih tako radi oCitajo nasprotniki: nezaupljivost, zanikarnost, za-metovanje svojega narodnega in moškega ponosa, surovost in neodkritosrCnost... Ponos, samosvest in samospoštovanje so viri vseh krepostij; kdor hoCe kaj dovršiti, mora biti zmožen požrtvovalnosti in moških Činov, mora zaupati sam sebi in svojim silam. Pasja ponižnost in jagneCja potrpežljivost sta hlapčevski kreposti liki širok hrbet in debela koža. Kar pa velja o pojedincih, tisto velja o o narodih.”
Ko je Josip Apih tako neusmiljeno oznaCil Slovence, seje pisalo leta 1888 in v tem času je nevtralnost besede hlapec hitro kopnela. Zmeraj pogosteje seje uporabljala kot oznaCevalka za usodo slovenskega naroda in za temeljno lastnost slovenskega znaCaja. V tem Času je bilo še popolnoma običajno začenjati prošnje s ’’Ponižno podpisani prosim, da..kadar pa se j e roka resno zamislila nad tem, kaj piše, ji takšne besede niso veC šle spod peresa brez čustvene prizadetosti in sramu. V zaCet-ku 20. stoletja postane zveza med hlapčevstvom in slovenstvom že običajna: ’’Slovenci so hlapci”, so ’’hlapCevsko pohlevni, beraško udani in pasje ponižni” in ’’najostudnejša pega slovenskega značaja je, da ima tako malo narodnega, moškega in človeškega ponosa. Ta pega pa je v robstvu privzgojena in bo z njim vred zbrisana.”
Gnevu se je torej pridružil še gnus. In ta gnus bo mogoCe sprati le tedaj, Ce se gnev usmeri v upor proti robstvu.
Tu se velja ustaviti, zapustiti svet družbene in politične akcije ter se spomniti dveh stvari. Prvaje pomensko prepletanje besed, ki v slovanskih jezikih označujejo otroke, hlapce in sužnje; meje med otroštvom, hlapčevstvom in robstvom tako rekoC ni. Druga pa je spoznanje, da korenine vedenjskih vzorcev, ki odženejo v odraslosti, zrasejo v otroštvu - ’’morda se po dolgem romanju izpremeni ali zabriše posamezna beseda, morda se malo pred-drugaCi slog - ampak prvotno besedilo ostane...” Memoarska literatura ne dopušCa nobenega dvoma, da so otroci ob koncu stoletja svoj položaj doživljali kot hlapčevanje. Najprej so tu opisi razmer, v katerih so živeli, in ki postajajo na prelomu stoletja vse bolj zagrenjeni. Bilo bi težko reCi, da teh
f/
zamer nekoč ni bilo. Vendar postane pri generaciji, kije rojena v zadnji četrtini stoletja, vse bolj pogosto, da si drzne te zamere preliti v besede oziroma direktne očitke - pa naj gre tu za uboštvo ali pošiljanje z doma. Cela vrsta avtorjev tudi izpoveduje doživljanje otroštva s pomočjo izrazov, ki sodijo v območje hlapčevanja, pa naj so to podložniki, podaniki, rekruti, služabniki ali kar hlapci. Tako je, na primer, Janez Trdina govoril o skoku iz ’’otročje sužnosti” v ’’skoraj neomejeno svobodo” odraslosti, Zofka Kveder pa je položaj otrok označila z besedami ’’duševni proletariat”.
Čeprav je bilo to v tem poglavju pa tudi v poglavju o vsakdanji maši šibe že omenjeno, je treba ponovno poudariti: tista odvečna kaplja gorja, tisti zalogaj strupa, ki ga kratko malo ni bilo več mogoče pogoltniti brez davljenja ali bruhanja, je bil ponavadi zajet v situacijo, ko seje odnos med odraslimi in otroki z vso brezobzirnostjo pokazal kot odnos med oblastniki in obvladanimi. Prekipelo je torej, ko so odrasli s psovkami pokazali, da v otrocih vidijo sluge, hlapce, pse ter da od njih tudi pričakujejo temu ustrezno molčečo podredij ivost. In prekipelo je ob tepežu, to je ob tistem dramatičnem dejanju, ki najbolj nedvoumno daje vedeti, kdo je gospodar in kdo hlapec ali kar pes, kdo lahko vihti palico ali bič in kdo mora to molče prenašati.
Tudi tu memoarska literatura ne dopušča nobenega dvoma. Bolj ko so se stoletju množila leta, bolj naraščajo besede, ki se očitno davijo od bridkosti, kakršno lahko povzročijo le udarci. In končno pri osveščenem delu generacije, rojene proti koncu 19. stoletja, pride do takorekoč soglasnega odpora. Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Resje. Je hrbet skrivljen in biča vajen? Je. Ampak prav biču velja največ kljubovalnih misli, prav bičje deležen najbolj gnevnih besed.
zakaj to kaznovanje je bilo hudo, jezno in neusmiljeno. Če sem se preveč zamudil med otroki, če sem ubil kako posodo ali zagrešil kaj drugega, me je čakala šiba pod stropom, ali drobna vrv, s katero so vezali kovaško železo (cajne). To so bili hudi, prebridki strahovi pred očetom; občutil sem jih kot veliko otroško nesrečo - in še danes spoznam, daje bilo tega strahovanja preveč... Poleg očetove silne pridnosti mi je ostal v spominu najbolj strah pred njegovo šibo, zlasti pred vrvjo!” Tako je potožil France Koblar, sin kovača in kovačice.
Toda besede se niso zadovoljile samo z izpovedovanjem teh prebridkih strahov, doživetih v otroštvu. Zelo pogosto se jim je zgodilo, da so se ob tem ustavile, zajele sapo in se z vso močjo pognale v čisto programskost:
’’Naša narodnost pravi, da šiba (razume se: šiba staršev, predvsem očetova), novo mašo poje. Učitelja humorist skoraj vedno naslika s palico v roki ali vsaj za hrbtom. Zdelo bi se torej, daje eno glavnih sredstev prve vzgoje prav takšno orodje. Meni je bilo s tem vseskozi prizaneseno. Povedal sem že, da so v mojem detinstvu (čeprav nisem imel več očeta) z mano vsi lepo ravnali. Palice niti šibe se zlepa ne spomnim. Morebiti prav zato o neusmiljenem trpinčenju ubogih otrok, vajencev in sličnih sirotkov vse življenje niti brati nisem mogel... Blagor mu, kdor je ušel vsem tem mukam, in jaz sem hvaležen Bogu in vsem tistim blagim ljudem, da so mi bile prihranjene,” seje na stara leta zahvaljeval Ivo Šorli.
Anton Adamič, ki mu z udarci ni bilo niti zdaleč prizaneseno, je bil bolj jezen: ’’Vsak udarec od tuje roke je pač nasilje. Pravijo, da šiba novo mašo poje. To je grda laž. Pomanjkanje in pridnost mnogo, toda še največ pogona za napredek in uspeh pa dajejo ljubezen, skrb in potrpljenje z otroki.”
Seznam imen in protestov bi se lahko nadaljeval čez nekaj strani. Generacija, kije dosegla odraslost na prehodu iz 19. in 20. stoletje, je v velikem številu nastopala proti tepežu in drugim nasilnim vzgojnim metodam. Smešila je znamenito ljudsko modrost o šibi in novi maši, se zgražala nad dejstvom, da si jo je Slomšek izbral za naslov svoje knjige o vzgoji, osrednjega slovenskega pedagoškega teskta. Vsa ta kljubovalna vednost, kije bojevito ponavljala, daje z otroki mogoče in treba ravnati drugače, je bila pridobljena z lastnimi doživetji in tako rekoč zabrazgotinjena v tkivo. Bila pa je tudi priučena. Temu dejstvu velja posvetiti nekaj besed.
Slovenska pedagoška literatura seje skozi vse 19. stoletje opirala na dvoje virov. V prvega sodijo sveto pismo stare in nove zaveze, nauki cerkvenih očetov in množica tekstov, ki so nastali na tej podlagi in v tem okviru. Drugi pomembni vir pa soji pomenila nemška in avstrijska pedagoška dela. Slovenska kultura je bila tudi v tem pogledu usodno vezana na nemški govorni in nazorski prostor. To pa je kratko malo pomenilo, daje bila zamejena na vplive, ki so prihajali iz najbolj represivnega, dobesedno v militaristično disciplino naravnega kulturnega okolja. Po sodbi mnogih sodobnikov -pa tudi po mnenju prenekaterega današnjega Nemca in Avstrijca - so bile nemške in avstrijske dežele v vseh pogledih najbolj ’’protiotroško” naravnane, vsaj v okviru centralne, zahodne in severne Evrope. (Spomnimo se v tej zvezi na malo prej citiranega Fritza Redla, ki seje Američanom opravičil, da bo svojo teorijo o grupah argumentiral s
primeri iz tako zatohlega, represivnega sveta, kot je Avstrija.) V nobeni drugi deželi na tem ozemlju se niso tako dolgo povezovali s povoji, nikjer niso tako nepopustljivo vztrajali pri brezdušnem redu, disciplini, pokorščini. V nobeni drugi deželi niso tako vztrajno gledali v otrocih bitja zla, kijih je treba ukrotiti, obrzdati, zlomiti, ukloniti in sijih podrediti.
Velika večina pedagoških tekstov, objavljenih v slovenskem jeziku preteklega stoletjaje citirala le nemško-avstrijske vire, prevajala nemške in avstrijske tekste, prenašala v slovenski kulturni prostor zgolj tovrstne nazore. Ce je že navajala tudi druge, je to opravila na kratko in s samovšečnim posmehom. Sele na koncu stoletja se začnejo v tej pregradi kazati vrzeli. Slovenski pedagoški pisci, uredniki in prevajalci se začnejo ozirati v francoski, angleški, ameriški in ruski svet in tam z začudenjem najdejo nazore, ki so v marsikaterem pogledu radikalno različni od nemško pisanih in ki, za nameček, izgovarjajo dolgo speče in čakajoče misli.
To odpiranje v nove svetove ni bilo dramatično in tudi ni povzročilo nenadnega prepiha. Je pa vendarle pripomoglo, da seje ozračje začelo sproščati in topliti. Na aksiome je padla senca dvoma. Odpirale so se alternative. V družbi naraščajočega ro-doljubja in nacionalizma so postajali vsi atributi avstrijstva in nemštva predmet rastočega odpora. Opredeljevati se za tisto, kar je drugačno od ’’preklete nemške kulture” in vsega, kar ’’leži na duši avstrijski, nemški vladi, naj ji tekne po zaslužen-ju”, je začelo soditi k iskanju lastne, slovenske identitete.
Med vsemi značilnostmi nemško-avstrijske vzgoje ni bilo nobene, ki bi zbujala toliko odpora kot surovost. Iz tujih nazorov je bil zato najbolj privlačen tisti sklop misli, ki se je v otrocih trudil videti še kaj drugega kot nasprotnike, ki jih je treba premagati. Naj to ilustrira pripoved Pavle Hočevar, ki seje v prvih letih 20. stoletja kot začetnica znašla med šolarji v Loškem potoku:
”Joj, kakšno razočaranje! Nihče se ni zmenil zame, kričali in skakali so kakor divji. Se čudno, daje niso pobrisali iz učilnice! Očenaš, ki smo ga morali v zboru moliti pred prvo uro in po pouku, jih je za tiste trenutke še nekako ukrotil, ali roke, ki so pravkar delale križ, so se v hipu spet zganile in nemir se
je razmahnil. Obupavala sem, nikakor se nisem mogla vživeti v zavest, da sem jaz avtoriteta. Najraje bi bila otroke prosila, naj mi oproste, da sem pri njih... Dobila sem najhujši razred, 64 dečkov in deklic. Moj prednik je zaradi bolezni pouk zanemarjal, zato so se njegovega razreda vsi otepali... prevzame naj ga novinka! Kaj bo z disciplino? Sprva skoraj nisem mogla do besede. Kaj računstvo, slovnica, branje, nemščina, zemljepis... vsa pedagoška in didaktična načela samo na papirju! Mar sem sama sebe varala, ko sem si v šoli domišljala, kako dobra, navdušena in uspešna učiteljica bom! Nič ni pomagalo, ne lepa ne stroga beseda. Morda bi bila pomagala telesna kazen, toda kot vneti pri-stašinji vzgojnih načel Ellen Keyeve mi še na misel ni prišlo, da bi se zatekala k takim metodam. Čez čas se mi je vendarle nekoliko posrečilo po drugi poti. Začeli smo brati Stritarjevo pesem Turki na Slevici. Takoj sem opazila, da so se nekako umirili in so še kar z zanimanj em poslušali razlago. Turške vojne sojih pretresle; bolj živo ko sem slikala tiste čase, bolj sem se približevala tem neukrotljivim dušam. Ko sem še otroke pritegnila k dramatičnemu branju, so tudi sami začutili nove sposobnosti. Kmalu smo si bili prijatelji - in ko sem se po dobrih štirih mesecih poslavljala, je bila ločitev težka njim in meni. Rada bi še bila med njimi, temi sedaj tako vdanimi in krotkimi 64 deklicami in dečki!” Prav vsi moški in ženske, ki so bili omenjeni v tem poglavju, bi lahko zapisali podobne besede o svojem odnosu do otrok - hčerk in sinov, učencev in slučajno srečanih ali znanih tujih otrok. In večina med njimi je takšne besede tudi zapisala - v spominih, črticah, člankih. Po vsem, kar vemo o njih, pa je v skladu s takšnimi mislimi in čustvovanji tudi ravnala. Spomini Janka Mlakarja in črtice Zofke Kveder sodijo med najbolj doživeta pričevanja o tem procesu.
Sem in tja je kakšno pričevanje tudi grenko-zabav-no. Hinko Smrekar, ”po božji milosti excentric clown slovenskega naroda”, ni nikdar pozabil, kako je slovenski narod - prek predstavnikov v podobi staršev in učiteljev - reagiral na njegova prva slikarska prizadevanja: pri štirih letih so ga natepli s palico, ”ker sem v družinski sobi pomazal vse, kar seje dalo pomazati s kredo in svinčnikom”, v gimnaziji paje dobil štiri ure zapora in denarno globo, ker sije drznil narisati karikaturo profesorja. Smrekarjevo maščevanje je trajalo vse življenje. V njegovih risbah je odnos med oblastjo in podložniki najpogosteje upodobljen kot odnos med oblastnimi odraslimi in zatiranimi otroki. Prvi so velikanski, debeli, presiti, ošabni, napihnjeni, kosmatih rok. Drugi so seveda majhni, suhi, kilavi, rahitični (kot je bil Smekar sam), v povoje zavezani, v hojce in gajbe ujeti - sem in tja do odraslega sveta tudi toliko kljubovalni, da mu pokažejo jezik ali pa celo golo rit.
Kako bridko želo seje skrivalo v Smekarjevem risarskem smehu, kaže tudi naslednja epizoda iz njegovega življenja. Bilo mu je štiriinštirideset let, ko se je odločil sodelovati z več kot pol mlajšimi fanti, ki so izdajali dijaški list Mentor. Za prvo številko jim je narisal najbolj žive sanje vseh otrok: Jurčku Kozoglavu se sanja, da so se vloge v šoli zamenjale. Starikavi profesorji se prestrašeno stiskajo v klopeh, eden pa kleči in s sklenjenimi rokami roti za milost. Jurček Kozoglav zravnano stoji pred nj im, na ustih ima zmagoslaven smehlj aj, v desnici pa vihti debelo palico. Kako sladke in kako vztrajne sanje...
(odlomek iz knjige Prvotno besedilo življenja, biblioteka Globus, 1982)
Marijan PuSavec
NOSTALGIJA PO STARIH ČASIH
lapci so drama, ki jo lahko igrajo v slovenskih gle-vjlljO® daliSCih še osemdeset let po njenem nastanku, ker (nWmBM njene posamezne vsebine še kako korespondirajo s slovensko aktualnostjo, nikakor pp taka drama ne bi mogla nastati danes, po t. i. slovenski pomladi, kije vzpostavila obdobje izpraznjenosti in odsotnosti pravega Smisla. V taki konstelaciji stvari se zdi, da so samo režiserji klasičnega kova še prežeti s tistim idealizmom, kije nujen za inscenacijo minulega sveta, v katerem so še prisotne vrednote od domovine, doma, naroda, vere, zaupanja. Brez takega idealizma vse klasiCno, Cankar je paC slovenski klasik, konCa v persiflaži ali, v najboljšem primeru, v posilstvu z neko gledališko poetiko. Zato je v takem gledališkem aktu precej nostalgije, za katero se zdi, daje v najtesnejši povezavi z občutkom, ki se mu pravi svetobolje; svetobolnežje Človek, ki ga boli svet, ker ni tak, kakršnega si slika v svojih predstavah. Režiser, ki torej v ponovljenem fin de sičclu uprizarja gledališko besedilo, ki v instant obliki razkriva, po starem, narodovo bit, je romantik v najžlahtnejšem pojmu te besede. Kako brati Hlapce danes, ko je že vzpostavljena ne le historična distanca, potrebna, da se otresemo vse kasneje pritaknjene ideološke navlake, ampak je v procesu nastajanja tudi nova paradigma vrednotenja in dojemanja naroda, domovine in kar je še takih reCi? Nujnoje neobremenjeno branje, celo zelo kritiCno in jezno branje besedila, kije šlo na roko ukalupljevalcem zavesti Slovencev, še zlasti šolnikom, učiteljem in učiteljicam slovenščine, velikim in malim politikom, ki so v skladu s svojo trenutno praktično logiko povzemali po Cankarju tisto, kar jim je v spletu nekih okoliščin paC najbolj koristilo. Cankarjeve Hlapce, in ne le-te, so zmanipulirali, da bi indoktrinirali slovensko populacijo. To jim je v precejšnji meri tudi uspelo. Danes je potrebno Hlapce brati avtentično, iz njih samih, in postalo bo jasno, kje je izvir nostalgije ali celo melanholije, ki prevevata modernega bralca, ko sledi Francu Jermanu v njegovem boju brez upa zmage. OCitno je, da nastanek Hlapcev sodi v Cas, ko so se Slovenci šele oblikovali v narod, ko so lezli iz plenic nekega provincialnega ljudstva, v narodovo do-raščajoCo dobo torej, Cankarjeva poteza ob tem pa je samoumevna in paradoksalna hkrati: kot umetnik, in seveda tudi kot politični praktik, socialist, kot vemo, je hotel vplivati na podobo še neizoblikovane tvorbe. Če bi bil bog, bi mu to tudi uspelo, pa je bil le ubog pisatelj, tujec med svojimi, kot sam pravi. Idealizem je bil pač prevladujoča poteza v njegovem umetniškem in osebnostnem značaju. Zato so njegove želje o tem, kako naj bi narod živel in se razvijal, nastale v Času, kije bil še poln iluzij in s tem tudi vere. Zaradi tega je tudi osnovna konstelacija stvari v Hlapcih uglašena na vnaprej izgubljeno bitko za resnico. Da tradicionalni slovenski intelektualec rad bije boj brez upa zmage, je že itak znano. Mazohizem in samopotrjevanje v zavzemanju za vnaprej zgubljeno stvar sta neizčrpno gonilo slovenskega izobražena, ki bo, zlomljen in skrušen, bolan in sam, konCal v blaznici ali pa naredil samomor - vendar bo ostal zvest svojemu prepričanju do konca. To je slika, ki jo ponuja Cankar, taka je Jermanova usoda. In Cankar brez dvoma ni bil kriv za tako podobo, saj ’’moje oCi so le pokoren aparat moje duše” pravi nekje.
Cankar seveda ne, paC pa vsi, ki so za njim fatalistično ponavljali in proklamirali usodo Jermana, KaCurja, Jerneja in drugih. Zdi se, kot daje na tak naCin z velikim pompom v popularno slovensko zavest vstopila predstava o zagrenjenem slovenskem izobražencu, kije postavljena tako visoko, da od tam ni videti drugega kot le bolečino, ki se utaplja v lastnih vizijah.
Vse boljjejasno, da so Cankarja zasidrali v splošno slovensko zavest samo z delom njegove literature, samo s tistim, kar ni nujno tudi najboljše ali celo njega kot umetnika najbolj doloCujoče. To so generalizirali, poenostavili in preprosto iz tega naredili Cankarjev mit (mislim na njegovo mater, na njegove ’’idealiste” od Jermana, Maksa, KaCurja, Jerneja..., na njegovo kritiko t. i. šentflorjanstva, zavzemanje za nacionalno samostojnost itd.); iz konkretnega življenja so skonstruirali grenko pravljico, ki je postala merilo in ima status nedotakljivosti. Hlapci so vsaj v enem svojem delu kritika slovenskega učiteljstva (in šole sploh) in prav šolaje s svojimi učnimi programi na vseh stopnjah v najveCji meri pomagala vzpostavljati Cankarjev mit. Zaradi tega deformirana predstava o Cankarju, ki ne bo ’’nikoli postal splošna slovenska last”, kot nam je zatrjeval prvošolcem profesor slovenščine na gimnaziji. Na silo se Cankarja z vso njegovo ostrino, jezo in žolCem, ki jih je stresal na slovenski narod, prav temu narodu ne da približati; pa vendar gaje taisti narod povzdignil na svoj narodni tabernakelj. Prav vizionarska je Cankarjeva izjava v uvodu h Gospe Judit, kjer pravi: ’’Nikoli, ah nikoli me ne bo spoštovala šolska mladina. Tudi narod, moj mili narod me nikoli ne bo imenoval svojega učitelja.” UCinek je ravno nasproten, kakor so si ga želeli ” vzgoje val ci naše mladine”. Cankarje Slovencem postal odvraten, iz njega so se priCeli norCevati. Tu se zdi, daje Partljiču s Ščukami in Jastrebom uspelo v komedijskem žanru uresničiti tisto, česar Cankarju, vsem prizadevanjem njegovih malikovalcev navkljub, zaradi njegove zaresnosti ni uspelo: namreC nasmejati občinstvo in obenem ohraniti vse kritične osti resnice. Ali je to zgolj vprašanje žanra in njegove tehnike ali pa je odgovor skrit v dionizična dveh nivojih, ki med seboj korespondirata, se med seboj doloCata in dopolnjujeta, do obeh pa je Cankar vzpostavil pristranski odnos, kar se ne nazadnje kaže tudi v tem, s kakšno dramsko tehniko je slikal vsakega posebej. En nivo je kritika slovenskega učiteljstva (ali kar slovenske inteligence sploh), njegove prilagodljive, konformistične narave, ki se ga je Cankar lotil z vso ostrino neprizanesljive karikature. Drugi nivo predstavlja seveda kompleks Jerman, do katerega Cankar razkrije vse svoje simpatije. Če špekuliramo -Jermanova pozicija je tudi Cankarjeva pozicija, oba sta namreC po prepričanju idealista, oba se, po Pirjevcu, odloCita za idejo, ne pa za življenje. In oba konCata, kot je bilo v tem besedilu že nakazano.
Hlapci pripadajo zgodovini, moderni slovenski bralec/gledalec pa tej zgodovini ne pripada veC, celo spomin nanjo je izgubil, kot pravijo, sooCanje s to zgodovino mu lahko vzbuja samo določene sentimente po ’’herojskih Časih”. Sentiment paje že po svoji naravi hudo varljiva zadeva, zapeljuje v pristranskost, blokira razum in vzpodbuja naivnost,
ki pa v nekem družbenem angažmaju nujno pelje v katastrofo. Zavestna odločitev za pot, ki vodi v katastrofo, pa se imenuje suicidnost - ta pa Slovencem še zdaleC ni tuja. Ampak tragiCni junaki, ki so v svojem bistvu dobri, pozitivni, ki živijo v skladu s svojo osebno resnico, ki jo hoCejo razširiti na ves svet, in v tem poCetju zaradi zunanjih vzrokov propadejo (vse diši po aristotelevskem tolmačenju tragedije) - taki junaki so paC blizu slovenskemu samoljubju. Če naivno nasedemo Jermanu in s tem tudi Cankarju, potem izpolnjujemo enega temeljnih pogojev, da se lahko identificiramo kot Slovenci. In Ce ne?
Moderni praktični Slovenec zelo težko ali vsaj težje pristane na takšno identifikacijo, kajti kategorije vrednot so se spremenile v skladu s prehodom subjekta v individuum. To je po eni strani korak nazaj, ki pa vendarle v življenje posameznikov in skupnosti vnaša nek nov red: egoizem, sebičnost, karierizem, povzpetništvo, podjetništvo itn. omogočajo razmah posameznikovih privatnih potencialov, ne da bi ga zato imeli za nekaj slabega in ne da bi tak posameznik moral zagovarjati ali osmišljati svojo dejavnost z nekimi metafizičnimi kategorijami, kamor navsezadnje sodi tudi kategorija naroda z vsemi svojimi atributi vred. V modernem kontekstu sta torej boj za oblast in tudi oblast sama nekaj, kar sodi v zgodovinski arhiv, vsi, ki si zanjo prizadevajo, pa v muzej ali cirkus. Ukvarjati se danes s politiko in narodom je anahronizem, folklorna posebnost, ki znese, dokler seje ljudj ene naveličaj o - Čeprav je res, da nenehno ponavljanje vzbuja iluzijo, da ’’nekaj pa vendarle je” na vsem tem.
Zato se zdi danes Jemanova pojava kaj klavrna, nevrotična, sitna, zagrenjena, niC kaj moška, je ’’ubog sentimentalni slovenski humanist”, kakor se imenuje v Partljičevem Jastrebu. Pravzapravje tudi njegov background takšen, da ne obeta kaj do-
sti: je nezakonski sin, živi skupaj s sitno materjo, ki s svojo materinsko avtoriteto blokira sinov idealizem, z ženskami nima sreCe, ker ne zna komunicirati z njimi, Ce pa že, potem se izkaže njegova posesivnost (v odnosu do Lojzke), kije najhujši strup za odnos med dvema, povrhu vsega pa je v vsem kolobarju javnega in privatnega popolnoma sam in trmasto nerazumljen, Kalander je samo njegov pragmatični simpatizer. Jerman je junak svojega Časa. Kobibilbolj praktičen, tak bi bil verjetno današnji Jerman, in ne bi zgrabil življenja šele potem, ko je že skorajda prestopil prag smrti, ampak npr. že v tretjem ali Četrtem dejanju, bi bil storil lahko za narod veC, kot daje prispeval še eno osebno usodo za idejo, ki se po toliko letih niti uresničila ni.
Jerman je simpatični Inzer, tisti, ki vedno izgublja, s svojo osebno etiko prav tišCi tja, kjer jih bo dobil po glavi. Vsak, kije imel kdaj vsaj za kanCek idealizma v sebi, prepoznava v njegovi usodi fragmente svoje lastne usode, resda ne tako velike in tako pomembne, kakor je usoda junaka, ki seje bil za ’’narodno stvar”, pa vendarle. Jerman kaže značilnosti adolescence, dozorevanja, kaljenja lastne individualnosti, kjer je vsaki zgubljeni bitki in večnemu svetobolju navkljub Cez vse razpeto upanje, hrepenenje po ’’novi zarji”, Ce reCemo s Cankarjem. Z vsako novo izkušnjo se zdi, daje tega upanja vse manj, in Cim manj je mladosti v Človeku, tem bolj se v njem oglašata nostalgija in melanholija, tem bolj postaja Človek osamljen. Človekova osamljenost pa je danes precej veCji problem kot kakšno narodno ali politično vprašanje. Podoba Franca Jermana evocira prav takšna obCutja in obenem vzdržuje zvezo z adolescentno dobo naroda Slovencev. In ta zveza, se di, drži in bo vzdržala vsaj še nekaj Časa.
REZIJE MILETA KORUNA
1.	Mikeln MiloS: DEZ V POMLADNI NOCl
Celje, MG 1954/55 (9. 5. 1955)
2.	Moličre: SGANARELLE ali NAMIŠLJENI ROGONOSEC
(LE COCU IMAGINAIRE) Ljubljana, AIU, 1954/55 (5. 7. 1955)
3.	Denger Fred: MINUTO PRED DVANAJSTO (LANGUSTEN)
Ljubljana, SNG Drama, 1957/58 (7. 1. 1958)
4.	Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR Ljubljana, SNG Drama, 1958/59 (17. 10. 1958)
5.	Mihalkov Sergej VladimiroviC: SESTERO MUŠKETIRJEV (SOMBRERO) Ljubljana, SNG Drama 1958/59 (21. 12. 1958)
6.	Pavel Golia: SNEGULJlClCA Ljubljana, SNG Drama, 1959/60 (29. 11. 1959)
7.	Moličre: DON JUAN ali KAMNITI GOST (DON JUAN ou LE PESTIM DE PIERRE) Ljubljana, SNG Drama 1959/60 (3. 3. 1960)
8.	Milan Stante in Josip Vandot: KEKEC IN MOJCA Ljubljan, SNG Drama 1960/61 (11. 12. 1960)
9.	Mihajlovič - Mihiz Borislav in Nušič Branislav: AVTOBIOGRAFIJA (AVTOBIOGRAFIJA) Ljubljana, SNG Drama 1960/61 (7. 6. 1961)
10.	Mirko Zupančič: HlSA NA ROBU MESTA Ljubljana, SNG Drama 1961/62 (8. 2. 1962)
11.	Mikeln MiloS: ADMINISTRATIVNA BALADA Ljubljana, SNG Drama 1962/63 (9. 11. 1962)
12.	Behan Brendan: TALEC (HOSTAGE)
Ljubljana, SNG Drama 1962/63 (16. 4. 1963)
14.	Edvard Albee: KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF (WHO’S AFRAID OF VIRGINIA WOOLF) Ljubljana, SNG Drama 1963/64 (1. 2. 1964)
15.	William Shakespeare: KRALJ LEAR (KING LEAR) '
Ljubljana, SNG Drama 1963/64 (28. 4. 1964)
16.	Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI Ljubljana, SNG Drama 1964/65 (15. 5. 1965)
17.	Mira Mihelič: URA NAŠIH DNI Ljubljana, SNG Drama 1965/66 (8. 10. 1965)
18.	Peter Weiss: ZASLEDOVANJE IN USMRTITEV JEANA PAULA MARATA (DIE VERFOLGUNG UND ERMORDUNG JEAN PAUL M AR ATS)
Ljubljana, SNG Drama 1965/66 (14. 5. 1966)
19.	Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR Celje, SLG 1966/67 (7. 10. 1966)
20.	Miha Remec: DELAVNICA OBLAKOV Ljubljana, SNG Drama 1966/67 (14. 1. 1967)
21.	Janez Žmavc: PODSTREŠJE Celje, SLG 1966/67 (10. 3. 1967)
22.	Ivan Cankar: HLAPCI Celje, SLG 1967/68 (20. 10. 1967)
23.	Aishilos: ORESTEIA Ljubljana, SNG Drama 1967/68 (22. 3. 1968)
24.	William Shakespeare: HAMLET (HAMLET, PRINCE OF DENMARK)
Ljubljana, SNG Drama 1968/69 (25. 10. 1968)
25.	Ivan Cankar: HLAPCI Kranj, PG 1968/69 (1. 2. 1969)
26.	Tom Stoppard: ROŽENKRANC IN GILDENSTERN STA MRTVA (ROSENCRANTZ AND GUILDENSTERN ARE DEAD)
Ljubljana, SNG Drama 1968/69 (29. 3. 1969)
27.	Ghelderode Micahel de: RDEČA MAGIJA (MAGIE ROUGE)
Ljubljana, SNG Drama 1969/70 (3. 10. 1969)
28.	Robert Anderson: PRETRES PREPOZNANJA (THE SHOCK OF RECOGNITION) VES, DA TE SLISIM, CE TEČE VODA (YOU KNOW I CAN’T HEAR YOU WHEN THE WATER’S RUNNING) Ljubljana, MGL 1969/70 (9. 10. 1969)
29.	Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI Ljubljana, SNG Drama 1969/70 (21. 2. 1970)
30.	Gregor StrniSa: ŽABE ali PRILIKA O UBOGEM IN BOGATEM LAZARJU Ljubljana, SNG Drama 1970/71 (7. 11. 1970)
31.	Vitomil Zupan: ALEKSANDER PRAZNIH ROK Ljubljana, SNG Drama 1970/71 (16. 1. 1971)
32.	Dominik Smole: ANTIGONA Trst, SSG 1970/71 (6. 3. 1971)
33.	Darijan Božič: ARES-EROS Ljubljana, SNG Opera 1970/71 (12. 5. 1971)
34.	Bertolt Brecht: BOBNI V NOCl (TROMMELN IN DER NACHT)
Trst, SNG 1971/72 (8. 10. 1971)
35.	Jean Anouilh: NE BUDITE GOSPE (NE REVE1LLEZ PAS MADAME) Ljubljana, MGL 1971/72 (7. 1. 1972)
36.	Turgeniev Ivan Sergeevič: MESEC DNI NA KMETIH (MESJAC V DEREVNE) Celje, SLG 1971/72 (10. 3. 1972)
37.	Ben Minoli: VILINCEK Z LUNE (PIERROT VALT VAN DE MAAN)
Ljubljana, MG 1971/72 (14. 12. 1972)
38.	Alana Ayckbourn: LJUBEZEN DRUGE POLOVICE
(HOW THE OTHER PART LOVES)
Ljubljana, MGL 1972/73 (3. 4. 1973)
39.	Harris Aurand: ANDROKLES IN LEV (ANDROCLES AND THE LION) Ljubljana, MG 1973/74 (4. 10. 1973)
40.	Anton Pavlovič Cehov: ČEŠNJEV VRT (VISNEVYJ SAD)
Trst, SSG 1973/74 (12. 10. 1973)
41.	William Shakespeare: KAKOR VAM DRAGO (AS YOU LIKE IT)
Maribor, SNG 1973/74 (15. 3. 1974)
42.	Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Ljubljana, MGL 1974/75 (30. 12. 1974)
43.	Edward Bond: PRIZORI O SMRTI IN DENARJU (SCENES OF MONY AND DEAD) Zagreb Teatar, ITD 1974/75 (20. 6.1975)
44.	Svarc JevgenU L’voviC: ZMAJ (DRAKON)
Ljubljana, MG 1975/76 (3. 2. 1976)
45.	Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI Celje, SLG 1976/77 (19. 3. 1976)
46.	Sofokles: KRALJ OIDIP (OIDIPUS TYRANNOS)
Skopje Dramski teater 1975/76 (13. 4. 1976)
47.	Gregor StrniSa: DRIADA Ljubljana, SNG Drama 1976/77 (15. 10. 1976)
48.	Gregor Strniša: LJUDOŽERCI Ljubljana, MGL 1976/77 (10. 1. 1977)
49.	Peter Božič: PANIKA Ljubljana, SNG Drama 1976/77 (11. 5. 1977)
50.	Mirko Zupnačič: IZ TAKE SMO SNOVI KOT KRANJSKI KOMEDIJANTI Ljubljana, MGL 1977/78 (21. 9. 1977)
51.	William Shakespeare: RIHARD II (THE TRAGY OF KING RIHARD II) Dubrovnik, 29. Ljetne igre (22. 8. 1978)
52.	Slawomir Mrožek: GRBAVEC (CARBUS) Ljubljana, MGL 1978/79 (31. 1. 1978)
53.	Edward Bond: MORJE (THESEA) Ljubljana, SNG Drama 1978/79 (20. 6. 1979)
54.	Ivan Cankar: LEPA VIDA Celje, SLG 1979/80 (28. 9. 1979)
55.	Dane Zajc: VORANC Ljubljana, SNG Drama 1979/80 (16. 1. 1980)
56.	Ivan Cankar: HLAPCI Ljubljana, SNG Drama 1980/81 (17. 10. 1980)
57.	Dušan Jovanovič: PREVZGOJA SRCA (KARAMAZOVI)
Celje, SLG 1980/81 (11. 11. 1981)
58.	Luigi Pirandello: NOCOJ BOMO IMPROVIZIRALI (QUESTA SERA SI RECITA A SOGETTO) Maribor, SNG 1980/81 (17. 4. 1981)
59.	Rudi Šeligo: SVATBA Maribor, SNG Drana 1981/82 (9. 10. /981)
60.	Gray Simons: IGRE JE KONEC (CLOSE OF PLAY)
Ljubljana, SNG Drama 1981/82 (12. 2. 1982)
61.	Moličre: NAMIŠLJENI BOLNIK (LA MALADE IMAGINAIRE)
Ljubljana, MGL 1981/81 (15. 5. 1982)
62.	Plautus Titus Maccius: HVALISAVI VOJAK (MILES GLORIOSUS)
Trst, SSG 1982/83 (15. 10. 1982)
63.	Dominik Smole: ZLATA ČEVELJČKA Ljubljana, SNG Drama 1982/83
64.	Stefanovski Goran: LET NA MESTU (LET VO MESTO)
Celje, SLG 1982/83 (14. 3. 1983)
65.	W. Shakespeare: HAMLET (PRINCE OF DENMARK)
Ljubljana, MGL 1983/84 (12. 1. 1984)
66.	Brendan Behan: TALEC (THE HODTAGE) Trst, SSG 1983/84 (30. 3. 1984)
67.	Dominik Smole: IGRA ZA IGRO Ljubljana. SNG Drama 1984/85 (12. I. 1985)
68.	Luigi Pirandello: SEST OSEB ISCE AVTORJA (SEI PERSONAGGI IN CERCA D’A UTORE) Nova Gorica, PGD 1984/85 (6. 4. 1985)
69.	W. Shakespeare: SEN KRESNE NOCl (A MIDSUMER NIGHT’S DREAM) Ljubljana, SNG Drama 1985/86 (16. 10. 1985)
70.	H. Kleist: RAZBITI VRC (DER ZERBRROCHENE KRUG)
Ljubljana, MGL 1985/86 (25. 1. 1986)
71.	W. Shakespeare: KAR HOČETE (TWELFTH NIGHT or WHAT YOU WILL) Celje, SLG 1986/87 (19. 9. 1986)
72.	W. Shakespeare: VIHAR (THE TEMPEST)
Ljubljana, SNG Drama 1986/87 (2. 4. 1987)
73.	Gregor StrniSa: LJUDOŽERCI Nova Gorica, PGD 1987/88 (17. 12. 1987)
74.	Mirko Zupančič: ELEKTRINO MAŠČEVANJE Ljubljana, MGL 1988/89 (27. 9. 1988)
15. Tone PartUiC: PESNIKOVA ZENA PRIHAJA Ljubljana, MGL 1988/89 (21. 4. 1989)
76. Dane Zajc: VORANC Nova Gorica, PGD 1989/90 (28. 9. 1989)
Miro Podjed, Zvone Agrež, Mile Korun na vaji za Hlapce
VESNA JEVNIKAR
rojena 1964 vKranju. Že leta 1983je odigrala zelo opazno vlogo v filmu’’Nobeno sonce” v režiji Janeta KavčiCa in zato prejela nagrado za’’Najboljšo igralko” v Ni-Su, nagrado ”7. sekretarjev SKOJ-a” v Zagrebu, ter nagrado "Igralka leta” na Tednu domačega filma v Celju. Leta 1982 se vpiše na ljubljansko AGRFT na oddelek za igro in že med študijem odigra nekaj opaznih vlog v MGL (A. Miller: Lov na čarovnice, R. Fassbinder: Grenke solze Petre von Kant, H. von Kleist: Razbiti vrč, Petan-Fritz: U slovenačkim gorama). 1987 diplomira z naslovno vlogo v diplomski predstavi H. Ibsena ’’HEDDA GABLER” in prejme zanjo ’’Severjevo nagrado za študentske dosežke”, "Borštnikovo diplomo” ter nagrado ”RTV Ljubljana zanajboljšega mladega igral ca”. Od 1987 ima status svobodne umetnice vse do rednega angažmaja v Celju.
GLEDALIŠČE:
1.	A. GoljevSCek: OTROK, DRUŽINA, DRUŽBA v MGL
2.	D. Jančar: KLEMENTOV PADEC v MGL (Sonja, rež. Janez Pipan)
3.	T. Peršak: Peter in Pavel v SLG Celje (receptorka, rež. Franci Križaj)
4.	H. Miiller: HAMLETMASCHINE v EG Glej (Ofelija, rež. Matjaž Zupanžiž)
5.	D. Zajc: MEDEJA v SLG Celje (Glavka, rež. Franci Križaj)
6.	lutkovna predstava RIGORKA, ZVEZDA Z NEBA v LGL
7.	J. B. Moličre: TARFUFFE v PG Kranj (Dorina, rež. Matjaž Zupančič)
S. J. Malik: ŽOGICA MAROGICA v PG Kranj (babica, rež. Lojze Domajnko)
9.	I. Levin: SMRTNA PAST v PDG Nova Gorica (Helga Ten Dorp, rež. Janez Pipan)
FILM:
1.	"LJUBEZEN” (rež. Rajko Ran/l)
2.	"NAS ČLOVEK” (rež. Jože Pogačnik)
3.	"POLETJE V ŠKOLJKI” (rež. Tugo Štiglic)
4.	"CISTO PRAVI GUSAR” (rež. Anton Tomašič)
5.	"VESOLJČEK” (rež. Jane Kavčič)
6.	"NEKDO DRUG” (rež. Boštjan Vrhovec)
7.	"VETER V MREŽI” (rež. Filip Robar-Dorin)
8.	”DO KONCA IN NAPREJ” (rež. Jure Pervanje)
TELEVIZIJA:
1.	TV nadaljevanka "INTERNAT” (rež. Talal Hadi)
2.	TV nadaljevanka "RODNA LETINA” (rež. Janez Drozg)
3.	TV nadaljevanka "CISTO PRAVI GUSAR” (rež. Anton Tomašič)
4.	TV nadaljevanka "PISMA” (rež. Mirč Kragelj)
5.	TV nadaljevanka’’RECEPCIJA” (rež. Anton Tomašič)
6.	TV drama "SUPERVITALIN” (rež. Slavko Hren)
7.	TV drama "SMREČICA” (rež. Slavko Hren)
8.	TV nadaljevanka "VRTNICE IN KAKTUSI” (rež. Slavko Hren)
9.	TV film ’’TRINAJSTICA” (rež. Anton Tomašič)
10.	TV film "SIMPOZIJ" (rež. Anton Tomašič)
11.	otroška pravljica ’’KITAJSKA KRALJIČNA” (rež. Marjan Ciglič)
12.	TV nadaljevanka "PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA CVETLIČNJAKA” (rež. Božo Sprajc)
13.	TV drama "ZRCALO” (rež. Anton Tomašič)
MARINKA POSTRAK
rojena 1962 v Mariboru. 1986 konča študij dramaturgije na ljubljanski AGRFT. Kot asistentka dramaturgije sodeluje pri ANI Rudija Šeliga v SMG v Ljubljani (rež. Dušan Jovanovič) in pri SNU KRESNE NOCl W. Shakespeara v SNG Drami v Lj. (rež. Mile Korun). Temu sledi kritično ’’obdobje”, kije razvidno iz kritik, kijih priobčuje v TRIBUNI, na RS in v MLADINI. Pozneje kritiko prenese na praktično dramaturško delo v različnih gledališčih. Preizkusi se tudi v esejistiki (Vizija sveta Gregorja Strniše, Mit kot usodna želja, Odisejeva poslednja skušnjava idr.). Objavlja v Maskah, gledaliških listih in Rivalu. 1990 diplomira z delom Korunovo pohujšanje Cankarja, opusti status svobodnega umetnika in se zaposli kot dramaturginja v SLG Celju.
DRAMATURGIJE:
1.	B. Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA Ljubljana, SNG Drama (rež. Edvard Miler)
2.	W. Shakespeare: VIHAR Ljubljana, SNG Drama (rež. Mile Korun)
3.	S. Majcen: APOKALIPSA EG Glej (rež. Matjaž Zupančič)
4.	M. Koltčs: ZAHODNI PRIVEZ Ljubljana, SNG Drama (rež. Edvard Miler)
5.	M. Duras: SAVANNAH BAY EG Glej (rež. Saša Jarh)
6.	H. Muller: MEDEJA KOT MATERIAL, POKRAJINA Z ARGONAVTI
EG Glej (rež. Martin Kušej)
7.	H. Muller: HAMLETMASCHINE EG Glej (rež. Matjaž Zupančič)
8.	H. Muller: SRČNA IGRA EG Glej, projekt 5 1/2 (rež. Edvard Miler)
9.	T. S. Eliot: UMOR V KATEDRALI (kot dramaturška sodelavka in referent za stike z javnostjo v projektu RDEČIH PILOTOV in SMG v Ljubljani, imenovanem RAKETA)
10.	Synge: JUNAK Z ZAHODA (tudipriredba teksta) MGL Ljubljana (rež. Edvard Miler)
11.	Molifere: TARTUFFE PG Kranj (rež. Matjaž Zupančič)
12.	De Sade: FILOZOFIJA V BUDOARJU (tudi priredba teksta) Koreo-drama Ljubljana (rež. Damir Ziatar-Frey)
13.	F. Wedekind: LULU (tudi priredba teksta) Maribor, SNG Drama (rež. Edvard Miler)
Za SNG Maribor v pretekli sezoni prevedla tudi tekst Damirja Zlatarja-Freya ”Kri in košute”, ki ga je gledališče že uprizorilo.
PREGLED DEL UPRIZORJENIH NA ODRU SLG CELJE v sezoni 1989/90
avtor	delo	režiser	premiera	št. predstav	od tega gostovanj
ponovitve					
H. Ch. Andersen/B. Veras	DALEČ OD DVORCA	Miran Herzog		8	2
S. Zweig	VOLPONE	Franci Križaj		23	10
B. Brecht	OPERA ZA TRI GROSE	V. Moderndorfer		3	1 (BS MB)
J. Anouilh	ORNIFLE ali sapica	M. Herzog		11	3
premiere					
Zdenko Kodrič	VIDA VIDIM	F. Križaj	29. 9. ’89	17	4
Aurand Harris	ANDROKLES IN LEV	H. Zajc	13. 10. ’89	37	16
Andrej Hieng	OSVAJALEC	V. Moderndorfer	22. 12. ’89	12	-
Joe Orton	PLEN	F. Križaj	9. 3. ’90	27	15
David Mamet	EDMOND	J. Pavič	13. 4. ’90	14	3
Alexandre Dumas pere	POKV. ali LEPOTA IN MOC	V. Taufer	8. 6. ’90	6	-
Gostovalni kraji: Avstrija (St. Jakob), Cirkovce pri Ptuju, Ceško-Slovaška (Uh. Hradište), Gornja Radgona, Hrastnik, Izola, Kranj, KrSko, Koper, Ljubljana (Mestno gledališče ljubljansko, KD Španski borci), Lenart, Maribor, Mengeš, Novo Mesto, Nova Gorica, Portorož, Slov. Konjice, Sombor, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Titovo Velenje, Tolmin, Zagorje, Žalec.
Udeležbe na festivalih: Borštnikovo sreCanje ’89 - Maribor - B. Brecht: OPERA ZA TRI GROSE — Ljerka Belak nagrada za vlogo Peachmovke.
ZASEDBA VLOG v sezoni 1989/90
St.	IME IN PRIIMEK	VIDA VIDIM	ANDROKLES IN LEV	OSVAJALEC	PLEN	EDMOND	POKVAR. ali...
1.	Zvone AGREŽ	Vid	-	konkvist. indijanec	Dennis	-	Chamillac
2.	Marjan BACKO	-	-	Dolgin indijanec	McLeavy	-	lakaj
3.	Bruno BARANOVIC	kmet	Pantalone	Čokati indijanec	-	-	-
4.	Ljerka BELAK	Zima	Izabela	Caetana	-	-	-
5.	Janez BERMEŽ	Korže	-	Felipe	-	-	Richelieu
6.	Marko BOBEN	kmet	-	konkvist. indijanec	-	-	-
7.	Peter BOŠTJANČIČ	Roman	-	konkvist. indijanec	-	Edmond	-
8.	Milada KALEZIČ	-	-	-	-	Glenna	-
9.	Drago KASTELIC	kmet	Lelio	konkvist. indijanec	Meadows	-	d’Auvray
10.	Anica KUMER	-	-	-	Fay	-	Markiza de Prie
11.	Mija MENCEJ	-	-	-	-	vedež. last, kupleraja	Mariette
12.	Miro PODJED	Želod	-	Pedro	Truscott	-	d'Aumont
13.	Stanko POTISK	miličnik	-	Pablo	-	kibic, pridigar, last. zast.	-
14.	Igor SANCIN	kmet	-	konkvist. indijanec	-	rokohitrce, zvodnik, paznik	-
15.	Jana ŠMID	Zala	-	Margerita	-	-	-
16.	Bojan UMEK	kmet	Androkles	Baltasar	Hal	-	-
17.	Iztok VALIČ	, Mirko	stotnik	tajnik indijanec	-	moški v baru, finter, zaslišev.	-
18.	Bogomir VERAS	Otomal Pest	-	Suanza	-	receptor, stranka, kaplan	-
19.	Irena MIHELIČ k. g.	-	-	indijanka	-	animirka, cipa, iz peep-showi	-
20.	Marjan HINTEREGER k. g.	-	lev	-	-	-	-
21.	Stanislava BONISEGNA k. g.	-	-	-	-	Edmondova žena	-
22.	Zoran MORE k. g.	-	-	-	-	natakar, finter, jetnik	-
23.	Darja REICHMAN k. g.	-	-	-	-	-	gos. de Belle-Isle
24.	Dario VARGA k. g.	-	-	-	-	-	vitez d’Aubigny
25.	Borut ALUJEVIČ k. g.	-	-	konkvist. indijanec	-	policaj, šef lokala, paznik	Germain
NASTOPI IGRALK IN IGRALCEV SLG v sezoni 1989/90
ZVONE AGREZ	76 nastopov
- Opera za tri groše (pon.)	Robert Žaga
- Ornifle ali sapica (pon.)	Fabrica
- Vida vidim	Vid
- Osvajalec	konkvistador, indijanec
- Pokvarjenec ali ...	Chamillac
BORUT ALUJEVIČ	73 nastopov
- Daleč od dvorca (pon.)	igralec
- Opera za tri groše (pon.)	Eddy
- Ornifle ali sapica (pon.)	Ornifle
- Vida vidim	kmet (visok)
- Androkles in lev	Pantalone (vskok)
- Osvajalec	konkvistador, indijanec
- Edmond	šef lokala, policaj, paznik
- Pokvarjenec ali ...	Germain
MARJAN BACKO	62 nastopov
- Volpone (pon.)	poveljnik straže (vskok)
- Ornifle ali sapica (pon.)	Galopin (vskok)
- Osvajalec	Dolgin, indijanec
- Plen	McLeavy
- Pokvarjenec ali ...	lakaj
BRUNO BARANOVIC	68 nastopov
- Volpone (pon.)	poveljnik straže
- Opera za tri groše (pon.)	berač
- Vida vidim	kmet
- Androkles in lev	Pantalone
- Osvajalec	Čokati, indijanec
LJERKA BELAK	92 nastopov
- Volpone (pon.)	Canina
- Opera za tri groše (pon.)	ga. Peachum
- Vida vidim	Zima
- Androkles in lev	Izabela
- Osvajalec	Caetana
JANEZ BERMEZ	61 nastopov
- Volpone (pon.)	Volpone
- Opera za tri groše (pon.)	Peachum
- Vida vidim	Korže
- Osvajalec	Felipe
- Pokvarjenec ali ...	Richelieu
MARKO BOBEN	34 nastopov
- Opera za tri groše (pon.)	Jimmy
- Ornifle ali sapica (pon.)	fotograf
- Vida vidim	kmet
- Osvajalec	konkvistador, indijanec
PETER BOŠTJANČIČ	43 nastopov
- Vida vidim	Roman
- Osvajalec	konkvistador, indijanec
- Edmond	Edmond
MILADA KALEZIČ	17 nastopov
- Opera za tri groše (pon.)	Jenny
- Edmond	Glenna
DRAGO KASTELIC	130 nastopov
- Daleč od dvorca (pon.)	igralec
- Volpone (pon.)	sodnik
- Vida vidim	kmet
- Androkles in lev	Lelio
- Osvajalec	konkvistador, indijanec
- Plen	Meadows
- Pokvarjenec ali ...	d’Auvray
ANICA KUMER	78 nastopov
- Daleč od dvorca (pon.)	igralka
- Volpone (pon.)	Colomba
- Opera za tri groše (pon.)	Lucy
- Ornifle ali sapica (pon.)	gospodična Supo
- Plen	Fay
- Pokvarjenec ali ...	Markiza de Prie
MIJA MENCEJ	34 nastopov
- Opera za tri groše (pon.)	prostituka
- Ornifle ali sapica (pon.)	Nenette
- Edmond	vedeževalka
- Pokvarjenec ali ...	Mariette
MIRO PODJED	99 nastopov
- Volpone (pon.)	Corvino
- Opera za tri groše (pon.)	Smith
- Ornifle ali sapica (pon.)	Machetu
- Vida vidim	Želod
- Osvajalec	Pedro
- Plen	Truscott
- Pokvarjenec ali ...	d’Aumont
STANE POTISK	80 nastopov
- Volpone (pon.)	Corbaccio
- Opera za tri groše (pon.)	Filch
- Ornifle ali sapica (pon.)	oče Dubaton
- Vida vidim	miličnik
- Osvajalec	Pablo
- Edmond	kibic, pridigar, last. zastav.	
JOŽE PRISTOV	18 nastopov
- Opera za tri groše (pon.)	Kimball
- Ornifle ali sapica (pon.)	Galopin
- Osvajalec	Čokati
IGOR SANCIN	80 nastopov
- Volpone (pon.)	Leone
- Opera za tri groše (pon.)	Jakob Kljuka
- Ornifle ali sapica (pon.)	Subites
- Vida vidim	kmet
- Osvajalec	konkvistador, indijanec
- Edmond	rokohitrce, zvodnik, paznik	
jana Šmid	43 nastopov
- Opera za tri groše (pon.)	prostitutka
- Ornifle ali sapica (pon.)	grofica
- Vida vidim	Zala
- Osvajalec	Margerita
BOJAN UMEK	104 nastope
- Daleč od dvorca (pon.)	igralec
- Opera za tri groše (pon.)	Mački Nož
- Vida vidim	kmet
- Androkles in lev	Androkles
- Osvajalec	Baltasar
- Plen	Hal
IZTOK VALIČ	106 nastopov
- Volpone (pon.)	Mosca
- Opera za tri groše (pon.)	Matija Groš
- Vida vidim	Mirko
- Androkles in lev	stotnik
- Osvajalec	tajnik, indijanec
- Edmond	moški v baru, Finter, zasliš.	
BOGOMIR VERAS	77 nastopov
- Daleč od dvorca (pon.)	igralec
- Volpone (pon.)	Votlore
- Opera za tri groše (pon.)	Brown
- Vida vidim	Otomal Pest
- Osvajalec	Suanza
- Edmond	receptor, stranka, kaplan
Alexandre Dumas pčre
POKVARJENEC
ali lepota in moč
Režiser Vito Taufer Premiera je bila 8. VI. 1990
Marjan Bačko
Anica Kumer, Mija Mencej
oko
NOVINE ZA KtlTURU
Pokvarjence ah lepota in /nordanas je jedna od češče izvedenih povijesnih melodrama Dumasa-Oca, koji je ostao poznat više po svojim romanima. Taufcrova •sprennost na grotesko* na ovom predloško nijc morala izvlačiti »šavovc«, groteska je več bila ukorporirana u ovu mješavino komedije, melodrann i istinite povijesti. Košnje »nedo/ne* Ijobavi mladog plemičkog para po Laclosovom obrascu združene sa spletkama pokvare njaka /avršavajo sretno, a Tauferov /adatak je vodenje radnje Naši redatclji uglavnom se have pitanjima biti života i umjetno-sti, zaboravljajoči neke male stvari kojima se stiže do dubina Danas, oz nepodnošljivu količino sredstava za zabavu, ncizreti vo je teško zabaviti pričom, poslujoči je o svpj njcnoj prepozna tljivosti. Taufer tada glumcc lišava procesa označavanja, glomai se lagano odaljava od objašnjcnja smisla jer scenografija ga pot puno zasičuje. Kostimi Barbare Stopice označeni so elemen-tima koji okazojo na konačan ishod drame. Sam zaplet je izra žen kroz odječo, boje, okrase. Tikovi tvore gotovo ideologijo tjelesnog, o kojoj tijclo, o raspono od raskošnih kostima do ca-reve golotinje, postaje gestus. •
Dn^žiik
Groteskne poteze v zgodovinski komediji
Igra, ki se opira na resnične dogodke in ki jo Dumas pčre oblikuje s sebi lastno domišljijo in obrtno spretnostjo, je za režiserja Vita Taufeija priložnost, da na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju s sredstvi odrske parodije uprizori melodramsko manipulacijo, ki je - tako se izkaže - le nekakšna komično inti-mistična različica velikih intrig in zarot, ki so domena dvora. Zgodovinska komedija »Pokvarjenec ali lepota in moč« kot jo s sodelavcem dramaturgom in lektorjem Tomažem Toporišičem uprizarja režiser Vito Taufer, je lahkotno komična, na trenutke tudi groteskno obarvana različica »velikega mehanizma zgodovine«, ta pa v kontekstu komedije in groteske kajpak ne melje kraljev, ampak le njihove podanike. To interpretacijo udejanja režiser v tesnem sodelovanju s scenografom Robertom Stellom in kostumografinjo Barbaro Stupico.
Janez Bermei, Darja Reichman
JELO DELO DE
GLEDAMO, POSLUŠAMO... OCENJUJEMO
GLEDALIŠČE
Dumas st. za konec sezone
Zdaj ko jc v modi pridevnik »»postmoderno«, pa se spet zanimamo tudi za besedila, ki fascinirajo z dognano formo in dramaturgijo ter žanrsko koherenco, kar vse smo prej zavračali kot že zdavnaj preseženo. Tudi zato je odločitev SLG za uprizoritev Dumasovega melodramskega komičnega vrtiljaka spletk, zapeljevanj in prevar, junaštev in ljubezni tem bolj na mestu.
Vito Tauferje ta vrtiljak čiste sle v spopadu s »čisto ljubeznijo« uprizoril v scenografiji, ki je po zasnovi prostora spominjala na nekatere znane scenografije Mete Hočevar in s poudarjeno globino ter dialog-
no omogočala režiserju dinamične mizansceno. Z dramaturškim sodelavcem Tomažem Toporišičem sta se odločila, da v uprizoritvi ne bo posebej poudarjena niti melodram-skost niti komika in da bo uprizoritev poskušala ujeti ravnovesje med tema dvema opredelitvama. Dialog, ki v prevodu Aleša Bergerja zveni ustrezno lahkotno in ohranja galsko duhovito odrezavost replik, sta v sodelovanju z igralci ves čas podlagala s pravo mero čustvene razvnetosti, ki pa je seveda v glavnem stvar družabne igre in konvencij sloja, ki ga igra prikazuje.
Tako se je torej res vse dogajalo na tankem robu med melodram-
skim patosom, ki sam na sebi tudi danes ne bi pritegnil, in Čisto komi-ko, ki bi sama delovala preveč neobvezno. Toda predstava je vzdržala to kočljivo ravnovesje vse do konca.
Očitno gre torej za uprizoritev, s katero bo SLG uspešno žabavalo gledalce tudi še v naslednji sezoni.
TONE PERŠAK
---------------NTsRC
Zadržana komedija
Uurnasov Pokvarjenec v režiji Vita Tauferja
Na poudarjeno stiliziran, tehnično in	c v-e .
no navit, notranje pa nepo-globljen način je komedijo prenesel na oder Vito Taufer, ki je tudi avtor scenske glasbe (na Handlovo temo). Ob sodelovanju dramaturškega sodelavca in lektorja Tomaža Toporišiča je zapleteno dogajanje razvijal pregledno, v stopnjevanem tempu in z ostrimi stilizacijami, ki so poudarjale umetelnost odrskih dogodkov in junakov. Melodramatičnemu pa-tosu se je režiser izogibal z blago ironijo in zadržano komiko, grobemu burkaštvu pa s prvinami groteske in sodobne absurdnosti. Vse prej kot aktualno besedilo je izkoristil za avtonomno in radoživo gledališko dogajanje, ki ne »nadgrajuje avtorja« ali vsiljuje »režiserjevega rokopisa«. Ob pomoči scenografa Roberta Stella, ki je zgradil zaokrožen bogat grajski hodnik, obogaten z velikim zrcalom, oknom, zlatimi obrobami in številnimi svečami, je vse dogajanje postavljeno v sicer razkošen, a prehoden prostor, kot je življenje samo. Ostre kostumske poudarke je dodala tudi kostumografinja Barbara Stupica, ki je barvno poudarila gospodično de Belle-Isle, z razkošjem volumna markizo de Prie, z »uniformami« in maskami plemiče in služabnike ter tako pomagala k razvidnosti likov.
Pokvarjeno spletkarko iz visoke družbe, ki verjame, da je mogoče vse uporabiti za osebno korist in ki zna svoje namene vešče prikrivati, markizo de Prie je odigrala Anica Kumrova. Oblastniška in samozavestna v obdobju oblasti, manj prepričljiva v trenutku izgube, poraza. Njen za spoznanje manj lisjaški partner de Richelieu je bil Janez Ber-mež. Večino igre strastni in brezobzirni zapeljivec, a tudi naivna žrtev markizine spletke, na koncu pa celo človekoljubni dobrosrčnež. Prepričljivo podobo nedolžne in naivne poldeželske mladenke, polno krhkosti in ranljivosti, a tudi življenjske radoživosti je izrisala Darja Reichman. Njunega strastno zaletavega zaročenca, nihajočega med romantičnim patosom in razvidno ironično distanco, je podal Dario Varga. Nekoliko topoumnega obubožanega kapetana kraljeve garde je s komičnimi poudarki podal Miro Podjed, njegovega ponosnejše-ga partnerja, prisednika častnega razsodišča pa Drago Kastelic. Karikature izkušene in naveličane sobarice ter lakaja sta ustvarila Mija Mencejeva in Marjan Bačko. Sodelovala sta še Zvone Agrež in Borut Alujevič.
SLAVKO PEZDIR
Taborni ogenj v Bohinju - 1926
Upravnik Borut Alujevič Umetniški vodja Blaž Lukan Režiser Franci Križaj Dramaturginja Marinka Poštrak
Igralski ansambel:
Zvone Agrež, Marjan BaCko, Bruno BaranoviC, Ljerka Belak,
Janez Bermež, Marko Boben, Peter BoštjanCiC, Vesna Jevnikar, Milada Kalezič Drago Kastelic, Anica Kumer, Miro Podjed, Stane Potisk,
Darja Reichman, Igor Sancin, Jana Šmid, Bogomir Veras, Bojan Umek
Vodja programa: Anica Milanovič, tel.: (063) 24-637, tajništvo: tel. 24-102, blagajna: tel. 25-332 (int. 8)
Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje, sezona 1990/91, št. 1 - Predstavnik upravnik Borut Alujevič - Urednica Marinka Poštrak - Lektor in korektor Marijan Pušavec - Fotografije Jože Suhadolnik - Naklada 1000 izvodov - Tisk Marginalija - Oblikovanje Domjan