urmu IC jpcostavi 15 JUtnicc^ Mocadnc^a ^ca>z*tiUa Acatskz CeUtotMašUt dvzaut M JuQwiwtMUi Ataciona- Usil % Ata^UuM{$uni Z&stitiuuhi Letn» naročnina inaša 40*— Din. Uredništva in aprara t Ljubljani, Šelenburjova ulica it. 8/1. Račun pri Poštni hranilnici it lf.160. Rokopisov ne vračamoI Telefon it 21-09. V Ljubljani, dne 28. oktobra 1933. Štev. 43 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO Na dan 28. oktobra (Ob lSletnici češkoslovaške republike.) V poznih jesenskih dneh, koncem oktobra se obnavljajo spomini na dogodke pred 15 l©ti... Takrat je dozoreval čas, ki smo p^kailj nanj od pomladi narodov, in le oni, ki smo s polno zavestjo stali ob velikem prelomu sveta, moremo prav razumeti, kaj se je *godilo dne 28. oktobra 1918., ko je Avstrija sklonila svojo grešno glavo in sprejela pogoja Wilsanove. Žal, da naša mlajša generacija nikakor ne more dovolj zapopasti, kaj je pomenil ta dan v naši zgodovini. Ze Čehi sami so predlagale, naj bi se prestavil državni praznik na kak bolj pri-mwen dan. Mi smo ga prestavili na 1. december, ker se je na ta dan izvršilo tudi z državnim aktom to, kar je izvršil 28. oktober s svojo praško revolucijo: kajti ta dan Je prenehala eksistirati Avstrija ... Toda zgodovinski dnevi se ne dajo komandirati!... Oni pridejo — dolgo pričakovani — nenadno in kakor nepričakovano. Koliko poštenih domoljubnih čeških src je sanjalo o tem dnevu! Kdo si je mogel misliti: kdaj in kako bo prišel ta dan? Celo med vojno ni mogel nihče povedati, kdaj in kako... Še par dni prej se je zdelo, da bo trajala vojna čez zimo. Naenkrat je zasijal 28. oktober, svetel jesenski dan; ob 10. dopoldne je prinesla »Nar. Politika« prvo vest, da je Avstrija — kapitulirala. In kot da je kdo ognja vlil v izmučeno, sestradano 'Prago!... Taki dnevi se ne dado narediti, delajo se sami... Človek je samo se smet v ognju splošnega navdušenja. To je oilo kakor da ni več ne vojne, ne lakote, ne mraza! Tja do nebeških višav je zadonela pesem1; Svoboda, svoboda, svoboda! Nezaslišano! Saj si nismo mogli misliti, 'aj se pravi; to: biti svoboden... Rdeče-beli prapori — toliko časa zatajevani, tolikrat lažnivo razobešam za avstrijske zmage — se pojavljajo s streh in oken — zde se novi in nenavadni, kakor da niso tisti, ki so viseli na Policijsko povelje, kadar je bilo treba slaviti kak avstrijski dogodeik, da bi se med ljudstvom vzdrževalo patriotično navdušenje. Ne! To so naši pravii, resnični narodni prapori, to je češka barva rdeče-bela, to je znamenje vstajenja, to so oni prapori, ki so pozdravljali sokolske zlete... Množice po ulicah so se zganile. Prej so bile počasne, trudne, izčrpane. Zdaj je zaplapolala v njih sveža kri... Zdaj je to narod, ki živi. Sicer še prav ne veruje ta masa, da je res ... Predolgo je morala čakati, zato zdaj ne ve, kaj naj stori.. • Toda tak dan prinaša san> s seboj svoj program. Ali ga vidite dečka, ™ko leti po ulicah z zastavico v roki. In za njim deset drugih. Kjer zagledajo kaj nemškega, avstrijskega: dol s tem! 2e prinašajo lestve. Masa na ulicah raste. Vse pomešano: '^ne, otroci, vojaki, moški, delavci... Lestve •s« dvigajo, dvoglavi orli padajo. Čudovit dan! ■Policaji samo gledajo: ne vedo, ali bi še stali na ulici, ali bi šli domov. Gruča za gručo S? vsdplje iz ulic na trg. Kaj bo iz tega?... f®* pred spomenikom nekdo govori. Narod-Poslanec je... Torej je res? Ni izmišljotina, V:1 Jih je bilo zadnji čas toliko! Svoboda? ... ^arodna država? ... Je li mogoče1? Včeraj smo ® popolnoma verjeli, da pride ta dan, danes, x jo tu — se nam zdi tako čudno nemo-. Da, težko je robu verjeli, da je Prost... . Pred uredništvi lepijo nove vesti. Posebne izdaje so že na ulici. Res! Kapitulacija! Ali veste, kajto pomeni ? Konec Avstrije! Ljudje f6 objemiljejo, poljubljajo, plakajo ... Končno, sončno!... Kje je pesem, da jo zapojemo v pozdrav svobodi? Od nekod daleč doni: Kje do,m je .moj... Ali, saj se ne da povedati, kaj ®o godi v srcih. Tudi s pesmijo ne! Iz tisočev Srt doni en sam glas: svoboda, svoboda, svoboda!... Zdi se, da bo zbil ptice z zraka. ■Nad strehami odmeva čez vse visoke hiše in palače in se zdi, da se razlega nazaj od predmestij, od koder se vale v središče mesta nepregledne množice... To je dan svobode! Narodni odbor je izdal prve odredbe, prve zakone. Pred Obecnim oomoni je vse orno ljudi. Pozdravljajo voditelje naroda, ki so se zbrali na prvo seio da Prevzamejo vodstvo naroda v svoje roke’ Iz-nr&,90 se Preroške Komenskega, da n ^ d^n’ ko 1)0 narod «*P«t dobil do-vlado nad svojo domovino iu nad — saminn seboj. Da, brez vlado ni države. Zato outi vsak novi državljan nekako dolžnost Uriigače ko prej!... Prej je moral __ 2nV*asilj11 satrven. Sto puta je bilo lakše naiskap strni * otrova, zanjihati se na vešalima, biti n<)t> ali gilotiniran, nego biti podvrgnut etal-mučenju v Zeničkoj tamnici... Tut,V<>v'or'l’0 se i verovalo gn je naš narod pod zarj!*!Tla robovao telom; a ga je Austrija htela da no 11 j egov u dušu. Tako je stvar »tajala u mir-„1 Vr®‘m.e. on da' kad se nisu videli ni najbliži jedne snačunate politike, a- kako je tek biiti U ra*u> u horbi u kojoj se radilo »biti ali ne < nama ali Auatriji? Tad se ispod maske otkrio punoni svetlu sav pakleni i nečovečni duh pod-ni n P0 |u't*e 8*1°, video potpuno onnj zloglas-iir, Osten, kad je veliko m ratnom ma- nom trebalo se i r viti srpako pleme. ,iu . .Je "?la 'personifikacija sile i neprav- ikii’ it v-nin trohoi a?110’ ,)a ^ upotreblja vata kad osetili Mi 8mo t0 v tamnici najbolje u r.P-.0110" by(vMi|St° ^ preživeo užasne patnje u zemfikom mužihštu od legije neustrešivih berača to. vel.iku Jugoslaviju, od uvancarde nafekiv- mlf rk°lenia f ^ naSeg naboda, pr,vstaje dob' 1Judl- k°Je naSe. sun>«živo i bezobzirno Cdn? 8lm° ",e raZUme LI’V di’ i nemi-1’riznani S av ''a ? m '"' st»Hju ne Cine me lf. ,1/. ne«° dela‘ 1 m0Zrij9koj ir,?- Pokazati da bez zrtava nema dela, ni race ni uspeha, i da na m o oni koji viSe daiu naroda Uzin'aiju j®811 iiva nvoralna snaga iednoga Zao udes najboljih ^ Nad sudbinom onih koji su za vršili svoj ze-(,'Otjski život zavapio je naš brat i sapatmk Kosta L aisinovič: >Broj osudjenih mnogo se proredio. Rodine u godinu padaju kao lesa; nečujno i pPfiinetno, gladili i zaboravljeni, ispuštaju dušu. ^rle su markantne ličnosti. Grobova je več to- liko da nas žive zbunjuju i zaprepaščuju. Pored D-r Koste Jevtiča, Dragoljuba Kesida, Riste Bar-njakoviea, Jove Pavloviča i Jakova Eriča u B. Luci imamo ih na stotine rasutih po celoj zemlji. Od mučenja neprijatelija ili od posledica mučenja pomrli su dosiad iz veleizdajniiSkih procesa: Gav-rilo Princip, Nedeljko Cabrinovič, Trifko Grabež, Miško Jovanovič, Veljko Cubrilovič, Danilo Ilič, Jovo Kerovič, Nedjo Kerovič, Lazar Djukič, Marko Perm, Aleksa Jakšič, Boško Čaprič, Dimšo Djoka-novič, Mihajlo Savič, Dimit rije Jevdjevič, Andrija Urosevič, Pero Miloševič, Nikola Jovanovič Ljubo Kovačevič, Svetozar Zrnič, Kosta Božič, Tošo Bea-tovič, Pajko Markovič, Jevto Dučič, Nedeljko Vu-kadin, Maksim Djurkovič, Djordje Dujanovič, Ri-sto Stefanovič, Miloš Djuran, Ljubo Mladjenovič, »ima Mirkovič, Tane Krstič, Drago Dakič, Djordje Jovičič, Zarije Spahič, Stojan Savič, Gajo Gavrič, Boško Mitrovič, Milan Ivkovič, Lazar Kladar, Jovo Brežančič i mnogi drugi. Sahranjeni su dobrovolj-nim prilogom svojih drugova. Odneli su sobom toplu romantiku nacionalnog idealizma i blislavu veru u ostvarenje ideje. Njihova imena, ipak, svetle, iako nisu ušla ni u ratne albume, ni u almanahe. Za pozni ja ,pokolenja padaju u zaborav. Još jedino u sečanju čuvaju ih arhive austrijekih vlasti. Da. Tu čete, nači i porodice: Principa i Bil-bija iz Grahova, Keroviča iz Majevice, Cubriloviča iz Bos. Gradiške, Stojanoviča iz Prijedora, Maliča iz Gradiške, Zečeviča iz Nevesinja, Kašikoviča iz Sarajeva, Eriča iz Kravice. Kao što čete nači i sve znane i neznane iz veleizdajničkih procesa, od ko-jih je mali deo u ovom napisu. Nesumnjivo u toj arhivi pod rubrikom: »na zlu glasiu stoječe osobe« naiči čemo na imena obešenih, pomrlih od gladu u zatvoru i na »lobodi, i poludelih od posledica hapsa. Naiči čemo na imena mnogih starih in mladih pokojnika, nekada pu-nih poleta i oduševljenja. Sada su trulež i leS. Na njihova 'ispolinaka dela, posle oslobodjenja, poku-šano je, da se baci poruga, ali istorijeka istina, ne da se izmeniti. Ako slučajno ovima iz dugog niza plemenitili pokojnika naidjete na imena, zapita jte: — Da ti se mrtvima za grobove znade? Da li njihove iporodice iinaju koru hleba? (Nadaljevanje prihodnjič). I uililniDln naročnine »nifiiiole ..PDHiO"! Važna vprašanja naše emigracije so brez dvoma med drugimi tudi ona, ki govore, kakšno naj bo stališče emigrantov napram svoji državi — Jugoslaviji. Ob tem vprašanju so se že ustavila različna emigrantska društva in nekatera med njimi so se tudi že izrekla za pozitivno delo v smislu jugoslovanske ideje. Imamo pa med našimi emigrantskimi organizacijami taka, ki stoje izključno na emigrantski podlagi, tako, da do danes še niso jasno in odkrito povedala, kakšno je njihovo stališče do jugoslovanske države. Zato dajejo tudi vsakemu poedincu popolno svobodo, da se udejstvuje politično tam. kjer se mu zdi po njegovem prepričanju najboije. Pretekli teden se je vršila redna skupščina kluba primorskih akademikov ob veliki udeležbi članstva. Po burnem občnem zboru je velika večina članstva izvolila odbor, ki jamči, da bo sposoben voditi nadstrankarsko politiko v smislu jugoslovanske ideje. Tako se je končno izrekla akademska emigrantska mladina za edinstveno Jugoslavijo. Svečano je tudi prisegla zvestobo in vdanost svojemu kralju Aleksandru I. Novi odbor bo prav gotovo izvrševal svoje delo v tem smislu, da hoče za svoje potomce veliko in srečno Jugoslavijo, zato bo tudi v službi jugoslovanske ideje in države. S tem pa ne sme še nepokvarjena mladina zaiti v strankarske borbe, ker moramo dobro ločiti državno-politična vprašanja od stran-karsko-političnih. Vendar pa mora izločiti ta mladina od sebe vse one elemente, ki rujejo proti idealom svojih prednikov in proti vsem onim žrtvam, ki so padle za edinstveno Jugoslavijo. V svoj krog naj ta akademska mladina zbere vse, ki še niso zgubili smisla za pošteno in resno delo. Občni zbor je tudi sklenil, da se bo odslej naprej imenovalo društvo: Klub jugosl. akademikov iz Trsta, Gorice in Istre. Med mnogimi važnimi sklepi je bila tudi sprejeta soglasno resolucija naslednje vsebine: Akademska omladina iz Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani je soglasno sklenila na svojem občnem zboru, da daruje mestu Tro-giru spominsko ploščo z vklesanim dvoglavim belim orlom in datumom Ujedinjenja imenovanega mesta h kraljevini Jugoslaviji. Dar poklanja emigrantska mladina mestu, ki je vedno stalo na braniku zaščite jugoslovanskih interesov na našem sinjem Jadranskem morju. Svečanost odkritja bo izvršila akademska mladina iz Trsta, Gorice in Istre, ki študira na Aleksandrovi univerzi, osebno v čim večjem številu prihodnje leto v mesecu juliju, ko priredi propagandno potovanje po Dalmaciji. ■■■■■ sM. SiJOA\EN B ' -sv- ••i -r ■- \ Istočasno apelirajo akademiki-emigranti na vsa naša nacionalna društva, da darujejo podobne plošče ostalim dalmatinskim mestom. V petnajstem letu Ujedinjenja Jugoslovanov naj se zableste vzdolž cele jugoslovanske obale beli dvoglavi orli, simboli našega poleta, moči in bodočnosti. Te dni je imenovani klub že prejel poročilo Trogirske občine, da je vzela resolucijo z veseljem na znanje in že tudi določila prostor, kjer bo stala plošča. Kot je to razvidno iz pisma in njemu priložene razglednice, bo plošča vzidana na glavnem trogirskem trgu baš na onem mestu, kjer so stali nekdanji beneški levi... Krepak zdravo, Tebi, emigrantska mladina! Na našo nacionalno publiko pa apeliramo. da priskoči klubu jugoslovanskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre na pomoč z denarnimi prispevki, da bo lahko mladina kupila dostojno marmornato ploščo in v njo vklesala naš državni grb, ki bo krasil mesto Trogir. Film nase zemlie NARODNA ODBRANA IN OBČINSKE VOLITVE NA VIČU Volilni boj, ki se je končal z zmago nacijo-nalne liste pri občinskih volitvah na Viču, je dostojno dobojevan, a naše delo s tem še ni končano. Svoje načelno stališče v pogledu občinskega gospodarstva, kakršnega je pred občinskimi volitvami predložila in obrazložila predstavnikom bivših političnih strank in predstavnikom J. N. S., so predstavniki nekaterih bivših političnih strank odklonili in s tem onemogočila sestavo enotne kandidatne liste. V svoji objestnosti in kratkovidnosti so smatrali naš korak za slabost. Kdor pozna boj, bo spoznal tudi, da je v vsakem boju vedno eden zmagovalec, a drugi premaganec. Spaljene strasti, ki se v takem boju sproste, rode Tazna sovraštva in niržnje, ki niso na korist občanov, ki so drug na drugega navezani. Edino to je bil naš namen, ko smo delovali na to, da bi se za občinske volitve sestavila enotna kandidatna lista. Na žalost smo našli najmanj razumevanja ravno pri onih, ki uče nauk Onega, ki je učil nauk ljubezni do bližnjega in pozdravljal svoje učence z besedami: Mir med vami! Takim krivim prerokom naš neizprosen boj, ki jih bo, če ne drugače, s silo pripravil do tega, da bodo spoštovali Kristusov nauk: Naše kraljestvo ni na tem svetu! Ker so volilci v tako ogromnem številu potrdili pravilnost našega stališča, je naša moralna dolžnost, delovati s svojimi najboljšimi močmi na tem, da pride to naše stališče pri delu v občinskem odboru do popolne veljave. To naše stališče je podal naš zastopnik v imenu vseli občinskih odbornikov članov Narodne Odbrane v »Izjavi« na otvoritveni seji novoizvoljenega občinskega odbora m se glasi: 1. Občinski odbor je gospodarski parlament občine, ki bo stremel v prvi vrsti za povzdigo sooijalnega in gospodarskega napredka občine. Politika tu nima in ne sme imeti mesta. 2. Kakor naj bo občina gospodarsko in socijalno dobro urejena osnovna edinica vse državne uprave, mora pa biti tudi žarišče vsega nacionalnega dela v duhu narodnega in državnega edinstva, kakor ga je izrazil Nj. Vel. kralj v svojem manifestu dne 6. januarja 1929. Zato bo vsaka privatna inicijativa v tem pravcu našla v občinskem odboru popolno razumevanje. 3. Zavedajoč se, da imajo naši volilci pravico, biti poučeni o vsem občinskem delu, hočemo biti z njimi stalno v stiku, ker le na ta način bomo obdržali njihovo zaupanje in tudi njih vero v poštenost občinskega gospodarstva. 4. Opozicija, ki je — ne po naši krivdi, ampak po zaslepljenosti njenih voditeljev — tako maloštevilno zastopana, naj bo prepričana, da bomo vse njene pametne in iskrene predloge za izboljšanje socijalnega in gospodarskega položaja v občini, vedno podpirali. 5. Predstavniki raznih stanov, izvoljeni na skupni listi, naj stopijo v stike s svojimi stanovskimi organizacijami, v kolikor obstojajo, ker le na ta način bodo težnje vseh stanov občinskemu odboru do dobra znane in primerno upoštevane. Posebno naj stopi predstavnik obrtnikov v stike z ono skupino obrtnikov, ki je pri občinskih volitvah v dobri nameri samostojno nastopila in po volji vo-lileev ni dobila svojega zastopnika. Ta predstavnik naj bo stalen tolmač vseh njihovih teženj tu v občinskem odboru. OBČINA Pod tem imenom je začel izhajati v Mariboru mali listič, ki je razposlan na vse občine s povabilom za naročitev. Mislili smo, da je list namenjen našim občinskim upravam, toda že prve izdaje kažejo ravno nasprotno. Mogoče je tudi, da je gospoda s Koroške ceste v Mariboru začela izdajati listič radi občinskih volitev, vsaj tako sodimo iz pisave. Predvolitvena številka »Občine« je pisana popolnoma v punktaškem smislu. Čudno je, kako je bilo mogoče, da je prišla v javnost. Podlistek »Občine« nosi naslov: »Janezi«. Toži se dopisniku podlistka po Janezih. Po vrsti našteva, kaj so vse Janezi pomenili v preteklosti v regimentu, od frajtarja vse do najvišjih oficirjev. Dalje da je ime Janez naše pristno domače, najlepše ime in da bi Janeze izpodrinila tuja (kajne nacionalna) imena, da se ni znova oglasil stari ponos naših Janezov. / Razumemo povsem g. urednika bivšega vojaškega duhovnika Golca. Kaj se hoče, stare avstrijske garde ni več! Gospodov vojnih kuratov v pozi in časti avstrijskih oficirjev tudi ne. Škoda tega lepega življenja, koliko spominov imamo bivši vojaki na gotove gospode, ki so nas blagoslavljali za borbo proti lastnim bratom. Kakšna žehta bi morala biti, da bi vse to oprala. Tako podobno je vprašal v prvih povojnih letih v »Slov. Narodu« neki prav učen gospod požegnano gospodo. Tako vprašanje stavimo danes mi nacionalisti poli-tikujoči gospodi. Le nikar z obujanjem spominov na naše prokleto suženjstvo! Nismo sedeli vsi pri pogrnjenih mizah. Ogromna večina je gladovala in umirala za proklete časti poedincev! Čudna so pota naših katoliških gospodov, kar v civilno življenje so jo mahnili. Ubogi škofje pa tožijo o pomanjkanju svečeništva na deželi. V mestih najdeš cele štabe take gospode. Želimo gospodu duhovniku, sedaj v civilu, uredniku Golcu, da pazi na urejevanje malega lističa »Občina«, saj mu je poznana nacionalistična birma. Našim občinam pa priporočamo, da takoj zavrnejo listič gospodi na Koroško cesto v Maribor, sedaj jim bo baš dobro došel papir! MEHKOBA, NAŠA RAK-RANA Slovani smo mehke duše, čudno radi odpuščamo vse krivice, ki nam jih je kdo naredil. Še dalje gremo od odpuščanja, zakaj krivico plačujemo z dobrotami. Mehkega kova smo, vse premehkega, tako, da nas drugi vedno izkoriščajo, ker so točno proučili našo veliko napako: mehkobo. Preganjali so nas, tepli, pljuvali, ni od tega petnajst let, tako kratka doba in že smo skoro pozabili, kdo nas je tepel v obraz. Takrat smo stiskali zobe, od sramote v svojem ponosu krvaveli in klicali veliki plačilni dan. Samo v mislih nami je bil tisti veliki plačilni dan, zakaj zadovoljili smo se, da so naši narodni nasprotniki spremenili napise na tablah, poslovnih pismih, mogoče stopili kot člani v to ali ono narodno organizacijo in nič drugega. Hoteli pa nismo, ali pa smo bili toliko zaslepljeni, da bi se oni tudi miselno prepodili v duhu državnih interesov, to je, da bi tudi na znotraj pokazali, da so se resnično poboljšali. Naš kruh jedo, krivci so našega trpljenja in zato bi bila to njihova sveta dolžnost. Toda poglejmo bilanco naše slovanske mehkobe. Isti krivci oholo dvigajo glave, iz-obešajo hitlerjevske zastavice, pojo nemške pesmi, zopet pišejo svoja imena s — sch — tsch — tz itd. Na vseh koncih in krajih neko čudno, opasno gibanje, ki ga je treba zajeziti. Nemška korespondenca, nemški pogovori, nemške posebne ure, nemški pemzionati, nemški kino-lilmi itd. Nekdo te udari po levem licu, ti pa mu nastavi še desno. Potem pripogni svoj mehki hrbet, da začutiš batine. Žanji svoje žito in prosi za lastni hleb kruha, še za obleko prosi, ki si jo sam zaslužiš. To je sramota, preko katere naša narodna zavest ne more iti. To je hudičevo delo naše skromnosti in ponižnosti. Čemu bi hlapčevali, mili« slovenski domovini in še čez. Dobil sem pa spotoma nekaj čudnih vtisov. V Ptuju sem med drugim ogledoval tuda pokopališče. Sami -eutz, -itsch in tschitsch. Gotovo umirajo sami Nemci in bo čez nekaj let Ptuj popolnoma slovenski. — Potoval sem dalje. V Novem mestu sem hotel kupiti zemljevid cestnega omrežja. Seveda ne Afrike, temveč domače zemlje. Že iz mladosti mi je poznana narodna knjigama Krajec. Vstopim in zahtevam zemljevid. Pa mi na moje začudenje prinesejo celo skladovnico zemljevidov Severne in Srednje Italije. Zemljevida Jugoslavije seveda niso imeli. Najbrže nihče ne potuje po našiih krajih. •— Mahal sem počasi preko Gorjancev. Lepa cesta, lepa okolica. A ob cesti znanci izza čraO-žoltih časov; cestni mejniki s starim, čestiitljivim K. K. Kako prijetno se more počutiti: kak stari avstrijski veteran, ko srečuje znanilce stare »nevenljive« slave. In še ena. V Bos. Dubici sem kupoval sadje. Da sem Slovenec sem povedal; pa me takoj nekdo iz množice nagovori nemški, češ: »Kranjci govorite svi nemački«. — Res dobro izpričevale za nas, da govori brat z bratom nemški. — Pa tako dale’! niti ni treba. Nedavno sem bil po opravkih v Apačah. Vstopim v veletrgovino, pa me nagovorijo: »Vas vinšen zd?« In danes ja »gospod -itsch« župan narodne stranke, samo da je pisan z »-ič<. — Morda je pomota!? — Najbolje, da je človek doma, da ne vidi vsega, kar bode in bolrl. — JAVNO VPRAŠANJE Vprašamo Ljubljanski Motoklub, čemu prireja svoje izlete pod geslom »Die Fahrt ins Blaue«. Šoštanj Z obhodov Novo mesto DINAR, NE KRONA Zadnje občinske volitve so pomedle prijatelje Rima, grobokopa slovanstva in naš narod je pokazal, da tudi on zna misliti:. S svojo bistroumnostjo je volil tam, kjer je bil-o potrebno in s tem prizadjal smrten udarec klerikalizmu, ki je že od pamtiveka v pogubo človeštva, posebno pa slovenstva, odnosno slovanstva. Kakor je naš Dolenjec razumel položaj občinskih volitev, tako bi bulo umestno, da bi tudi v drugih zadevah enkrat za vselej opustil bivše avstrijske izreke. Tako na primer ne samo priprost narod, marveč tudi takozvana inteligenca govoni le o kronah, a ne o dinarjih. V trgovinah, mesnicah in drugih trgovskih prostorih, posebno pa na trgu se sliši pogovor med prodajalcem in kupcem le v kronah. Vse se vpraša koliko kron stane blago, računa se le v kronah. Ti vsakdanji pojavii, ki se dogajajo vsepovsod, naj spominjajo prav po nepotrebnem na suženjstvo habsburškega jarma in skrajni čas bi bil, da se govori le o dinarju in ne o kromi, katera je že davno vržena v ropotarnico in ki je bila pokopana skupno s pokojno Avstrijo. — Naš denar je dinar, dinar je v svobodni državii, a krona je bila avstrijska, krona avstro-ogrskih grofov, tiranov človeštva. Zato bi bilo umestno pregledati nekatere dolenjske graščake, ostanke fevdalizma, ker ovoda napada javno nedolžne osebe in povzroča ob enem listu velike stroške, zasluži eksemplarično kazen. Uredništvo lista Pohod. Konjice Hugo Detiteehegg, trgovina z mešanim blagom v Konjicah im glavnem trgu, pošilja strankam še vedno račune z nemškim besedilom, seveda je označba imena tvrdke na računu pisana tudi, kakor zunaj na trgovini. Mož očividno ne ve, da smo v Jugoslaviji in da živi od žuljev naših ljudi. Ta kratka notica je opomin, da odpravi imetnik tvrdke vse, kar smo grajali. Drugi taki slučaji pridejo na vrsto prihodnjič. Renegatstva je pri nas itak dovolj, zato ni potrebno, da prihaja .ljubljanski damski modni salon »Tip-top« v Konjice razstavljat damske klobuke tako, da pošilja po Konjicah dvojezična reklamna obvestila. Kot lastnica tega salona je podpisana Kristina Stadler, Ljubljana, StroHsraayerjcva, nakar opozarjamo ljubljansko nacijonalno javnost, da potrebno ukrene zoper tako postopanje, ki je pač najmanj primerno za tukajšnje obmejne kraje. Pripomnimo še, da je razstava damskih klobukov napovedana za dvorano gostilničarja Filipiča, kjer se zbirajo kulturbundovai. Pričakujemo, da se ne bode v bodoče več kaj sličnega pripetilo. Hišna preiskava se je vršila v noči od 11. na 12. oktobra t. 1. pri tukajšnjem arhi-dijakonu Tovorniku Francu, ki je spravila na svetlo precej materijala. Državno sodišče je uvedlo kazensko postopanje zoper Tovornika Franca in ga pozvalo k zaslišanju v Celje. Isti pa ni pristopil k zaslišanju, temveč je zginil neznano kant in je zoper njega lizdano privodno povelje. Pričakujemo, da se bo zakon uporabil v tem primeru v vsej strogosti. 0 zadevi bodemo svoj čas poročali. Iz hiše tukajšnjega trgovca S urn er Martina sta bila v noči od 15. na 16. oktobra t. 1. polita s katranom od tukajšnjega cementarja Mihclag Viktorja sokolska četnika iz Konjiške vasi. Zoper Mihelaga in Šumerja Martina je vložena kazenska ovadba radi tega dejanja. 0 stvari bomo poročali in izvajali tudi potrebne konsekvence. Sav. strelska družina Ravne-šoštanj je imela 22. t. 1. na svojem novozgrajenem strelišču drugo letno nagradno tekmovalno streljanje. Streljalo se je od 9. do 17. ure nepretrgoma. Da je bilo zaniimanje prav veliko, priča 44 tekmovalcev. Tudi br, strelci iz Velenja so se udeležili tekme za naslov prvaka Šaleške doline. Odrezali so se prav častno ter nam odnesli dve nagradi. Iz spodnjih rezultatov se pa vidi, da družina deluje prav marljivo ter v polni meri doseza svoj namen, saj se je izvežbal že prav lep kader izvrstnih strelcev. Zato gremo le tem potom naprej, saj je za nas edino pravilna, ker posebno na naši severni meji moramo biti vedno budno na straži — pa makar s puško v roki. Nagrajencem je izročil darila ter izrekel svoje čestitke predsednik družine br. Nat ek Ivan v gostilni »Jugoslavija« v Šoštanju ter se zahvalil vsem darovateljem nagrad. Župan mesta Šoštanj dr. Majer čestita družini k tako smotrenemu delu, ki je baš danes pokazalo svoje lepe sadove in častnemu napredku družine, kakor marljivosti članov. Nagrade — 9 — so predstavljale vrednost 1500 Din in so bile po doseženih točkah razdeljene: 1. Topolšak Franc — prvak šaleške doline. 2. Natek Franto, Šoštanj. 3. Souvinek, Velenje. 4. Kaiser, Šoštanj. 5. Steinbach, Šo-štanj. 6. Ing. Probe, Velenje. 7. Šnuderl Ljubo, Ravne. 8. Zupan, šoštauj. 9. Schonwet-ter, Ravne. »Paberki«. Kdor ne pozna šaleške doline, si res težko predstavlja, kako je lepa, kako mična, kako bogata. Kdor jo pa pozna temeljito, vse njeno življenje, njen center, pa v žalosti lin z gnevom ve in čuti, da bi mogla biti še lepša, da je res mikavna nabolj za one, ki se vsesajo v njo kot cvetoder v popek napravljaje pota sebi, da zbirajo njeno bogastvo, polnijo sebi žepe, izžemajo ljudstvo, znoj njihovih rok. Garaj in delaj lastnik domače grude-zemlje še tako od zore do mraka, zagotovljen ti bo komaj skromen obstanek, vsesaj se tujčin kjerkoli, cekini ti bodo polnili blagostanje naših žuljev. Kako dolgo bomo še pustili tujo pijavko na sebi, kako dolgo pokorni diktatom nemškega mogotca, kako dolgo še dopustili, da nam zastruplja zavest naših narodnjakov?!... Mi pa, ki nas je 15. oktober ponesel k novi zmagi, ostanemo trdni kot doslej, ni nas malo, vedno več in težko priborjena zmaga nam je bdla in bo vedno največje zadoščenje. Ne prodajamo našega narodnega čutenja za Judežev e groše«, a ne bomo tudi prej mirovali, dokler ne iztrgamo onih ter jih vrnemo k nam, katere ste nam zastrupili. Dozdevna moč, ki jo imate, se je razblinila kot puhla fraza. Narodno gospodarstvo pa pada od dne do dne. Ker če pusti eden, pobere drugi! Zahteva se danes od delavca in kmeta, da je z dušo in telesom prežet narodne zavesti, ne vedo pa, zakaj nova narodna sila omaguje. To se pravi: »damo ribo na mizo in se čudimo, zakaj ne plava« in da »prazen Žakelj tudi ne stoji pokoncu«. Pa se čudiimo, da naši delavci danes hvalijo svoje nemške gospodarje, ne .pomislimo pa, da, če smo mi sami lačni, bomo iztegnili roko najprej proti onemu, ki nam bo nudil košček kruha. Kadar bo naš kmet-delavec gospodarsko dovolj trden, ko ne bo več lačen — bo narodnjak, bo zaveden Jugoslovan. Naša briga in skrb pa mora biti, da mu bomo megli nuditi ta kruh mi, oziroma da bo sam megel svobodno razpolagati s svojim blagom, ko izženemo naše valpete in izkoriščevalce. Ene kakor druge! »Na svoji zemlji — svoj gospod!« —L Rogaška Slatina OBČINSKE VOLITVE Paktiranje in kompromisi, ki so do 6. ja nuarja 1929 v našem političnem življenju bili tako zelo v navadi, so zdaj-le pred občinskimi volitvami čisto po nepotrebnem spet prišli y prakso. Mi smo v načelu proti takšni politiki, ker želimo, da nove občinske uprave pridejo v roke poštenih in nacionalno zavednih ljudi. Neki naši profesionalni pol Ulčarji pa imajo čisto drugačne račune. Praviijo, da nočejo odbijati, ampak pridobivati, samo da se množi število pristašev, ne glede na notranjo vrednost ljudi. Temu svojemu načelu pa niso dosledni — vsaj tukaj so to dokazali — kajti pri nas so postavili na kandidatne liste in celo za nosilce liste splošno znane nemškutarje, odbili pa so sodelovanje nacionalno zavednih ljudi. Priprave za občinske volitve so se vršile pri nas tako, kakor je v »Pohodu« št. 39 z dne 30. sept. t. 1. že bil nekdo omenil. Par ljudi se je zbralo, določilo in porazdelilo mesita na kandidatni listi; potem pa ,ko je že vse bilo sklenjeno in določeno, je prišel dan volitev, ko je narod imel »odločiti«, koga hoče za svojega zastopnika. To je navidez narodna volja. Pridobivanje takšnih ljudii za J. N. S., ki nam danes samo iz oportunitete ponujajo svojo pomoč, je z nacionalnega stališča škodljivo in se nam lahko prej ko slej bridko maščuje. Ce je kateri nemškutar storil menda naši stranki kakšno uslugo, ni potrebno, da ga zato postavi-m za predsednrka občine, marveč naj bo zadovoljen s tem, da dobro živi med poštenim slovenskim ljudstvom Zdaj, ko so občinske volitve končane in je iz volilnega meteža J. N. S. izšla kot zmagovalka, bo neobhfldno potrebno, da gospodje narodni poslanci in vsi odgovorni faktorji pregledajo vrste in odstrani jo škodljivo navlako. Naj se začne takoj s čiščenjem. Klerikalizem leži na tleh, momontano nesposoben za borbo, toda treba ga dotolči, da ne bo nikoli več dvignil glave. Obenem pa moramo lečiti rano, ki še vedno razjeda naš narodni organizem in škoduje našemu ugledu — namreč zatreti moramo nemškutarstvo. Šele tedaj smemo upati, da bo do prihodnjih skupščinskih oziroma občinskih volitev jugoslovanska nacionalna stranka ne samo po imenu, ampak v resniai na-cionalna. Ne samo klerikalci, ampak tudi nemškutarji morajo izginiti in z njimi vsi tisti, ki jih ščitijo in protežirajo. Rogaška Slatina, dne 24. oktobra 1933. Juro Tkalee, kapetan v p. in .posestnik- Dolnja Lendava DOLNJA LENDAVA ZOPET V MADŽARSKIH ROKAH »Jutro« je poročalo o občinskih volitvah, da je v Lendavi tudi lista g. Bačiča lista JNS-»Slovenec« pa je poročal, da je lista g. Bačiča kompromisna. Dejstvo je, da lista g. Bačiča ni bila lista JNS in kompromisna je bila v toliko, kolikor so na njej v resnici kandidirali člani obč. org. Ta lista pa je v resnici 'madžarska. Lista je zmagala in tako je prišla občina Dolnja Lendava zopet v madžarske roke. To je resnica, ki je ne bo mogel zabrisati še tako vnet kompromisar. V dokaz, da je lista g. Bačiča madžarska, naj služijo nekatere zanimive ugotovitve. Tako je na listi kandidiralo 9 možakarjev, ki ne znajo niti besede državnega jezika. Od teh jih je prišlo v odbor sedem. Nacionalisti smo radovedni, kako se bo razpravljalo na sejah. Seveda v blaženi madžarščini! Poleg teh sedmih mož so še štirje taki, ki lomijo državni jezik le za silo, ker je njih občevalni jezik izključno madžarski. Tako podobo ima naš občinski odbor in sedaj vidimo, da niso bile besede, ki jih je izgovoril eden izmed izvoljenih občinskih mož nesmiselne, ko je rekel: »Sedaj več ne bo na občini ,dober dan‘, ampak ,jo napot‘«. Verjamemo, da bo odslej na občini res zavladal madžarski jezik in tudi madžarski duh. Madžarski duh in jezik bosta zavladala na lendavski občini! Drugače tudi ne more biti, saj to je bil bistven program te liste. Parola »proti Kranjcem« se je res obnesla in je bila zmagovita. Težišče vse zmagovite sile je bilo v Dolgivasi, ki je znano najbolj madžarsko šovinistična vas. Na višku je bil tukaj prosluli Madžar Orban Jožef, ki je ?a rokave vlačil volilee v volilni lokal. Posamezni volilci so na slovenska vprašanja predsednika ostentativno odgovarjali madžarski, rekoč: »samo madžarski«. Uresničile so se bebesede agitatorjev: »Volite take ljudi, da boste na občini vsaj lahko govorili v svojem madžarskem materinskem jeziku«. Najbol.1 znani in vneti predstavitelji tukajšnjega ma-džarstva so javno agitirali in strašili, da, ce zmaga narodna lista, bodo Madžarom zavih vratove. Pa kdo bi našteval vse, kar se je godilo. Podoba je bila, da smo v centralni madžarski in ne v Jugoslaviji. Narodna skupina je bila v brezpomembni defenzivi pred obsedeno množico, ki je bila sfascinirana tudi po ljudeh, ki kaj radi pravijo, da so Slovenci in se prištevajo med narodne Slovence. Vsa agitacija se je vršila ponoči in tajno, kakor je to nekaterim ljudem podobno. Zanimivo bo omeniti tudi, da je na tel listi izvoljen dekan Jerič, dr. Klar, banovinski zdravnik, upokojeni učitelj in organist Szep ter odvetnik dr. Strasser. Nič manj zanimivo ni, da so izvoljeni na listi tisti ljudje, ki so se in se še potegujejo za to, da bi se na tukajšnjih šolah zopet uvedel madžarski 7>ouk. Izvoljen je celo človek, ki je bil kaznovan radi omalovaževanja naše narodne vojske. Z geslom proti narodnjakom, proti Slovencem je šla lista v boj in je v tem boju zmagala. To je dokaz, da moramo tukaj računati z močnimi narodnimi nasprotniki. Omenili smo le senco tega, kar se je v resnici dogajalo, pa naj bo dovolj. Dolžnost Pa čutimo, da pokažemo tudi na drugo stran-Politika, ki je šla za tem, da se v kompromisih sodeluje s tukajšnjimi krogi, je doživela polom. Tisti, ki so tako vneto zagovarjali in branili Madžare in udrihali celo pp narodnih ljudeh, so se sedaj lahko prepričali, da je bila njihova pot napačna. Ali so se kal naučili? Upajmo, da! Krivični bi bili, ako ne bi omenili še onih tretjih. To so tisti, ki znajo zabavljat} in kritizirati, delati pa nič. Sedaj po to& zvonijo; poglobijo se pa naj vase in sprašujejo vest, ali so kaj storili za narodno stvar. Resnica je, da smo se tokrat Slovenci v Lendavi pokazali za nesposobne vsakeg3 dela in udejstvovanja. Ni v nas nobene bor-benosti. Hujše je v narodnem pogledu danes, kakor je bilo pred petimi, šestimi leti. Ni v nas več nobenega ponosa, životarimo, kakor posadka, ki je prepuščena sama sebi na oddaljenem otoku. Zbudimo se, dokler še ni pozno! Odgovorni urednik Miroslav Mateli*. — Inlajn za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. i. i o. Ernest Vargazon. — Tiska tiskarnu Merkur Ustanovni občni zbor za Krajevno organizacijo Narodne odbrane za Kolodvorsko-Božigrajski okraj v Ljubljani »e bo vr-Su 6. novembra t. 1. ob 20. uri v kolodvorski restavraciji na Glavnem kolodvoru. Vabimo nacionaliste tega okraja, da ustanovnega občnega zbora udeležijo v *uH večjem številu. Pripravljalni odbor. Nemškutarju in narodnemu odpad' niku sramotihii pečat sredi čela, da se mu bomo že od daleč izognili. (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani