ŠTAJERSKI GOSPODAR Erscheint jeden Sam.taö -Verlaö u-Schrlffleitun* Marburg (Drau), Badga.se 6 _ Ruf 25-67 - Bezugsprclae, in der Ortmark vlertellähr RM 1J. einschl.9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 e.nachL 9 Rpf Poatgcbühr, zuzüglich 18 Rpf Zuate^bX _ Poa^kk^i^N^S Nr. 27 . IIL Jahrgang Marburg a. «L Drau, Samstag, 3. Job 1943 Einzelpreis 10 Rpf Zaupanje m nacionalna disciplina - Denar kot merilo storitve — Kdor E%4Plllt£lf4» uroilvnatfo štedi v vojni, ima dvojno šanso - Milil O IlOliSllC fOlIlIC Stabilnost Reichsmarke v vojni in v miru - Pomembna izvajanja R e ich s m inis tr a Funk-a o politiki štednjo Te dni ja imel Reichswirtschaftsminister in Reichsbankprasident Walter Funk na seji berlinske hranilnice pomembni govor o štednjl v vojni ter o pomenu štednje za zavarovanje vojnih financ, obenem pa tudi o štednji kot podlagi za socialni vzpon nemškega naroda. Minister je najprej odpravil neumno besedičenje o »preobilju« denarja ter usodno domnevo, »da denar ne igra nikaka vloge«. Denar — tako je dejal minister Funk — je merilo za storitve posameznika kakor tudi narodnega občestva. Denar ja edino uporabno merilo za odmero produkcijskih stroškov, mezd in cen. Ravn# ▼ narodnem gospodarstvu, ki temelji na storitvenih mezdah in storitvenih cenah, je zdrava denarna politika odločilne vrednosti. Proti zamenjalnemu trgovanju Kakor je izmenjavanje uporabnih in uiivalnih dobrin razumljivo v časih velikega pomanjkanja blaga, je vendarle treba pobijati zamenjalno trgovanje, ker to trgovanje — v kolikor bi nastopalo organizirano — utegne razveljaviti trdne vrednotna relacije in vero v vrednost denarja. Dolžnost vsakogar je tedaj, zoperstaviti se za-menjavanju blaga radi njegovega demoralizujo-čega in škodljivega učinka. Stednja omogoča posamezniku naravni socialni vzpon, ker otvarja vsakomur možnost stopnjevanj» lastnega blaga in načina življenja, ali pa tudi njegovim potomcem, in sicer na osnovi lastne storitve. Kdor torej štedi, sluii narodnemu gospodarstvu kot celoti. Vsled trajnega štedenja se pretaka po žilah gospodarstva neprestani tok prihrankov. Kakor brez dela ne morejo nastati nove dobrine in bi motali brez dela umreti za lakoto, tudi moderno gospodarstvo nikakor ne bi moglo shajati brez štednje. Financiranje vojne potom štednje Potreba štednje se je najvidnejše pokazala v vprašanju financiranja vojna. Spričo zelo povišanih narodnih dohodkov so bili davčni dohodki Reich-a že v mirni dobi tako obsežni, da je bil bistveni del vojnih izdatkov zasiguran že na davčni strani. Vsled nadaljnjega porasta narodnih dohodkov in vsled uvedba vojnih doklad k dohodnini in h gotovim trošarinam, so direktnih dohodkov, predvsem davkov, medtem ko je delež davkov v svetovni vojni znašal jedva 13 odstotkov. Samo z davki pa državnih izdatkov V vojni nikakor ne bi mogli pokriti. Ako bi se to poskusilo, bi se moralo postopati tako natančno, da posamezniku praktično ne bi ostalo nič razen tistega, kar bi v denarju potreboval za kritje najnujnejših življenjskih potrebščin. S tem pa bi prenehalo vsako stremljenje posameznika. Najprej bi ohromelo, nato pa bi nastala smrt. Nikdo ne bi hotel trpeti pomanjkanja radi svoje bodočnosti, nikdo ne bi več skrbel za svoj napredek, nikdo ne bi hotel stopnjevati svojih storitev do zadnjih mej, ako bi imel pričakovati samo državno rento, ki bi jo užival prav tako tudi njegov sosed-lenuh. O hranilnih vlogah Reichsminister je nato dejal, da se morajo vojni dobički najostreje obdavčiti. Davki, ki so potrebni za zavarovanje financiranja vojne in urejenih državnih financ, služijo tudi zavarovanju valute in vrednosti hranilnih vlog. Cim večji so dohodki, tem večja mora biti obdavčitev. Nikdo pa ne misli obremeniti hranilnih vlog s posebnim davkom. Na drugi strani pa se bo z davčno-poli-tičnimi ukrepi prijelo ostreje vse tiste, ki kljub ponovnemu opozorilu svoj denar, ki ga trenutno ne rabijo, odtegujejo rednemu tržišču denarja in kapitala Iz pomožne pozicije, ki jo zavzema štednja in ki odločilno olajšuje naloge financiranja, izhaja medtem ša samo ob sebi razumljiva konsekvenca: Ako up<* rablja država prihranke nemškega naroda, ima tudi obveznost, ohranjevati nemškemu narodu vrednost njegovih prihrankov. VI vsi poznate pot naše finančna in valutne politike, kl si Je zastavila nepremični cilj ohranitve stabilnosti nate vrednote. To pot bomo konsekventno in premočrtno nadaljevali v vojni kakor tudi v miru. Nespremenljivi stroški življenja V svojih nadaljnjih izvajanjih ja Reichsminfr. ster Funk opozoril tudi na to, da so veletržne cena skupno s stroški življenja v Nemčiji porasle izza izbruha vojna le za malenkost napram stopnjevanju v Angliji in Zediojenih državah, kje» so narasle do 54 odst. od izbruha vojne sem, izzivajoč v zadnjem časa težka mezdne boje in stavke. Ojačena tezavracija bankovcev, ki je ▼ vojnih časih splošen pojav, nikakor ni vznemir-jujoča iz stališča valutne politike. Lahko bi ja celo smatrali kot nekak dokaz zaupanja v varnost našega vodstva. Bilo bi vsekakor bolje, ako bi zbiralci bankovcev to svoje zaupanje manifesta rali z vplačevanjem zbranega denarja v nate hranilnice. Na oziraje se na to, da hI tako preprečil izgubo denarja in izgubo obresti svojih pri« hrankov, bi tudi v bodoča ravnal mnogo bolj pa» metno. Lahko bi se namreč zgodilo, da bo di* žava vsa take ljubitelje bankovcev In lovce za gmotnimi vrednotami prijela s posebnim davčnim vijakom. Pomoč srednjemu staležu Samo ob sebi se razum% da smatra nacionalsocialV stična vlada kot svojo dol*> inost, da s pozitivno politika joodpiranja srednjega stale-jža dokaže svoje priznanje ia scenitev. V sedanji borbi z« bb s tanek morajo ostati ¡nnoge sicer upravičene že« 1 je v ozadju. Ako je n. pc. / oboroževalni industriji od» očilnega pomena, dat se s ajmanjšim zaletom doseže iajvišji efekt koristi, ni mo-ilo izostati, da je akcija za« iranja obratov najobčutna* e zadela srednje in male brine obrate, akoprav ja spelo v največjem obsegu ktivirati tudi te obrate za borožitev. Pri zapiranju bratov ne gre za načelne krepe. Država bo skrbel« i a ohranitev malih in sred-_T. . njih obratov ter jih bo pa PK.-Knegsberichter Jacobi PBZ (Sch.). vojni še bolj vključila v go- ZusammenstoB im Luftkamn! »podarsko življenje, obenem pa bo popravila škodo, ki Ja davčni dohodki Reich-a In einem überaus heftigen Luftk^r'^rX.rSo'Mbomber rannte die,M pi „( pVbo popravYla škod;; kl ^ bolj narasli. Feindmaschine, die dem tapferen Anariff d«♦ d.eaes Flugzeug die nujno-nastala v vojnem bi .kupnih men versuchte, über den gÄÄiÄÄÄZ ZSZZ » T.teh obratih. To^velja „ iÄÄ - — «5=SSL gorteo in rokodelstvo. »ŠTAJERSKI GOSPODAR« _ —-----r----------= S. Juli 1943. Bune2esfü!arer Franz Sieind! Odkrita beseda Spodnjestaievcem i Kot Bacionalsocialisti in Fuhrer-Jevi možje »mo •bvezani, da podajemo v našem področju delovanja v odločilnih urah jasna pozicijska poročila. V «vojstvn kot Gauleiter-jev poverjenik za politično obnovo na Spodnjem Štajerskem se obračam d« vseh Spodnještajercev v namenu, da zarišem Jasno ironlo. Aprila 1841 se ]e zlomila jugoslovanska država pod udarci nemškega meča in s tem je prišla ura vrnitve Spodnještajerske v Reich. Po 231etni tu-jeviadi so se obnovile vezi tisočletne harmonije, da bi se neločljive združile za vse večne čase. To Jasno dejstvo Je pretežna večina spodnje-ttajerskega prebivalstva pozdravila v globokem hi poštenem navdušenju. Najodiičnejša naloga organizacije Steirischer Heimatbund obstaja v tera, da zasidra stanje, ki ga je ustvaril nemški meč, diskovno in duševno tako, da bi mu pridobila pre-diiiat večnega. Več kot dve leti sla minuli izza enih preobratnili dni. Navdešenje se je poleglo, na njegovo mesto pa sta stopila resnost dneva in zaskrbljenost dela in boja. Kar Je Spodnj eštajerc nedkeč obljubil, je medtem dokazal s storitvijo in zanesljivostjo. V prvi vrsti mislim tu na naše vojake zmaj v vojižnicah Reich-a In na fronti. Tino« izmed njih s« leta 1941. tičali še v srbskih afc»«*Bteh, zavestno ali podzavestno se Jih je sitna v boj preti Reiek-u, danes pa so zaneeljivl PSinrer-Jevi jrenadirji. Mnegi Iz m od njih so žrtvovali svoj« življsaje za Nemčijo, drugI pa noti)« ponosno svoja odličja na prsih. Spodnje&ta-JcBski kmet se je «vrstil v fronto nemškega krae-«tjphra. obdeluje svojo zeiafjo, seje In žanje ler pomaga tako izvejevatl zmago. Spod«Ještaje»ski delavec izpolnjuje svojo dolžnost v rudnikih in tovarnah, v pisarnah, v železniških ter oborožitvenih obratih. Pretežna večina spodnj eštajerskega prebivalstva )• svojo izpoved iz aprila 1941 tisočero podkrepila in potrdila z dejanji. Za malo manjšino zavestnih nosilcev volje »nje ideologije so pomenili dnevi preobrata v L 1941. konec njihovega političnega sveta In moči. V kolike» jih nismo kot hišni gospodarji odstranili k dežele, so se deloma optično kamuftlrano sprijaznili z novimi razmerami ter se uvrstili v novi red. Po njihovem duševnem občutjn in političnem kotenju se niso spremenili. Njihovo zadnje npanje |« vojna in možnost nemškega poraza. Dokler to •emške armade na vzhodu In v Airikl Jnrile od image do zmage In Je posebna vest za posebno vestjo e tem pričala nemškemu narodu In todi ljudem nove pokrajine ob rekah Save, Sann, M ur te Dran, to sedeli z majhnimi trči ln tlabotnlm kotenjem v tvojih bunkarjlh in mišjih luknjah, »puščajoč tvoje upanje na povratek starega ritima. Pri tem se ne oziram niti na peščico zavednih komunistov, ki so ob pričetku vojaškega «bračuna odšli z boljševizmom v gozdove, da bi primerno naročilom Kominterne kot partizani i ropom, umora, terorjem in sabotažo motili obnovo ter ogrožali red in mir. Dokler ]e bila Nemčija M vojnih frontah v zmagovitem prodiranja, J« bilo njihovo delovanje politično brez pomena, če- 5rnv to čestokrat zahtevah žrtve naših najboljših odi. V naših dneh Je stopila vojna v tvojo odločilno tazo. Po zlomu meščanskih sovražnih držav evropskega kontinenta Je treba meriti nadkontinen-tnlno obračunavanje t svetovnimi silami, zlasti pa ■ boljševizmom, z novimi merili. Usoda nam nI namenila samo celo vTsto največjih zmag? kakor —---- i, || , jih svetovna zgodovina v teh Izmerah doslej nI poznala, prihranila pa nam tudi nI protiudarcev in žrtev. Povsem jasna je primerjava s Fflhrer-Jevo politično borbo za oblast v Nemčiji. November leta 1923. Je btl za slabiče v naših vrstah konec borbe, za aktiviste pa obveza, še bolj trdno delati in se boriti za zmago. Leta 1932. Je izgubila NSDAP glasove in mandate, toda Adolf Hitler je 30. Januarja 1933 stopil kot Kanzler Reich-a na čelo naroda. 25. JtiliJ 1934 je bil za ranoge nacional-socialiste v Ostmarkl konec njihovega političnega upanja, za nas pa signal za prlčetek nove borbe. Ponosno bilanco smo doživeli leta 1938., ko se je Ostmarka vrnila v okrilje Reich-a. Kar je veljalo za naše politične borbe v našem lastnem prostoru, velja prav tako za gigantsko vojaško, politično ln svetovno-naasorno obračunavanje naših dni. Staltagrad in Tunis sta bila proiiudarca, obenem pa pomenita obveznost za zmago. Usoda nas prokčuje in utrjuje, preden nam zadnje zmage ne podari, ker jo moramo izvojevati. Naše dr-žanje napram dogajanja naših dni Je ja«&o. Biti nacienalsocialist in Nemec ter Fahrer-jev mož v arah sončnega vremena, uspehov in zmag — za-more vsakdo. V vseh časih je btl *9Š način tak, da smo bili v uri pretekttčaje močni v veri, trdi v delu In hrabri v boj«. Spisar in slabič kričita, kadar sije sonce usiAe, brezpogojno pa kapitulirata, kadar pridejo oblaki nad Reich. Naclonal-tociaUst pa hoče borbe ta ste ji za PHhrer-Jcm! Jasno je, da se vo)«6ko dogajanje v vseh njegovih fazah naravnost očttnje v tvojih nčtekih na politični ti tki Spodnje Štajerske. Povsem naravno Je, da se očihije to bistveno jačje kot v kakem gauu Beich-a, kjer to ljudje vsled svoje nacionaisocialtettčne vzgoje postali tansi proti negativnim stranem politične in vojaiite vsakdanjosti. S ponosom se zamore ugotoviti, da so se W«ltb i Id-OHe» e. Kampfraum Weitab — Weltktje Laki Nemška delovna moč — najsigurnejša valuta Nemčije široke mase spodnještajerskega prebivalstva kljub Staiingradu in Tunisn ter kljub živčni obremenitvi, ki Jo prinaša mir pred viharjem, obnesle v svoji veri v zmago kakor tndl v storitvah In držanju. Naši politični nasprotniki — majhna manjšina, ki Je skozi 23 let nosila trobojnice slovanstva — pa tlutijo svojo zarjo ln prihajajo polagoma na dan. Razlikovati bi hotel tu dve skupini: Prvič nasprotnike dejanja, ki stoje pod vodstvom Moskve, zločince in ntopiste, ki vznemirjajo kot banditl posamična področja Spodnje Štajerske z ropom ln terorjem. Na čast Spodnještajercev Je treba tudi ugotoviti, da je v vrstah tega izmečka človečanstva jedva najti Spodnještajerce, saj se bandlti rekrutirajo večinoma iz Gorenjske, italijanske pokrajine Ljubljana ter iz raznih delov Balkana. Te tolpe tudi niso «staljene v sa?em prostoru, temveč vznemirjajo samo obmejne okraje. Ml Jih ne respektiramo kot vojake, temveč so to morilci in roparji, katerim smo »«povedali uničevalno borbo do zadnjega. Z morilci naših Block-ftthrer-jev, policistov, Wehrmann-ov, delavcev in kmetov nI diskusije te ne sporazuma, temveč samo zakon totalne iztrebitve. Nasprotnikom duha, ki nas sovražijo, ne da bi tesell korajžo do poslednje konsekvence, pa velja ista ssoda. Oni »o duhovno orodje banditov, ki so njihove podaljšane roke. Z fovoricami ifl lažmi, z razširjanjem sovražnih fese! skniaio zlomil daževno odpornost SpodnJeStaJorcev ter Jih preasetlti v njihovi veri v mag« te zvestobi d« ;olch-a. Oni so krMce naiik dni, »»Bimpljivalci dni. Osi to kaaAHi doba te propagsred«, »si t» covrefekSd Reich-a. sato Jih borne pobijali d» iztrebljenja. Prepreči!! bodemo, da M se ti »aboterjl morda zopet povrnili v svoje didtovne bankirje, da U naltoč v ari nemSre sma«je nosili državljanstvo liste sknpn«eti, proti kateri t« te — četadi zaman — bcrOl v uri izk«inje. Vi Spodnještajerd, delavci ln kmetje, možje in lene, pa najsi stmrajeie v Rann-n ali se nahajajo veša delovna mosta v TriteHa, najsi stojite na Bachern-a ali »vite kot kmetje na Pe+tanerfekK najsi ste eteovl mesta Marberg-a ali I« Sannial v«ia domovina, ne najte se zapeljati od polRič-fh veternfakov naših dni v vaši veri v zmago Nemčije! BansIHe ta njihove podrepaike ta vse, ki Imajo s nihal skupno stvor, bomo dosegi ta nobiH. Postavili Jth bomo pod zakon totalne Iztrebitve. Naša zaičita ln naše tovarištvo pa velja domovini zvestemu Spodnj eštajercu, meščanu Relch-a, ki Je ravno v uri preizkušnje z delom in storitvami rvesto ob FHhrer-Jevi strani. Fronte na Spodnjem Štajerskem m Jasne: Kdor paktira z nasprotnikom, bo «ničen. Ddmovinl zvesti Spodnještajerc pa koraka l na-■d skozi noč tn meglo k soncu do ziaagel Veselje do dela in delovna moč nemškega človeka jamčita za to, da se bodo v vojni aagomi-Jeni prihranki brez zmanjšanja vrednosti v mirnem času zopet lahko pretvarjali v dobrin«. Kdor tfedi v vojni ima torej dvojno šanso, ker ti zavaruje svojo bodočnost t posestjo kapitala, po vojni pa bo t prihranjenim denarjem lahko ua-kupoval bolje, ceneje in v večjem obtegu kot danes Po vojni bo nastala namreč zopet zdrava konkurenca, ki se bo očitovala na eni ttrani v obliki izboljšanja kakovosti, na drugi strani pa v nižjih cenah. Vrednost hranilnih vlog torej m bo samo zavarovana, temveč se ko tudi občutno zvišala. Kakor lahko gledajo posestniki hranilnih vlog zaupljivo v bodočnost, volja isto todi za nemšk« hranilnice. Kdor ttedl — tako J« končal »elchsminister Funk tvoja nazorna izvajanja — Ima zaupanje v bodočnost V zaupanja p« J« zasidrana največja moč našega narod*. Zaupanj» te aacionalna disciplina sta stebra, ki nosita zavarovanj« naše valute, obenem pa tadi sigurnost hranilnik vlog nemškega naroda. Spudnještajerci I S 1. julijem 80 oblasti začele strogo nadzorovati izvrševanje predpisov o zatemnitvi Da ne bo neprijetnosti in kazni, se priporoča, ravnati in upoštevati vse izdane ukrepe in predpise! Dm* »d V«rUfl: fcUxbtrçar VmUm- mâ Dreckera-Ge!. m. fc. H. — Verlao»i«500 bombnikov. S tem so izgubili šest letalskih brodovij z več kot 6000 izšolanimi letalci, ki jih ni možno kar tako nadomestiti. Izgube anglosaških teroristov so pa vsekakor še večje, ker objavlja nemško vrhovno poveljstvo zgolj uničenje tistih letal, ki se jih lahko kontrolira. Mnogo poškodovanih bombnikov pa pri vrnitvi v Anglijo ne doseže več svojih oporišč. K vsemu temu pa še prihaja dejstvo, da so vsi ti gangsterski napadi z vojaškega vidika popolnoma brez učinka. Letalski teror pač širi sovraštvo prizadetega prebivalstva, ne more pa izsiliti ohromitvi njegove odpornosti. Churchill in kralj Jurij VI- Kakor smo ie poročali, je bil angleški kralj Jurij VL v Francoski Severni Afriki, kjer je pre-fledoval tamkaj se nahajajoče angleške čete. Obisk sam ob sebi ne predstavlja nič posebnega. Zadeva je samo zanimiva, zato jo j°e tudi nevtralno časopisje nekoliko bolj obširno popisalo. Po angleških ustavnih predpisih je državni po-flavar nekakšen reprezentant imperija, medtem ko je navezan na sklepe vlade, ki jih je dolžan odobriti. 2e v tem dejstvu leži dokaz, da je Churchill odredil kraljevo potovanje v Afriko. Vsevedni dopisniki nevtralnih listov so do vseh podrobnosti popisali priprave in potovanje. Ko je Churchill na dvoru izrazil željo, ki je bila v interesu njegove vojne politike, da hi kralj obiskal Afriko, se je v tej zadevi takoj sestal najožji kronski svet, sestoječ iz enega kraljevega strica in treh tetk, ki so zadevo odobrili. To predpisuje hišni red kraljevske hiše za vsak primer, da mora en ali drugi član odpotovati v inozemstvo. Angleško časopisje je o stvari poročalo, da je bilo to kraljevo drugo potovanje na fronto, odkar traja ta vojna. Prvič si je leta 1940 v Franciji ogledal Maginotovo črto. Podrobnosti o poletu in obisku so bile do neke meje zabavne. Kralj Jurij je baje svojo nalogo dobro izvršil Po stari tradiciji angleških kraljev Je do vseh podrobnosti točno opravil predpisane mu ceremonije. Govore; ki mu jih je sestavil Churčhill,«je obvladal na pamet in izgovarjal razločno in gladko napram vsem osebam, ki so jim bili namenjeni. Kar se tiče pripenjanja odlikovanj pri njegovi inšpekciji, ni manjkalo niti enega križca ali reda, ki so jih prinesli iz Londona za tiste, ki so bili za odlikovanja predloženi. Z eno besego, kralj Anglije, cesar Indije itd. je v letalu Po poročilu z dne 29. junija so nemške čete odbile pri Veilkije Luki in južno od Staraje Ruse več sovražnih napadov. V zalivu Kola so nemški lovci potopili z obstreljevanjem nek sovjetski, hitri čoln. Tudi 30. junija se na vzhodni fronti ntso odigrali nikaki boji btstvene važnosti. V Črnem morju so potopile nemške podmornice dve ladji s skupno 2000 brt Lahke nemške pomorske sile so potopile v kratki ponočni praski neko sovjetsko topničarko. V vodovju pred Novorosijskom so potopile nemške letalske bombe neko sovjetsko straino ladjo. dobro zastražen odletel iz Anglije v Francosko Severno Afriko, kjer je po navodilu točno pregledal vojaške odrede in urade ter sprejel in odlikoval vse, ki so mu jih določili. Ker ni na svojih poletih doživel in videl ničesar nevarnega in tudi letala niso imela nobenih defektov, se lahko reče, da je ta Churchillova vojno-propa-gandna akcija s kraljem Jurijem srečno uspela. Zdravstveno stanje angleškega kralja, ki je že 't>d mladosti bilo nežno in občutno, se je v zadnjih desetletjih baje precej izboljšalo,- ker bi ga C|hurchill drugače ne bil mogel uporabiti za svojo propagando. Vojnozemljepisni položaj ironi Svetovna vojna 1914/18 je zajela veliko narodov, ni pa posegla tako globoko in vsestransko v našo zemeljsko oblo kakor današnja vojna. Zemljepisne spremembe, ki so jih v tej vojni izvršile sile Trojnega pakta s svojimi vojnimi akcijami v prvih vojnih letih, so sliko naše zemlje silno spremenile. Evropa se je združila v enotno politično, gospodarsko in bojevniško skupnost pod nemškim vodstvom. Japonska ti je priborila vodstvo narodov v Vzhodni Aziji na račun Anglije, Amerike in Nizozemska. Amerika izkorišča slabost Anglije, da izvleče iz vseh njenih, širom sveta raztrošenih posestev kolikor se največ da. Polašča se pa tudi baz v iberoameriških državah. Od izbruha vojne leta 1939. se je predvsem v političnem pogledu konsolidiralo evropsko celino, jo spremenilo v obrambo pred boljševiško nevarnostjo ter zravnalo v enoten evropski gospodarski in življenjski prostor pod nemškim vodstvom brez vsakega izvenevropskega vpliva. Zmagoviti pohodi nemške oborožene sile zoper Poljsko, Norveško, Holandijo, Belgijo, Francijo, Jugoslavijo in Grčijo, so predstavljali likvidacijo dotakratnega' angleškega političnega in gospodarskega vpliva na evropski celini. Skoraj istočasno z zasedba so vse naštete države bile tudi že normalizirane in naslonjene na gospodarstvo in življenje Velike Nemčije. To je bilo seveda tudi v skladu in interesu Italije, ki se je kot vojni zaveznik priključila Nemčiji. Seveda je to rodilo nove momente. Evropske dežele, ki so bile navezane na angleško gospodarstvo, kar je bil posebno slučaj z državami zapada, so nato našle v Nemčiji in njenem gospodarstvu svojega naravnega partnerja, ki je izpodrinil Angleže. Vsa Evropa je prešla na izdelovanje vojnih potrebščin. Nemčija je prišla do življenjskega prostora, surovin, industrije, kmetijstva in delovnih sil. 22. junij 1941 lahko gledamo kot drugo perijodo današnje vojne. Nemški napad na Sovjetijo je združil in zbližal Evropo z Nemčijo bolj kakor se je to pričakovalo. Narodom, ki so še malo preje prisegali Angliji ter bili voljni za njo krvaveti in se bojevati proti Nemčiji, so začeli simpatično gledati v načrte Adolf-a Hitler-ja ter pozdravljati uničenje boljševiške nevarnosti. Uvideli so, da je boljševizem tista nevarnost, ki bi se bila izlila v Evropo ter. jo uničila, kakor so jo že nekoč uničevale azijatske tolpe Atile m Džingis Khana. To je dalo Angliji povod, da je v svoji divji jezi, akoravno kapitalistična država, sklenila z boljševizmom zavezništvo ter mu obljubila Evropo po vojni, če jo z združenimi močmi zasedejo Pohod nemških sil v Sovjetijo leta 1941. je po-mandral najboljše sovjetske čete ter zasedel velike pokrajine. Ukrajina in Donečka kotlina predstavljata bodoči ključ evropskega gospodarstva, ki bo lahko neodvisno od vsakega uvoza iz drugih kontinentov. Ze danes nam ta dva prostora pomagata skrbeti za naše armade in narode, kljub stanju obnove in ustvarjanja, v katerem se nahajata Kako občutni izgubi za Sovjetijo sta Ukrajina in Donečka kotlina, se je najbolje videlo v njenih obupnih napadih v zimi 1942 43, ko jih je poskušala zopet zavojevatL Slično kakor Nemčija in Italija v Evropi, je Japonska v južnih pokrajinah Vzhodne Azije pregnala Angleže, Amerikance in Nizozemce ter prevzela njihove vloge, ne da bi pri tem na istih bojiščih še veliko nastopala Zavedajoč se, da je novozavojevano ozemlje krepko v japonskih rokah ter vpreženo v delo za japonsko vojno gospodarstvo, posveča Japonska svoje sile bojem s Cangkajškovo Kitajsko, s katero se vojskuje že od leta 1937. Japonsko-kitajska vojna ima svoj izvor v ne-uvidevnosti maršala Cangkajška, ki odklanja združitev v razsulu se nahajajoče Kitajske z Japonsko v vzhodnoazijski veleprostor pod japonskim vodstvom. Razkosana, koruptna in življenja nezmožna, po komunistih in Židih izpodkopana Kitajska, je v tej vojni doživela velike izgube na ozemlju in prebivalstvu Zedinjene države Severne Amerike, ki so t Japonski videle neprijetnega tekmeca v Pacifiku, so ravno radi japonsko-kitajske vojne začele Japoncem delati gospodarske težave, da bi na t« način podpirale Cangkajška ter slabile Japonsko. Nad dve leti so se Japonci prizadevali urediti nabavo surovin iz Zedinjenih držav, kar so pa t Washingtonu preprečili. Japonska je bila prisiljena, poprijeti se skrajnega sredstva ter seči po orožju in napasti Ameriko, Anglijo in Holandsko Indijo. Uspelo ji je na celi črti poraziti vse tri nasprotnike. S temi zmagami je dobila surovine, življenjski prostor ln prehranjevalna sredstva, kar ji sedaj omogoča nadaljevati vojno zoper Cangkajška ter ze vse morebitnosti braniti zavojevano ozemlje. Strategičen položaj Japonske je ugoden. Zasedba južnih dežel Vzhodne Azije ji daje vse, kar potrebuje za civilno in vojno gospodarstvo. Cangkajškova Kitajska ji je iz dneva v dan manj nevarna. Primanjkuje ji predvsem orožja in mu-nicfje, kar je nekoč prejemala po znani burmanski cesti, ki je danes v japonskih rokah. Sovjetija nekoliko podpira Cangkajška, ker ni t vojnem stanju z Japonsko in Kitajsko. Pomoč prihaja seveda iz Zedinjenih držav v bolj skromnem obsegu, ker je Sovjetija take podpore sama zelo potrebna in stvarno tudi deležna. O Argentini j a se otepa prostozidarjev. Kakor poroča agencija United Press iz Montevidea, je argentinska policija v glavnem mestu Buenos Ai-res zapečatila prostore argentinske prostozidarske ali framazonste lože. Vzrok ukrepa ni znan. O Japonske pozicije v Vzhodni Aziji nepremagljive. Generalmajor Jahagi, ki vodi tiskayni oddelek japonskega cesarskega glavnega stana, je izjavil na nekem zborovanju sledeče: »Preteklo leto si je priborila Japonska vojaško pozicijo, ki je v Vzhodni Aziji nepremagljiva. Japonska ima obsežno ozemlje vključno vseh otokov trdno v svojih rokah. Brani ga s pomočjo suhozemnih oporišč, ki jih ni možno zavzeti. Japonske priprave so po izjavi omenjenega japonskega častnika tako temeljite, da zamore Japonska vsak trenutek vstopiti v novo fazo vojne. Obletnica Littorie Kulturno remek-delo italijanskega voditelja — V Pontinskih nižinah so nastala iz močvirij žitna polja, mesta in vasi Dne 30. junija 1932 je položil Benito Mussolini v okviru skromne proslave temeljni kamen mesta Littoria. V tem prvem kamnu je bil položen fun-dament ogromnega dela, po katerem je Mussolini ustvaril na Pontinskem barju novo pokrajino. Mussolini je s tem dokazal vsemu svetu ne samo svojo silno energijo v ustvarjanju za narod, temveč dokazal je tudi da je znal doseči cilj, ki se je zdel mnogim vrstnikom nemogoč. Skozi 2000 let je bilo Pontinsko močvirje južno od Rima mrtva dežela, ki so se je izogibali vsi, razen nekaterih pastirjev in njihovih čred. Proti koncu srednjega veka so skušali papeži pridobiti v teh močvirjih črno zemljo. Uspeh je izostal, ker niso bila niti sredstva niti napori na razpolago v dovoljni meri. Šele fašizmu in Mussoliniju je bilo usojeno, izpolniti tako ogromno zarisano nalogo. Leta 1932 je naselil Mussolini prvih 6000 kmetov na osušenem in pripravljenem ozemlju. Kjer so se nahajala preje zgolj močvirja, stoje danes moderna mesta kot Littoria in Sabaudia in se nahajajo polja z valovečim žitom. Italijanski plug je zarezal sveže brazde in stalno naraščajoče italijansko prebivalstvo je imelo zopet več kruha. Tudi s stališča narodnega zdravja je bila izsuši-tev Pontinskega barja silnega pomena. Kjer je nekoč gnezdila malarija, živi danes zdravi kmečki stalež. Fašizem pa je izvojeval odločilno zmago. »To je vojna, za katero smo se odločili«, je dejal Mussolini pri blagoslovitvi Littorie. »Toda potrebno je, da nas pustijo pri tem v miru.« Mussolini je slutil že takrat, da ga bo zmotil plutokratski in židovski svet v zvestobi do marljivosti. Danes, ko stoji sovražnik pred durmi Evrope in ko grozi uničiti sadove večstoletne kulture in dela, je Italija pripravljena z orožjem v rokah, da bi branila deželo in njen vsakdanji kruh. pmimi BELEŽKE ■ Roosevelt je doživel velik poraz. Pretekli petek je doživel prezident Roosevelt v ameriškem kongresu, t. j., na skupni seji senata in reprezentančne zbornice, velik notranjepolitičen poraz. Proti njegovemu ugovoru je namreč senat sprejel predlog zakona o prepovedi stavkanja s 56 proti 25 glasovom, dočim je bila v reprezentančni zbornici ista predloga sprejeta z 242 proti 108 glasovom. Roosevelt je protestiral proti sprejetju iz bojazni, da bi se utegnil notranjepolitični položaj poostriti spričo cele vrste stavk in radikalnega držanja delovskih voditeljev. Kongres se na prezidentov »veto« ni oziral ter je uzakonil predlogo z brzino, ki je bila tudi za ameriške razmere značilna Dve uri po tem, ko je prispela zakonska predloga iz Bele hiše s prezidentovim ugovorom, je bila že uzakonjena Novi zakon določa, da ne sme v industrijskih obratih, ki so važni za vojno produkcijo, nikdo zavrniti poziva k delu, še manj pa sme kdorkoli delavce pozivati k stavkanju. Vlada ima po zakonu pravico, izvajati nadzorstvo nad vsakim takim obratom, v katerem bi delavci kljub prepovedi utegnili stavkati. Nevtralni opazovalci so soglasno mnenja, da je s sprejetjem omenjenega zakona silno narasla notranjepolitična napetost. V delavskih krogih so izzvali »reakcionarni« ukrepi kongresa veliko nezadovoljstvo. Lewis in ostali voditelji strokovnega delavskega gibanja še doslej niso zavzeli svojega stališča. Molk, s katerim se obdajajo, pa je po mnenju nevtralnih opazovalcev, zelo sumljiv, ker utegne povzročiti politične posledice Sprejetje zakona proti stavkanju smatrajo v političnih krogih kot upor kongresa proti politiki prezidenta Roosevelt-a Roosevelt-ov poraz je označil delavski voditelj Murry kot »veliko nacionalno nesrečo«. Prvič v zgodovini Zedinjenih držav se je namreč «godilo, da je bil sredi vojne odklonjen prezidentov veto. Značilno je tudi dejstvo, da so glasovali tudi demokratski vladinovci. Za zakon je glasovalo 130 republikancev in še 114 demokratov. ■ Roosevelt-ov pritisk na argentinsko vlado. Zedinjene države Severne Amerike so pripravljene izrabiti ves svoj gospodarski vpliv, da bi argentinska vlado spravile v svole zunanjepolitične vode. Tako so n. pr. Zedinjene države ustavile nadaljno dobavo premoga Argentiniji. Gospo- darski krogi odkrito priznavajo, da se je to zgodilo iz pojitičnih razlogov. Nadalje so Zedinjene države sklenile, da iz istih razlogov letos ne bodo kupile pšenice v Argentiniji, temveč v Kanadi in v Avstraliji. Izostale bodo pa tudi nabave sadja, ki ga je navadno šlo vsako leto mnogo v Zedinjene države. Argentini j a bo radi tega prisiljena svoje, nad 700 tisoč ton za izvoz namenjeno sveže sadje predelati v konzerve in suho sadje. a 48 odstotkov Kanadčanov proti Angliji. Ameriški zavod Gallup, ki ugotavlja s posebnimi privatnimi glasovanji mnenje prebivalstva, je ugotovi! v Kanadi, da se je 48 odst. prebivalcev izreklo v tem smislu, da bodi Kanada neodvisna dižava ali pa se naj priključi Zedinjenim državam. □ Indijska manifestacija v Sonanu. V Šonanu ali bivšem angleškem Singapurju, se je zbraio preteklo nedeljo 'nad 10 tisoč Indijcev, da bi se vidno zahvalili Japonski za obljubo, da jim bo pomagala v borbi za osamosvojitev Indije izpod angleško-ameriškega jarma. Pri tej priliki so izrazili svojo vdanost in zvestobo voditelju Subhas Kandra Bose-u, ki se nahaja sedaj na Japonskem. O Italija se je spomnila maršala Balba. V mestu Ferrara se je vršila v ponedeljek proslava tretje obletnice smrti italijanskega letalskega maršala Balbe. Mesto je postavilo svoje zastave na pol droga. V hiši stranke so prvaki fašistične Italije položili pred spominsko ploščo vence. V cerkvi sv Frančiška je opravil nadškof žalno mašo, nato pa je ponovno blagoslovil grob, ki ga krasi velik Mussolini-jev venec. Proslave v cerkvi so se udeležili poleg ministra Teruzzi-ja mnogi državni tajniki in vodilne osebnosti ter nemška delegacija, ki ji je načeloval Generaloberst Loer-zer. Italijanski tisk je v svojih izdajah poveličeval velike zasluge, ki si jih je pridobil za svojo domovino Italo Balbo kot nadporočnik alpincev, kva-drumvir revolucije, premagovalec oceanov, letalski maršal, kolonizator in borec za tisto zemljo, kjer pričujejo neizbrisni sledovi Rima o sredozemski in afriški usodi Italije. V mestnem gledališču v Ferrari je imel strankin tajnik minister Scorza ob tej priliki velik govor, ki je bil posvečen življenju maršala Balbe »Balbo — tako je dejal Scorza — je imei tisto moč, ki je spričo resnosti trenutka potrebna v dvojni meri. Danes kakor takrat, imamo samo dve možnosti: zmagati ali pa umreti Sledimo Duceju edini v želji, da bi maščevali razvaline naših mest in da bi plačali svinec s svincem. Če grmijo topovi, ni drugega povelja kot borba, da bi lahko še živeli v časti. To je povelje naših padlih, ki jim načeluje Italo Balbo«. □ Moskva Je skeptična napram letalskemu terorju. Dopisnik angleške agencije Reuter v Moskvi, Alexander Worth, je sporočil svojemu uredništvu, da v Sovjetski Uniji ne verujejo v uspeh anglo-ameriških letalskih napadov na Nemčijo. V Kremi ju baje ne verujejo, da bi bili ti letalski napadi tisto sredstvo, s katerim bi se 'Balo premagati Nemčijo. V Moskvi so mnenja, da so pač ti napadi pomožno sredstvo, toda brez druge fronte ni mogoče izsiliti nemškega poraza. O Politične počitnice v Turčiji. V Turčiji gledajo mirno na bodoči razvoj. V Ankari vlada že razpoloženje poletnih počitnic. Prezident Ineni se bo v par dneh odpeljal v svoje letovišče in tudi člani vlade z zunanjim ministrom Menemendžog-lom so že odpotovali iz Ankare v Istanbul in na svoje domačije. Poslanci turškega parlamenta so prav tako odpotovali. Parlament bo preko po-letj a počival. Tudi diplomat je so že večinoma zapustili Ankaro ter se podaii v bolj hladno področje ob Marmarskem morju. V glavnem mestu Turčije vlada poletni mir, ki dokazuje sigurnost, s katero opazuje turško vodstvo tok dogodkov. □ Tudi Cyrill Falls Je neveren Tomaž. Angleški vojaški kritik Cyrill Falls piše v listu »Illustrated London News«, da so vsi angleški upi glede učinkovitosti letalskih terorističnih napadov na Nemčijo zgolj utvare. Samo z letalskimi napadi — tako filozofira Falls — nikakor ni mogoč^, zmagati. Najtežji argument proti tej teoriji angleškega vojnega vodstva, so stroški letalskih napadov. Falls je nadalje mnenja, da so izgube an-glo-ameriškega letalstva pri teh napadih »vznemirljivo velike«. □ »Bog Velike Britanije«. K bogokletni »molitvi«, ki jo je izusti! angleški škof v Chelmsdorf-u, poveličujoč boljševizem, piše diplomatski strudnik agencije Štefani sledeče: »Od vseh cerkva na svetu je edinole anglikanska cerkev zaprosila ! * Naročniki »Spodnještajerskega Gospodarja« pozor! Ako naročnik spremeni svoje stanovanje ali svoj naslov, mora to pravočasno javiti pristojnemu poštnemu uradu, ki mu dostavlja naš list. Poročali j a o takih spremembah na našo upravo so brezpredmetna. Kakor poštni uradi sprejemajo naročnike za naj list, tako sprejemajo tudi denar za naročnino. Pisanja na našo upravo po poštne čeke niso potrebna. Na poštah se tudi obnavlja potekla naročnina. »božjo pomoč« boljševizmu in Stalinu, morilcu milijonov ljudi. Končno ima vsaka cerkev na svojem oltarju kako sliko Boga, dočim predstavljajo Boga anglikanske cerkve edinole politični in trgovski interesi Londona. Bog Velike Britanije blagoslavlja ali preklinja narode po osebnem mnenju angleškega kralja ali njegovega ministrskega predsednika«. □ Rim je pripravljen na letaske napade anglo-ameriških gangsterjev. Guido Baroni piše v listu »II Popolo di Roma«, da je Rim pripravljen na morebitne sovražne letalske napade. V tem slučaju bodo Rimljani — tako piše Baroni — dokazali isto hrabrost kot so jo že doslej pokazali tudi prebivalci drugih italijanskih mest Naše sovraštvo proti sovražniku nam bo dalo moč, da bomo zavrnili vsak napad za vsako ceno. Nikakor se ne bomo čudili letečim gangsterjem. Mussolini-jeva Italija se bo zoperstavila tudi najbolj srditemu sovražniku. Italijanska mesta se bodo spremenila v ogromne trdnjave, ki jih bo treba zavzeti. Italijanske ceste se bodo spremenile vsled postavljenih barikad v utrjena bojišča. Vsaka hiša bo trdnjava, vsaka gora bo nepremagljiva zapreka. Reke in potoki bodo strelski jarki, ki jih ne bo nihče prekoračil. Borili se bodo vsi: ali s topom ali pa z nožem. Kadar bo napočila ura, bo Italija. pokazala sovražniku, da se ne bo uklonila nikomur, ne sedaj in nikoli«. RAZ8E VESTI * Maršal Antonescu Je obiskal romunske pre-seljence v TransnistriJL Na povelje maršala An-tonesca so nedavno preselili iz zapadnega Kavkaza in iz Kubanskega področja v Transnistrijo 3000 romunskih kmečkih rodbin. Ti Romuni so bili svojčas naseljeni v teh krajih. Da bi jih rešil pred boljševiško maščevalnostjo, jim je odredil maršal Antonescu dve veliki vasi v Transnistriji, blizu Odese, kot novo domovino. Mnogi romunski preseljenci pogrešajb brate, očete itd., ker so jih boljševiki zavlekli v Sibirijo. So pa med njimi tudi ljudje, ki so morali gledati boljševiško klanje v vrstah svojih sorodnikov. Kljub veliki bedi in stiski so ti Romuni ohranili svoj jezik, šege itd. Maršal Antonescu je nedavno obiskal ti dve vasi in je dejal romunskim kmetom: »Pripeljal sem vas semkal, da bi vas rešil tako pekla in uničenja«. * »Vojaški cilji« anglo-ameriških gangsterjev v Messini. Kakor poročajo iz Rima, je bila o priliki anglo-ameriškega letalskega napada na Messino v noči od 13. na 14. junij, popolnoma porušena tamkajšnja stolnica ali katedrala. Letalski -gang-sterji so razen tega popolnoma porušili še štiri druge cerkve Nadaljnje štiri cerkve so bile tako težko poškodovane, da so jih morali zapreti. Dve cerkvi sta sicer poškodovani, vendar le toliko, da še lahko v njih mašujejo. Anglo-ameriški letalski gangsterji so torej pri izbiri svojih »vojaških ciljev« porušili in poškodovali v Messini 18 cerkvenih poslopij, med njimi tudi škofijsko palačo in poslopje bogoslovja. * Plerre Laval — šestdesetletnik. Francoski ministrski predsednik Pierre Laval je praznoval 28. junija svoj 60. rojstni dan. * Iztiril Je ankarsk! ekspresni vlak. 60 kilometrov pred Ankaro je iztirila lokomotiva ekspres-nega vlaka skupno z nekaterimi vagoni. Rdeči Polmesec je oskrbel nato prevoz ranjencev v bolnišnice * Ponosna bilanca. Italijanske podmornice so od početka vojne do danes potopile skupno 210 sovražnih vojnih in trgovskih ladij. * Dovolj mn je boljševizma. Avstralski poslanik v Sovjetski Uniji, William Slater, je podal ostavko na svoj položaj Baje iz zdravstvenih razlogov ne more več opravljati diplomatskih poslov. Naslednika bo dobil šele po avstralskih volitvah. PK.-Kriegsberichter Hirche (PBZ — Sch.). Die Große Deutsche Kunstausstellung 1943 eröffnet. Der Eröffnungeakt der Großen Deutschen Kunstausstellung in der Vorhalle des Hauses der Deutschen Kunst in München. Die Ausstellung gibt am Ende des vierten Kriegs-Jahres, während unsere Feinde ihre ganze barbarische Unkultur durch Massenmorde an Wehrlosen Kindern und Frauen and durch Zerstörung heiligster Kulturdenkmäler offenbaren, •in Bild tob dem ebenso hohen wie unerschütterlichen Schaffen unserer Künstler seit dem Bommer 1942. Unser Bild: Die Reihe der Ehrengäste während der Eröffnungsfeier. Von ttnks: Staatssekretär Esser, Professor Heinrich Hoffmann, der Vorsitzende des Vorstandes des Hauses der Deutschen Kunst August von Pinck, Gauleiter Giesler, der im Auftrage des Fühlers die Ausstellung eröffnete, Frau Giesler u. Reichsminister Dr. Goebbels, der die Weihende hielt. * Kako je z obrambo Italije ? Sovražnik w giblje m severoafriSLib oporiSftb - Ozadje hinešbega po-keJa . Priprave sil Mi »Tagespost« s dne 29. t m. je objavila pod gor-Bjlm zaglavjem zanimiva opazovanja svojega zimskega dopisnika, ki izvaja sledeče: Cela vrsta ■koliščin govori po rimskem mnenju in po mne-■ju rimskega tiska za to, da bo sovražnik dozdevno kmalu poskusil izvesti svoje dvoletne invazlj-sfce načrte, ki so se doslej vedno izjalovili, in ricer v Sredozemskem morju proti evropski celili. To je sklepati med drugim tz priprav čet za Izkrcavanje, iz koncentracije angleškega vojnega brodovja v Sredozemskem morju, iz stopnjevanega terorja anglo-ameriškega letalstva nad mesti Sicilije, Sardinije in Juine Italije ter končno tu-« iz stopnjevanega dotoka generalov, politikov ta drugih oseb iz anglosaškega tabora v prostoru teh priprav. Spričo takega položaja pred Južno Hvropo, je ■adobilo vprašanje »Kako je z obrambo Italije?« aktualnost, ki sega preko Sredozemskega morja. To vprašanje je postalo prvikrat aktualno, ko so Angleži in Amerikanci 8. novembra ianskega leta z napadom na Alžir vdrli v zapadni del Sredozemskega' morja. Na to vprašanje se je takrat odgovorilo v tem smislu, da je treba za izgraditev obrambe več časa. Ta potrebni čas — osem mesecev — je bil omogočen, zahvaljujoč se hrabrosti naših afriških borcev. Priprava za obrambo je potrebovala tudi iz tega razloga več česa, ker je bila angleška admiraliteta vsled svojih izkušenj v pretekli svetovni vojni natančno informirana o obalni topografiji Italije. SodaJ, ko je minulo teh osem mesecev, ugotav-S)a italijanska javnost v zvezi z vprašanjem po fekosti italijanske obrambe, da ima Italija tako sa obrambo kakor tudi za protisunek pripravljena vsa vojaška sredstva. Obalne pozicije so bile Izpopolnjene in pomnožene. Število in kakovost bojnih sredstev zadostujeta za izpopolnitev naloge. V teh pripravah imenujejo tudi delež Nemčije, nemške ^toritve ter nemške odprave čet ta bojnih sredstev skupno z nemško-italijanskim sodelovanjem. Dejstvo, da je anglo-ameriško letalstvo Izgubilo v času od 1. do 25. junija 314 večinoma težkih letal, razlagajo kot dokaz oja-fcene obrambe. Več kot dve tretjini teh letal (215 •paratov) so zbili nemški in italijanski lovci. Po Cdcu Tunisa so Anglosasi uravnavali svoje nase po domnevi »neprisotnosti« o so vinskih lov- cev, pri čemer so vpostavljali razmerje na obeh straneh v Afriki vpostavljenih lovcev. Razvoj v zračnem prostoru nad Italijo in njenimi otoki v mesecu juniju vsekakor ni potrdil te domneve. Za dejanski slučaj invazljskega poskusa proti italijanskemu ozemlju ima sovražnik preko tega računati še s strateškimi rezervami osi, ki bi razmerje števila še jačje spremenile. Bistven element v presoji obrambe invazljskega poskusa je iskati končno v držanju italijanskega prebivalstva na eksponiranih točkah, zlasti pa na otokih. Poročila iz teh pokrajin'pravijo, da se širi sovraštvo in pripravljenost za obrambo proti teroristom in invazorjem. Celo v zavezniškem glavnem stanu v Severni Afriki si ne delajo glede razpoloženja med Italijani nikakih iluzij. Spodnješ^ajerc I Samo, kdor obvlada nemščino, se ga lahko smatra za polnovrednega nemškega podanika. Zato se izpolnjuj v nemščintl Gospodarske težave v Ibero-Arneriki Severoameriški strokovnjaki priznavajo zelo težaven položaj v nekaterih ibero-ameriških državah Preko španskega mesta Vigo so prinesli iz Ze-dinjenih držav zanimive vesti o gospodarskem položaju ibero-ameriških držav, ki so — kakor znano — morale ena za drugo poklekniti pred gospodarsko in politično diktaturo prezidenta Roosevelta. Sedaj je moral namreč tudi šef izvoznega oddelka urada za gospodarsko vojskovanje. Lakos, priznati, da je položaj v nekaterih državah Južne Amerike postal naravnost nevzdržen. Prepotoval je večji del južno-ameriškega kontinenta. Šele dva meseca po njegovem po-vratku so sedaj objavili izčrpno poročilo o stanju v teh deželah Po tem poročilu rastejo zlasti gospodarske težave v srednjem delu Ibeçp-Amerike. Tako so silno narasle cene življenjskih potrebščin v Costarici, ker plačujejo tamkaj zaposleni Amerikanci vsako ceno za blago, ako ga le dobijo. Costarita je preje mnogo izvažala v Panamski pas. Sedaj vlada v Costarici veliko pomanjkanje. V glavnem mestu San José že več tednov niso imeli kruha ali moke. Sličen je tudi položaj t Panami. Cene so silno narasle, standard življenja pa je padel. Zaloge živil so se skrčile, trgovci pa niso v stanju, da bi jih nadoknadili. Tudi t Panami so vse še razpoložljive zaloge na razpolago edinole ameriškim četam. Zelo hudo je tudi v Ekvadorju in v Boliviji Lakos primerja Bolivijo z mestom Cikago, ki ima isto število prebivalstva. Promet trgovine na malo v Cikagu je za skoraj 15% višji kot celokupni državni dohodki Bolivije. V Braziliji, Urugvaju in v Cileu primanjkuje predvsem tekočega goriva, ker te dežele ne proizvajajo nafte. Iz ameriških skladišč prejemajo le 40% tistih množin, ki Jih sicer potrebujejo. Zlasti republika Cile se bo imela po mnenju strokovnjaka Lakosa po vojni boriti z velikimi težavami. Zunanja trgovina republike Cile se omejuje zaenkrat predvsem na nitrate in na baker. Po sklepu miru bo produkcija seveda padla in tedaj bo okrog 60 000 delavcev brez kruha. To Je za deželo i razmeroma malim številom prebivalstva zelo veliko. Končno je priznal omenjeni strokovnjak, da so dobave Južno-ameriških držav zelo važne fn celo nujne. Gre v glavnem za živila, stroje 1» časopisni papir. Toda ibero-ameriške države se bodo morale po njegovem mnenju sprijazniti z dejstvOm, da je treba v prvi vrsti upoštevati vojne dobave. ■ Angleški davčni viri izčrpani. Lord Kinders-ley je imel v soboto v mestu Leeds velik govor. Pri tej priliki je izjavil, da Anglija nima nikake možnosti nadaljnega obdavčenja angleškega prebivalstva. Vse te možnosti so v smislu njegovih izvajanj izčrpane. Plemeniti lord je apeliral na svoje sodržavljane, naj s prostovoljnimi prispevki pomagajo financirati vojskovanje. Obenem j« opozoril Angleže, naj bistveno zvišajo svoje hra-nilniške vloge. ■ Pogojna amnestija za politične jetnike v Spa-nlJL Španska vlada je na predlog pravosodnega ministra pogojno izpustila na svobodo 8932 političnih jetnikov iz dobe meščanske vojne. Ve Ii L i Tokio siefe skoro J milij. ps-ebivaicev V četrtek, dne 1. Julija, so prekrstili glavno mesto Japonske Tokio. Novo ime ob sklepu uredništva še nI biio znano. Vlada je sklenila združiti upravno ozemlje mesta in prefekture, tako da bo Veliki Tokio obsegal 570 kvadratnih kilometrov. Mesto šteje sedaj skoro sedem milijonov prebivalcev. Za poglavarja ali nadžu-pana mesta Je bil izbran dosedanji komisarični župan v Sonanu (Singapurju), Odata, ki bo kot vrhovni župan prestolice užival ministrske časti sOdata je že doslej v Sonanu dokazal, da je moi za izvedbo tako velike naloge. Prestolnico Japonske je krstil na dosedanjo ime Tokio cesar MeiJi leta 1869. Tokio pomeni v našem smislu »Vzhodna prestolnica«. Ze v dobi Kamakure okrog leta 1200 se je imenovala prestolnica »Jedo«, kar pomeni »Vhod v zaltv«. Takratni cesarji so še rezidlrall v Kamakuri. K «matura Je danes samo majhno kopališče hi priljubljeno zletišče blizu Tokia ob morski ob aH. V starem mestu Jedo )e vladal skozi U tet sod Tokugava, ki si je >odredil polagoma vse vzhod-nojaponske pokrajine. V dobi Tokugava je mest« Jedo že imelo nekoč dva milijona prebivalcev. Ko je dobilo mesto Tokio leta 1889 svoj mestno-upravni sistem, u ie takrat inkorporirali 16 podeželskih okrajev. Leta 1930 so priključili Tokiju nič manj kot 82 malih sosednih mest in vasi. Veliki potres leta 1923 ni zlomil hrbtenice japonske prestolnice* V desetih letih so zgradili najmodernejša predmestja in tako je postal Tokio metropola celokupne Vzhodne Azije. Tokio ima 52 mestnih šol, med njimi enajst tehničnih šol. V območju mesta se nahaja 19 000 velepodjetij, dočim gre število malih obratov v stotisoče. Odkar traja velika vzhodnoazijska vojna, je postala japonska prestolnica Usta centrala, kjer »e stekajo vse niti gospodarskega življenja Velike Vzhodne Azije. V istem obsegu so narasle tudi naloge, katere so postavljene novi upravi Velikega Tokia. _ se uveljavlfa pri «¡eSili za vojste svrlie Danes ustvarja mladine v poklicnem življenja stvari, ki so naravnost občudovanj« vredne. V neki tovarni strojev in motorjev izdelujejo valen-ci 3 učnega leta ladijske črpalke, elektromotorje itd., kakor da bi bili že davno preizkušeni in stari pomočniki. In nekaj čisto umljivega je, da je vsak rajenec v tretjem letn učne dobe odličen strokovni delavec. 2e po šestih, sedmih mesecih inajo čitati komplicirane risbe. Navadno stojijo pri vrtalnih, čistilnih in brusilnih strojih in ta prav zgodaj znajo delati do tlsočinke milimetre natančno Neka 181etna nemška voditeljica kolon poučuje delavce iz vzhoda, preizkuša zakovice, ki jih pritrjujejo inozemska delavke ter skrbi, da njene »vajenke« svoja dela v redu opravljajo. Pri tem Je pa treba vedeti, d« Je- to delo na nosilnih delih letal. Samo vrtanje in pritrjevanje zakovic ne zadostuje. Tu Je treba razmišljati in preudariti, kako Je najbolje združiti posamezne dele. Nekatere dele iz pločevine se mora šele prirezovati. Prvotno J« sam poslovodja smatral za neizvedljivo, da bi to delo opravljala dekleta stara 18 leti danes se ne more načuditi, da to delo tako imenitno funkcionira. Neko drugo dekle ae je izurilo za delo elektrikarja na ladijski mreži. Ona izvršuje električne napeljave, polaga kabel in montira doze. Mojster elektrikov zagotavlja, da tega ženskega elektrikarja ne bi dal za nobenegs moškega. Neka druga tvrdka Je pisala: »Smatram'za potrebno poročati, da je HJ-Streifendienstfiihrer po-sade 1/229, H. W„ ki je pri nas zaposlen kot vajenec, že davno zaposlen z deli, ki so veliko težja in važnejša, kakor to odgovarja njegovemu položaju in službenemu mestu. Tako vodi mimo vsega popolnoma samostojno knjigovodstvo plač ter vsa s tem povezana dela. Pri nekem letalskem napadu se je pri gasitvi požara prav posebno odlikoval. Kljub temu, da dotično noč ni imel nočne straže, je tekel med alarmom v eno nro oddaljeno stanovanje |jo gasijo orodje, da Je pomagal pri gasitvi.« Tvrdka Bayrische Motorenwerke poroča o storitvah lSletnega dekleta. V trgovskem oddelku opravlja v 54urnem delu knjigovodstvo plač, ma-terijalne zadeve in še en referat Vodja oddelka je neštetokrat izjavil, da opravi 75 odst. več kakor druge delovne sile. Tega dekleta pod nobenim pogojem ne bi hotel več Izgubiti iz svojega oddelka. Tako delajo naši mladi tovariši in naše tovarišice po delavnicah in orožarnah s polnimi storitvami, kar s« je pred vojno smatralo kot nemogoče. Socialna in gospodarska politika skrbita za vse us' / ' A 1 ■■»■■iliiMl Atlantik-Michatz (Wb.) Was versteht man unter Briickenkopi? In den Berichten des OKW begegnet man immer wieder der Redewendung vom Brückenkopf. Im militänsciien Sinne wird damit eine Befestigung be-seichnet, die an dem dem Feinde zugekehrten Ende einer Strombrücke zu deren Schutz errichtet ist. Dei Brückenkopf soll den Feind vom überschreiten der Brücke abhalten, dabei jedoch gleichzeitig den ungehinderten Obergang für die eigene Truppe offenhalten. Im allgemeinen Sprachgehrauch wird auch eine Stadt, ein Berg, ein vorgeschobener wichtiger Punkt, von dem at» militärische Operationen gegen den Feind unternommen werden können, mit Brückenkopf bezeichnet. Diese Brückenköpfe sind, rein militärisch gesehen, besonders wichtig, da von deren Verteidigung der Erfolg eines ganzen Unternehmens abhängen kann. PK-Aufnahme: Kriegsberichter Schopp* (Wb.J. Namenlose Helfer unserer Kriegsmarine. Auf einem Werkstattschiff der Kriegsmarine werden Torpedos zur Übernahme klargemacht. Aus den dickbäuchigen Schiffen kommt der Nachschub. GOSPODARSTVO Delo in storitve nemškega kmetijskega prebivalstva Bližamo se novi želvi Reichsobmann Reichsnährstands, kmet Gustav Bohrens je napisal članek, Iz katerega posnemano sledeče misli: Letošnjo pomlad Je nemški narod četrtič v tej vojni obdelal svojo zemljo. Kdor potuje po podeželju, lahko vidi, da so naši podeželani letos ■asejali in zasadili vsak hektar rodovitne zemlje. Medtem, ko smo v prejšnjih letih radi ostrih la dolgih zim s pomladanskimi deli nekoliko zaostajali, smo letošnjo pomlad vse to opravili najmanj mesec dni preje, kar nam Je omogočilo •godno vreme. To je veliko koristilo in dokazuje navezanost kmečkega dela na vremenske raz mere. Saj vemo, da vpliva potek vremena na vse Baše kmečko delo. Ni poklica, ki bi moral tolike, računati s tem činiteljem, kakor Je kmetijstvo Pomisliti Je treba na pomlad 1942, ko Je hud. ■ima uničila dva in pol milijona hektarjev ozimne ga žita, ki smo ga morali nato v par tednih m ■ovo posejati. Takrat je nemško kmečko ljudstvr pokazalo kaj zmore in kaj hoče, kadar gre z< prehrano naroda v vojnem času. Tudi letošnja rana setev je dokaz volje in pri Cravljenosti. Res je, da nam je vreme nekolikr ijšalo in pomagalo obdelati zemljo. Toda vrenu samo ni merodajno. Lepo in dobro vreme omo joči dobro žetev le tedaj, če ustvari kmet s svo Jim delom za to potrebne predpogoje. Ta del so pa danes najbolj težka. Zdravi kmečki možj< »o pri vojakih, nadomestujejo jih mladina, sta rejše sile in ženske. Ti danes delajo in ustvarjajo da bi premagali težave, ki rastejo s trajanjen vojne. Kljub temu so se obnesli kmetje oziroma kme tlce. Zgodovina te vojne bo za naše kmečke žem napisala posebno poglavje) saj sloni vojno-pre hranjevalno gospodarstvo na ramah naših pridnit kmetic. Pa tudi drugače Je po nemških vaseh močno K vezana skupnost. Boterstvo, ki ga Ja določil ichsbauemführer, se Je odlično uvedlo. Ta pomoč med sosedi Mrl interese skupnosti in vpliva pomirjevalno na kmečke gospodarje na frontah Isto se lahko reče glede samopomoči vseh vrst Po vaseh se danes vrši zamenjava strojev, delovnih sil 1td. ter se vzajemno okoriščajo splošne lakušnie. Danes, ko so nemške kmetica navezana na delavce raznih narodnosti, ker so njihovi možje na frontah, je to važno. Vzdrževanje kmetij ima sploh največ težav z delovnimi silami. Tuji delavci se namreč po tovarnah lažje izurijo za kako mehanično delo, kakor v kakem malem kmetijstvu, ki pozna radi vojne prav mnogostransko delo. Danes se zahteva od kmeta vse mogoče dodatne pridelke sočivja, oljaric itd. Tam, kjer ni stalne kontrole, Je le popolnoma izkušen in vešč PK.-Kriegsberichter Pfeiffer (Sch.). Mflckenschleier werden angepaßt. Den am Kubanbrückenkopf eingesetzten Soldaten wird wegen der dort herrschenden hohen Sommertemperaturen leichte Sommerkleidung ausgegeben. Gleichzeitig erhalten die Soldaten zum Schutz gegen dii große MGckenpIage Mückenschleier verpaßt. delavec v stanju opravljati svoje delo v polni vrednosti Podeželani se popolnoma zavedajo, da vojn« ne prizanaša meščanom. Dobro Jim Je znano, da nosijo mestni prebivalci bremena, ki Jih nekdaj niso poznali. Mesto in podeželje stojita v eni vrsti v delovanju za vojno in njen ugoden izid. Oba ustvarjata podlago za delo in življenje po vojnL Kakor se bo nemško kmetijstvo tudi odslej brigalo za prehrano fronte in domovine, tako bodo mesta po zaslugi stranke in države t največjim razumevanjem .cenila storitve ln delo, ki ga bo opravilo podeželje. GOSPODARSKE VESTI X Hrvatska gradi silose. Gradnja silosev za žito na Hrvatskem lepo napreduje. Sedaj je predvidena postavitev velikega silosa za Izvozno pšenico v Vukovarju. Ta silos mora, kakor vsi ostali, imeti zveze ln priključek na ladijske transporte. X Hrvatska bo izdelovala pluge. Hrvatska potrebuje glasom izjave ministra dr. Balena 10.000 plugov, 1000 bran ter celo vrsto drugih kmetijskih strojev. Da bi razbremenili uvoz, bo domača industrija začela z izdelavo plugov ln ostalega kmetijskega orodja. V kratkem bodo lahko prodali tisoč plugov, kar bo kmetom za prvo silo. X Madžarska za dvig kmetijstva. Po vzoru nemških kmetijskih predpisov, je Madžarska z raznimi odredbami ustvarila možnost, da oblasti lahko posežejo v gospodarstva, ki bi iz kakršnihkoli razlogov ne gospodarila v interesu povečanja in dviga kmetijskih pridelkov. Predvidene so vpostave prisilnih upraviteljev ln prisilni zakupi kmetij, če bi jih lastniki zanemarjali. X Madžarska dobi središnjico za konopljo, Merodajni madžarski krogi so sklenili ustanovitev središnjice, ki bo po vzoru obstoječe tekstilne središnjlce prevzela gospodarjenje s konopljo, Njen sedež bc v Budimpešti s podružnico v Ujvi-deku (Novem Sadu), ki leži nekako v STedišču področja, ki prideluje konopljo. X Japonska industrija na Borneu. Japonci si prizadevajo, da bi dvignili industrijo otoka Borneo, ki so ga odvzeli Holandcem. Da bi se pridobivanje rudnin postavilo na širšo podlago, prevažajo delovne sile iz otoka Jave na Borneo. Java Je namreč prav gosto naseljena, medtem ko Je na Borneu pomanjkanje delovnih rok. Razen rudarjev potrebuje Borneo tudi veliko število gozdnih delavcev, X Dvojna letev v prodročjn bolgarskega egej-Aega morja. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je objavilo vest, da je ietev v področju Egejskega nor j a v polnem teku. Ker je istotam najbolj «godno podnebje za gojitev tobaka, bodo takoj po ietvi sadili tobak, tako da bodo ti predeli rodovitne zemlje imeli dvakratno ietev v enem letu. X Bogastvo rib v izlivu reke Donau. Romuni •o v izlivu reke Donau v Crao morje dosedanji ribolov, ki je znašal leta 1940. komaj dva milijona kilogramov, leta 1941. zvišali na štiri in leta 1942. sa osem milijonov kilogramov. X Mehaniziranje romunskega kmetijstva. V romunskem vrhovnem državnem kmetijskem svetu je poročal generalni tajnik, da je v lanskem letu nadomestil stroj veliki meri vprežno živino, ki je primanjkuje Romuniji za obdelovanje remije. Med drugim je poročal, da je Romunija v zadnjih letih sprejela iz Nemčije 4700 traktorjev, 4700 traktornih plugov, 85 tisoč vprežnih plugov ter 45 tisoč raznih drugih kmetijskih strojev. Med leti 1941. in 1943. so v Romuniji izšolali 2500 voznikov za traktorje ter 3000 kmetom priznali pravice do vožnje s traktorji. Kmetijski pridelovalni načrt za leto 1943/44. predvideva obdelavo 11,541.529 hektarjev zemlje, od katere Je določenih 3,020.000 hektarjev za ozimno. Z obsežnimi melioracijskimi deli se je pridobilo samo za gojitev riža 3000 hektarjev zemlje. X Kaj vse se izdeluje Iz lesa t Nekdaj se je les v glavnem uporabljal za stavbe, pohištvo in kurjavo. Danes je les važna surovina, ki jo industrija vsestransko potrebuje. Iz lesa izdelujejo plošče, itebre, zobčasta kolesa, čolne, dele letal, karoserije itd. Odkar se z umetno smolo lima tanke, stisnjene lesene plošče v razne oblike, se les sploh ae razteguje in širi več kakor nekoč ter je trajen In vzdržljiv tudi v vodi. Kemična industrija je pa • tvojimi izumi za les našla še druge važne potrebe. Iz lesa izdelujejo danes umetno svilo in itanično volno, in sicer tako dobre kakovosti, da vzdrži vsako primerjavo z naravno svilo, volno tli bombažem. Umetna svila in stacična volna iz lesa sta danes polnovredni surovini, brez katerih tekstilna industrija sploh ne more več izhajati. Blago iz umetne svile in stanič&e volne se tudi'pri pranja ne poškoduje. Iz igllčastega drevja c«-sejiih vrst izdelujejo po kemičnih tovarnah ta-kozvani »sladkor iz lesa«, ki j« dober dodatek h krmi. Ogromnega pomena je pa tudi pridobivanj« ipirita iz lesa. Špirit mešajo navadno k bencinu. Krmilni kvas j« tudi produkt Iz lesa. 100 kg suh« tvarine lesa da 25 kg odličnega kvasnega krmila, ki vsebuje 50 odst beljakovin. V današnjih časih J« les nadomestilo sa bencin. Dva in pbl kg drv nadomesti liter bencina. X Anglosasom primanjkuje petroleja v Pacifiku. Med surovinami, ki jih je Japonska pri ' bila z zavojevanjem Filipinov, Burme, Mala Itd., je petrolej posebno za vojskovanje ve važnosti. Nahajališča petroleja só za Japo pridobitek, ki krije vse civilne in vojaške Uebe. Ko se bode po vojni oredile razm bo možen še izvoz. Japonska je nahajališča troleja tako nujno potrebovala kakor vse os »urovine, ki jih zahteva vojna industrija. M tem ko so bivši lastniki vzhodno-azijskih juz pokrajin spravljali večino tamkajšnjih suro kakor cink ali kavčuk ter bombaž na prekomoi tržišča, so mineralna olja v največji meri v zabijali doma za svoje lastne potrebe jugov dno-azijskega prostora vključno Avstralije in dije. Danés sta Avstralija in Indija še v ar laških rokah ter na ta način odrezani od iz ljenih nabavnih virov. Obe deželi sta navf na dovoz iz Zedinjenih držav Severne Ame Kakor znano, je avstralsko gospodarstvo ure, na motoriziran promet ter je že v mirnem < «porabilo po 132 kg bencina letno na osebo, avstralskem kontinentu ne pridobivajo razen * tisoč ton letnega umetnega izdelka nikakš J? mineralnega olja, letna potreba pa znaša 1,8 milijonov ton. Slično je z Britansko 1 ki potrebuje največ petroleja za razsvetljavo! siač produkt znaša 400 tisoč ton letno, kar I 20 odst. potreb. Vse te količine so Angleži, svojo Indijo dobivali iz Burme in ostalih oto ki so sedaj v Japonskih rokah. Dovoz petroi v Avstralijo in Indijo iz Zedinjenih držav Severne Amerike Je zelo dolgotrajen, drag ter izpostavljen raznim nevarnostim, ki so v zvezi s to vojno. Položaj je tak, da je dovoz nesiguren, poln težav In zastojev v preskrbi dvilnih potreb in sa Vojskovanje. PK.-Kriegsberichter Hirche (PBZ — Sich.). Brennendes Dl sperrt «inen Hafen. — Heute Übung — morgen Ernstfall. Viele tausend Kilometer entlang zieht sich die wachsame Front im Westen. Beton und Stahl, berstende Granaten und selbst Feuer bilden hier das harte Halt für jeden Gegner. — Unser Bild zeigt, wie die Einfahrt eines Hafens an der bretonischen Küste durch brennendes Ol für den Gegner unpassierbar gemacht wird. UMU KMETOVALEC Kaj vse zmanfšufe žitni pridelek Ves Cas, odkar zaupa kmet žitno seme materi zemlji, pa do dne, ko odpelje zadnji voz požetega suopja spet z njiv« trepeče gospodar za usod« svoje setve, se boji naravnih moči, ki lahko v trenutku uničijo ves sad njegovega dela, enako pa se boji tudi vseh številnih bolezni in škodljivcev, ki prežijo na žitno setev od jeseni do poletja ter imajo vsi «n sam cilj: zmanjšati pridelek žitnega zrnja, to se pravi oškodovati kmeta sa njegov vsakdanji kruh. O škodljivcih In boleznih, ki napadajo naše žitne rastlin«, kakor tudi o žitnih plevelih ter o škodljivih vremenskih vplivih ali uimah so bile napisane že prenekatere debele knjige. Ne mo-ronp> skoraj sameriti našemu kmečkemu gospo- ff-PK.-Kriegsberichter Blaurock (PBZ — Sch). Eine B-Stelle in Karellen. Hoch oben In der Krone einer Fichte ist die B-Stelle eingerichtet, von wo aus das feindliche G«-weithin überblickt werden kann. dar ju, če nobene od teh ne pozna in je ni prebral. Vendar pristavljamo takoj, da bo moral kmet prihodnjega rodu tudi pri nas v tem oziru napraviti korak naprej ter se zanimati za nepri-jatelje in uničevalce svojih kmetijskih rastlin, kakor se zanje zanima slednji kmet v naprednih deželah. Zato pa tudi dobivajo kmetje drugod s svojih njiv vse drugačne pridelke, kakor pa pri nas. Namen našega pričujočega sestavka je, podati preprostemu kmečkemu gospodarju skromen pregled vsega, kar na množino in kakovost žitnega pridelka škodljivo vpliva. Bolezni, škodljivce in vremenske nepogode, ki nastopajo jeseni in zgodaj spomladi, bomo samo omenili, enako tudi razne plevele, o katerih smo že svoj čas pisali. Nekoliko podrobneje nameravamo opisati le žitne bolezni in škodljivce, kakor tudi uime, ki uničujejo žito vprav sedaj, tik pred in med zorenjem. 1. Slabo seme že samo onemogoča dober pridelek. Kot v vsem ostalem rastlinskem in živalskem svetu, tako velja tudi pri žitu zakon naravne odbire ali naravne selekcije; vse, kar je zdravo in močno, obstane in se razširjat vse, kar je bolno in slabotno, propada. Kdor torej seje drobno, premalo razvito, ne dovolj dozorelo ali kakorkoli manjvredno seme, si že s tem izključuje možnost obilnega pridelka, ker tako seme nima rastne moči, niti ne odpornosti proti boleznim. Vprav zato je vzgoja visokovrednega (elitnega) žitnega semenja, kakor tudi skrbno čiščenje semenskega žita tako važno, važna pa tudi izbira pravih sort 2. Plevel duši žito ln mu krade sonce, zrak in hrano. Tudi plevel nam po svoje dokazuje, da vlada v rastlinskem svetu trd boj za obstanek in da v tem boju zmaguje tisti, ki ima več življenjske moči ter več odpornosti. In v tem oziru nadkri-ljujejo pleveli naše plemenite žitne rastline. To tudi ni čudno. Saj je plevelno seme vedno izpostavljeno vsem trdotam življenja, zato se pač le najbolj življenja zmožno seme vzdrži. V boju za zrak, sončno svetlobo in zemeljsko hrano ima zato plevelna rastlina nasproti žitu več izgledov sa uspeh in tudi dejansko plevel lahko žito docela uduši, ako kmet sam ne priskoči žitu na pomoč s tem da plevel ugonablja, kar je težka naloga. Žitu najbolj nevarni pleveli so: osat, ljuljka, pimica, slak, grašice, škrobotec, njivski črnilec, kislica, preslica, gorčica, repica, njivski dresen, podponec, trava šopulja, plešec. Kako aa Je proti plevelom boriti smo že povedali: osat moramo pleti, iz .žitnega semena odstranjujemo seme ljulj-ke, grašic itd. s čiščenjem na trijerjui a proti vsem drugim plevelom, predvsem proti pirnici je najboljše sredstvo: pogosto pridelovanja okopa-vin, kakor tudi obdelovanje zemlja samo ob suhem vremenu. 3. Tudi vremenske neprilike In uime zmanjšujejo pridelek žita. Vsak bo pri tem najprej pomislil na t o 4 o, ki r četrt ure lahko do zadnjega zrna skleati žito in uniči ves pridelek. Prav zgodnja toča — dokler žito še ni sklasilo — ni tako pogubonosna, ker si žito še kolikor toliko opomore, čeprav po toči poškodovano žito kasneje dozori in da seveda le skromen pridelek. Vendar toča niti popolnoma zrelemu žitu ni toliko nevarna, kot vprav v času, ko nastavlja žito klasja, ko klasje cveti in ko zrnje izzoreva, — skratka v času tvorbe zrnja. Žal proti toči ne more kmet ničesar ukreniti — kvečjemu se da lahko zavarovati proti njej. Enako kot loče, se boji kmet viharnih novi h t v času, ko žito dozoreva, kajti, če ob nevihti ali močnem dežju močni vetrovi žito vržejo, ali celo docela zmešajo, ja šel za kmeta velik del pridelka po zlu. Pri tem namreč, ko žito »pade«, se prelomi žitno steblo, radi česar nastanejo motnje in ovire v dovajanju hranilnih sokov iz zemlje v klasje. Poležeho žito daje le slabotno in puhlo zrnje. Razen tega začne poleženo žito rado »belo postajati«, to je, vsled pomanjkanja zraka in svetlobe se ne «nore v poleženem žitu več tvoriti listno zelenilo (klorofil), to pa ima za posledico spet, da se v listju ne more več tvoriti hrana, ki bi se sicer odvajala iz listja v zrnje. Ca je vreme deževno, začne slama poleženega žita gnitl ali troh-neti in zrnje, v kolikor je dozorelo, začne kaliti že kar v klasu Skozi poleženo žito preraste plevel, kar položaj še poslabša Kako hudo je poleženo žito žeti in nalagati, ve vsak kmet iz lastne izkušnjei žetev s strojem pa je pri hudo poleženem žitu sploh nemogoča. Končno se snopje poleženega žita le nerado posuši, tem raje pa splesni, in tudi mlačev takega žita je vsa prej kot prijetna. Zato ni čuda, če d ie od nekdaj kmetijski strokovnjaki prizadevajo vzgojiti žitne sorte, ki ne polegajo. To sa Jim Ja tudi posrečilo. Vendar imajo te, proti poleganjn odporne sorte, svoje senčne strani: pozneje zorijo, slama Je trda in za krmo skoraj neuporabna, enako tudi za ikopo ne, in končno dajejo navadno tudi manj pridelka. Delno lahko preprečujemo poleganje žit tudi s tem, da žitu ne gnojimo s hlevskim gnojem, in še manj z umetnimi dušičnimi gnojili, pač pa obilno s kalijem, fosforjem in apnom, — nadalje s tem, da ne sejemo žit pregosto, posebno v dobrih zemljah ne, ter končno s tem, da bujno rastoča žita spomladi obkosimo preden so sklaslla. t Razen toče in polege vsled vetra škoduje žitu tudi zgodnji nastop zime, ostra zima brez snega, istotako pa tudi predolgo ležeči sneg, spomladansko razmrzovanje zemlje (srenj ali srež), kar je posebno v lahkih zemljah nevarno. Premokra ali pa presuha pomlad in poletje istotako povzročata, da žito v rasti in razvoju zaostane, kar se seveda tudi pri pridelku pozna. Dež ob času cvetja sicer pri pšenici nI neposredno škodljiv, ker je pšenica samoplodna rastlina, pač pa škoduje oploditvi in pridelku, ako dežuje ob času, ko cvete rž, ki ja tujeplodna rastlinai to je: pri rži mora priti na cvet enega zrnja cvetni prah z drugega cvetočega rženega zrna, medtem ko cvet pšeničnega zrna lahko oplodi s svojim lastnim cvetnim prahom. Ker pa je deževje ob času žitnega cvetja po navadi povezano z močnim vetrom, ki povzroča poleganje žit, in ker v tem času napadejo žito razne bolezni (rje itd) tem huje, čimbolj vlažno vreme je, zato je razumljivo, da se vsak kmet boji deževja ob času, ko žito cvete. Deževno vreme ovira tudi rast in zorenje žit, ker jim krati sončno svetlobo in toploto. 4. Naša žita napada dolga vrsta žitnih bolezni S n e 11 so najbolj poznane bolezni žita. Ločimo Jih v dve skupini: v trde ali smrdljiva sneti ter ▼ prašnate sneti. Po trdi ali smrdljivi sneti napadeno klasje predčasno porumeni, pleve itrle nekoliko narazen, zrnja pa ostane nekaj krajše in je debelejše, kot v zdravem klasju. Ko žito dozori, je snetjavo zrnje napolnjeno s črno, smrdljivo snovjo, ki obstoji iz samih trosor (trosi so nekako seme snetil). Ob mlačvi se posušeno in trdelo snetjavo zrnje razdrobi, trosi se razkade po podn in se na ta način okuži tudi vse zdravo zrnje. Ce takq okuženo zrnje sejemo, razširjamo s tem tudi snetjavost. To trdo snet lahko zatiramo z razkuževanjem semenskega žita, bodisi s suhim ali mokrim (Trocken- oder NaBbeizung). Splošno znana razkuževalna sredstva so n. pr.' Ceresan, Porzol, Germisan itd. Pri prašnati sneti žit se trosi razkadijo že v času, ko je žito še na njivi, tako, da vidimo od okuženega klasja samo še gola klasna vretenca. Snet namreč razje žitno zrnje že takoj ob tvorbi klasja, to je ob času cvetja. In tros je bolezen, ki ga veter raznaša, okuži že cvetje (pestič) zdravih zrn, vendar pa se okužena zrna popolnoma normalno razvijajo.' Sele prihodnje leto, ko bolezen spet izbruhne, lahko ugotovimo, da smo sejali okuženo seme. „ ' Proti prašnati sneti pomaga samo razkuževanje v vroči vodi, ki ga izvajamo tako, da najprej namočimo žito za 4—6 ur v mlačni vodi, ki ima toplino 20—30 stop. C, nato pa za 20 minut v vodi, ki ima 50—54 stop. C. S tem, da pustimo žito dalje časa ▼ mlačni vodi, dosežemo, da se trosi sneti v zrnju obudijo k življenju. Sele, ko ožive, postanejo občutljivi za vročino, da jih torej sploh lahko z vročino uničimo. Ako bi žito takoj namočili v vročo vodo, bi se trosi sneti ne uničili. Paziti Je, da je voda natančno 50—54 stop. C topla, ker pri nižji temperaturi ne uniči več trosov, pri višji pa škoduje kaljivosti žita. Se boljše sredstvo, kot namakanje, je izbira sort, ki so proti snetnjavosti odporne in setev neokuženega semena. Posebno pri od drugod uvoženem pšeničnem semenu doživimo v tem oziru mnogokrat neprijetna razočaranja in je zato potreba v tem oziru velika previdnosti, da ne okužimo svojih žit. Sejmo zato kupljeno žitno seme vedno ločeno, precej vstran od domačega zdravega žita! Imejmo za vsak slučaj vedno vsaj eno parcelo zanesljivo zdrave sorte vsejano posebej, ter jo posebej o mlatimo in shranimo, ako bi morda novo kupljeno seme bilo okuženo po prašnati sneti I * Druga, splošno znana vrsta žitnih bolezni so razne žitne rja. Vse rje napadajo žitne bilke, liste in pleve, sploh vse dele, kjer se nahaja in tvori listno zelenilo ali klorofil. Rje namreč izse-sajo iz rastlinskega staničja listno zelenilo in vse hranilne sokova. Zato dotični del rastline odmre, postane belkast aH rjavkast ter se izsuši. Od kraja, ko Ja rja na listih šele nastopila, opažamo lahko rjava kupčke, r katerih se tvorijo novi trosi. Ca s prstom potegnemo po tem listu, nam ostane na prstu rjava barva — in to so sami trosi rja. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da Je z obo-levanjem žita po rji v zvezi grm češmin (die Ber-beritze), kjer da trosi rje prezimujejo in odkoder se pozneje prenašajo na žito. Drugi strokovnjaki pa spet zanikujejo vpliv češmina na razširjanje žitne rje. Vsekakor Je res, da razvoj žitna rje pospešuje vlažno, menjaje se suho in mokro vreme ob času, ko žito raste. A po drugi strani je spet res, da rja izredno veliko škode napravlja tudi ob prav suhih letih. Torej vreme samo ne more biti vzrok nastopa rje. Istotako je ugotovljeno, da nekatere sorte žit, ki veljajo v določenih krajih kot proti rji zelo odporna, drugod rji spet močno podlegajo. Tudi glede gnojenja z dušik»m so nekateri mnenja, da rjo pospešuje, drugi dokazujejo, da to ni res. Nekaj pa ostane vsekakor res: v vsakem okolišu Je gotovo ena žitna sorta, ki sa v dotlčnem kraju rji najbolj opira. To je dokaz, da Je dotična sorta za dotični okoliš najbolj prikladna. Te sorte se držimol In Ce bomo zemljo za žito dobro pripravili, žitu pravilno In zadostno gnojili, predvsem s fosfornimi gnojili, a nikdar ne enostransko z dušikom, nam rja ne bo napravljala znatne škode! Neprikladno žitno sorto, vsejano r nepravilno pripravljeno in pognojeno zemljo pa lahko rja docela uniči. Iz tega je razvidno, kako važno je, d ima kmet odprte oči, da opazuje razne žitna sorte ter si zna izmed njih izbrati najprikladnejšo, pa tudi, da zna zemljo prav obdelovati in žitu pvavilno gnojiti! < Razen sneti in rje napadajo žito še mnoge druge bolezni, od katerih omenjamo na prvem mestu »morilko žitnih bilk«. Ta bolezen povzroča ob času cvetja tik nad zemljo čmkasto prevlako na bilkah, radi česar bilke rumene in sa tudi posušijo, še preden se razvije klasje. Posebno ba-natska žitna sorte so za to bolezen občutljive. Nadaljnja bolezen Je rastlinska medena slana. ki povzroča na listih belkaste pege. Ce stop zrelo žito dalj časa na dežju, napade klasje bolezen žitna črnoba, a če pozimi dolgo leži sneg, uniči mnogo žita snežna plesen. Oba ti bolezni zatiramo hkrati s trdo snetjo ob razkuževanja. Rženi rožički so sicer tudi žitna boiezen, vendar jih je lahko prodati ako jih iz žita izločimo To pa je tudi nujno potrebno, kajti rožički te zelo strupeni Treba je torej ves pridelek riH prečistiti na trijerjo, ako Je napadena po tej b» lezni. 5. Najvažnejši živalski škodljivci, Id napadaja žita. Izmed živalskih škodljivcev žita napadajo nekateri korenine, drugi bUka, tretji klasje, oziromt zrnje. Začnimo z onimi, ki napadajo žitne korenin« Sovke so nočni metulji z rjavimi sprednjimi ia svetlejšimi zadnjimi krili, katerih gosenica faa na ozimnih žitih korenina. Strune so ličinka malega hroščka, po tmens poljska pokalica. Te ličinke, ki so 2—3 cm dolg«, rumena in trde, objedajo korenine žit tik pod površino. Najbolj napadajo žita, ki so sejana za deteljo. Tudi »rjavi hrošč«, oziroma njegove ličink* takozvani ogrci, obgrizujejo žitne korenine. V nadaljno skupino spadajo škodljivci, ki napadajo žitne bilke: Craa žitna h rži ca Je mušica, ki vsaja Jajčeca na žito. Izležene ličinka se prerijejo do prvega ko-lenca, kjer se vsesajo in pijejo sok, zaradi č» sar zakrni žitna bilka v rasti, napravi le majhea klas, ali pa se celo prelomi, posebne ob močnem vetru. Enako škodo dela zelenooka stmaka mo-šica. Se večjo škodo dela švedska mušica, katera ličinka se zarije v bilko čisto pri tleh. pri ovsa pa izjeda tudi zrnje. Zadnjo skupino tvorijo žitni škodljivci, ki napadajo klasje, oziroma zrnje: Žitni brzec je črn, poldrag cm dolg hrošč, ki se podnevi skriva pod grudami, ponoči pa obgrt» zuje ia mlada, mlečna žitna zrna. Včasih pa tudi pregriza steblo,, da pride do klasa. Žitne ogorčice, oziroma njihova majcene fr činke razjedajo žitna zrna, da Ja videti, kot M bilo klasje snetljivo. Vendar so zrna napolnjena z neko belo snovjo, ki mi nič drugega, kot tam» ličinka ogorčice. Žitna objedavka objeda klasje in ovseno lat)% ko je ie v nožnici. Ce nožnico napadene rastlina razgrnemo, najdemo vsa polno njenih ličink. Tudi poljske miši ta razni ptiči so lahko žit«, oziroma žitnemu klasj« nevarni škodljivci. Pač pa listne uit, ki jth je nekatero leto s* žitu vse polno, navadno na žitu ne napravljaja znatnejše škode. Zatiranje živalskih tfcodljivcev na «tu j« i» redno težko, navadno celo praktično popolnoma nemogoče. Najuspešnejša jih pokončujejo njihovi naravni sovražniki predvsem ptice, krastač«, slepci, podlasice, razne ose-najezdniki, krti, is i« drug*. Nespameten gospodar je torej kmet, ti uničuje na svoflh njivah krastače in slepca, podlasic« in krte, ki trpi, da aa uničujejo koristni ptice in razdirajo njih gnezda. Vse take žival so namreč nail zavezniki v boj« se naa vsakdanji kruh. gospodarski zmoBiz X Slovaški kmetijski načrti. Slovaška namerava svojo preskrbo z mastjo dopolniti s povečanjem gojitve oljaric. Ogrštco bodo gojili na 4501 hektarjih. Na isto količine želijo »praviti tudi posevke maka. Sojo bodo poskusili na kakih 401 hektarjih, da se napravi prve poskuse večjega obsega. Glede soje upajo pri pravilni izbiri semena in zemeljskih razmer, priti do rentabilna kultura Kar sa tiče sončnic, ki ne prinaiajo v celoti z* dovoljivega pridelka, sa nasadov ne bo povečale Nadalje se bo podprlo domačo industrijo z g» jitvtjo primernih in odgovarjajočih tekstilnih rasV lin. Sladkorno peso goji Slovaška na 16 tisoč heh tarjih. X Švedska priredi Industrijsko ta rokodelske razstavo. Med 28. avgustom in 5. septembrom 1941 bo v Stockholmu industrijska ia rokodelska rs» stava. Švedsko gospodarstvo hoče na tej razstavi pokazati, kako ja industrija kljnb vsem vojnim t» žavam, ki ovirajo večje importe surovin, našla svoj izhod in možnost izdelovanja. Tako razstavo bodo priredili odslej vsako leta MALE VESTI * Nov Ortsgruppenführer Ortsgruppe I ▼ Mar knrg-u. V okviru velikega sestanka, ki ga je pri-»dila Kreisführung Marburg-Stadt, je Führungs-•mtsleiter Lackner «vedel v službeno dolžnost »ovo postavljenega Ortsgruppenführer-Ja Ortsgruppe I, Karla Partbauer-ja. Partbauer je bil do liej vodja urada Volkbildung v isti Ortsgruppi. Novo postavljen Ortsgruppenführer se je zahvalil za zaupanje ter obljubil, da ga bo z delom •pravičil. * Hauptabteilungsleiterin te urada Reichsfrauen-tthrung na Spodnjem Štajerskem. Po obisku starega dela Štajerske je Hauptabteilungsleiterin v «radu Reichsfrauenführung, Warnecke, v sprem-itvu Gaufrauenschaftsleiterin prispela na Spodnjo Štajersko. Njen obisk je veljal v prvi vrsti delu iensk na naseljeniškem področju Kreis-a Rann. Na svojem povratku se je ustavila v Kreis-u Cilli, v Tüffer-ju in Rohitsch-Sauerbrunn-u. Od tam je odpotovala v Pettau. * Službeni sestanek funkcionarjev organizacije Steirischer Heimatbund za Kreis Marburg-Stadt. Nedavno je govoril na shodu funkcionarjev Kreis<> führung Marburg-Stadt organizacije Steirischer Heimatbund vodja rasno-političnega urada v rveznem vodstvu, dr. Walluschek, o problemu za-Ičitencev {Schutzangehörige). Pri tem se je ob-Jasnilo vsa tozadevna vprašanja ter izdalo smer-»ice za bodoče delovanje po Ortsgruppah. Delovanje sprejemnih komisij, katerih sklepi so obvezni in nespremenljivi, je smatrati kot zaključeno. * Zopet Je dobil Spodnještajerc Eisernes Kreuz D. Klasse. #-Rottenführer Alois Pawaletz iz The-ien-a pri Marburg-u, ki se nahaja na vzhodni fronti, Je bil odlikovan za hrabro obnašanje pred •ovražntkom. Dobil je Eisernes Kreuz H. Klasse ta Sturmabzeichen. * Odlikovan Spodnještajerc. Za hrabro zadr-tanje pred »ovražnikom, je bil vidno odlikovan letalski prostovoljec Johann Lach iz Podwinzen pri Pettau-u. Dobil je Eisernes Kreuz D. Klasse. * Ortsgruppa Süssenberg ima novega Ortsgrup-penffihrer-ja. Na službenem zborovanju Ortsgruppe Süssenberg, ki se ga je udeležil tudi Kreisfflh-m Nemetz, so izročili posle novo imenovanemu Ortsgruppenffihrer-ju Josef-u Kröll-u. Pri tej priložnosti se je Kreisführer zahvalil za delovanje iosedanjema Ortsgruppenführer-ju Mayerhofer-Ju. Nori Ortsgruppenfflhrer se je zahvalil za zaupa-aje ter je pozval vse 'navzoče sodelavce za podporo r njegovi funkciji. * Učni sestanek za voditeljice vaSkih kmetic. Radi pomanjkanja gospodarskih svetovalk, je vo- urada se kmečko ljudstvo v organizaciji Stel- Scherl-Bilderdienst-Autofler. Seichspressechef Dr. Dietrich sprach zu -den europäischen Journalisten. Mit einer richtungweisender Rede gab Reichspres sechef Dr. Dietrich einen besonderen Beitrag zu den auf der 2. Internationalen Journalistentagung in Wien behandelten Fragen. — Unser Bild zeigt Reichspressechef Dr. Dietrich bei seiner Rede. rischer Heimatbund, Stabsleiter Nietzsche, sklical vse voditeljice vaških kmetic (Ortsbäuerinnen) te Kreis-ov Marburg-Stadt in Land, v Marburg, kjer jim je dal nasvete in možnosti, da bi tudi one poučila v totem smislu kmetice svojih vasi. Odziv je bil razveseljiv. Stabsleiter je med drugim rekel sledeče: Zvezo prehranjevalnega urada z voditeljicami vaških kmetic tvorijo strokovne svetovalke. Nadaljnje zveze tvorijo uradi Frauen in urad Landvolk med posameznimi Ortsgruppami organizacije Steirischer Heimatbund. Ortsbauern-fCbrerinnen imajo z Ortsbauernführer-ji In uradom Frauen rešiti mnogo nalog. Vsak, pa tudi najmanjši kmet, se mora zavedati, da pri tem ne gre samo za dvig storitev, temveč tudi za enako razdelitev. Posebno delovno področje tvori pri tem dovoz jajc in mleka na oddajališča. Cim dalje traja vojna, tako je zaključil Nietsche, tembolj moramo ohraniti Fiihrer-ju neomejeno varnost prehrane nemškega ljudstva in svobodo dejanja. Nato je Kreisbauernfiihrer Girstmayer pozival na * skupno delovanje. Gospa Schurtz je navzoče voditeljice vaških kmetic seznanila s kmetijsko poklicno vzgojo. Kakor rokodelstvo, naj zavzame tudi kmet potom poklicne izobrazbe pripadajoč mu časten in odgovornosti poln položaj med nemškim ljudstvom. Govorila je še tovarišica Krau-land o vkuhavanju sadja, tovarišica Lackner pa o perutninarstvu. Živahna zamenjava misli po zaključnem zborovanju je objasnila še marsikatero nejasnost. Ortsbauerinnen so se nato vrnile v svoje vasi, kjer bodo z dobljenimi vzpodbudami delovale za prehranjevalno svobodo Nemčije. * Dobri nasvett Arbeitsgemeinschaft Deutsche Textilstoffe je začela izdajati razne brošure, ki vsebujejo nasvete, kako naj ljudje gospodarijo s tekstilijami, da se očuva in ohrani obleke Ona smatra te dobre nasvete kot »dodatne punkte«, ker lahko potrošnikom veliko koristijo. Prvi zvezek je že izšel. Trgovci tekstilnega blaga bodo take »dodatne punkte« delili strankam, ki naj jih po možnosti izročijo sosedom, ker je z ozirom na štednjo s papirjem naklada omejena. * Osemdesetletnica zaslužnega gospodarstvenika. V Stockenhammer-u pri Cilli-ju je te dni proslavil osemdesetletnico rojstva znani vodja tamkajšnje železarske industrije, inženjer Anton Hruschka, ki kljub visoki starosti še danes stoji na čelu znanega podjetja. * Izbira poklica Je važna odločitev v življenju. V času, ko si tudi na Spodnjem Štajerskem mladina izbira poklice, je dolžnost staršev, da pri izbiranju pomagajo mladini, odločiti se za poklic, za katerega je tudi sposobna. To je v interesu vajenca in poznejšega pomočnika ali mojstra ter v interesu vseh. V poklicu se uveljavijo samo tisti, ki vzamejo svoje delo resno in so v stanju doseči vsaj povprečne storitve. Zato se pri izbiranju poklica ne sme ravnati samo po tem, kar mladini ugaja, temveč naj odloča pripravnost in sposobnost. Vajenci se morajo zavedati, da je poklic nekaj resnega in trajnega in da je posebno učna doba čas, ko niso na kakih visokih in vodilnih, temveč na učnih položajih. * Pet otroških vrtcev v eni Ortsgruppi. V Scharfenburg-u, Ortsgruppe Ratschach, Kreis Tri-fail so otvorili peti otročji vrtec Otvoritev teh otroških vrtcev v teku pol leta dokazuje agilnost urada Volkswohlfahrt v vodstvu Kreisfuhrung organizacije Steirischer Heimatbund v Trifail-u. Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! hrezatll Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 28. Stunde ich du er, sie, wir ihr sie Sie Die Mitvergangenheit. Pretekli čas. Pravilni glagol. mach-te — naredil mach-test— naredil i mach-te — naredil mach ten — naredili (n, a) machtet — naredili mach-ten — naredili mach-ten— naredili si J« smo ste ste •o Übungsatze mit regelmäßigen Zeitwörtern. 1. Als ich ihm die Wahrheit sagte, machte er «fa dummes Gesicht. X Er erzählte Geschichten ■nd glaubte sie selber nicht J. Dieses King lachte •nd weinte gleichzeitig. 4. Fritz rauchte täglich 10 Zigaretten. S. Wir suchten unseren Freund den ganzen Tag. 6. Wohin stellte sie die Vase? Ich flaube, auf den Tisch. 7. Hörtest du um 10 Uhr Üe Nachrichten? Ja, es war eine sehr interessante Sondermeldung über die Versenkung einiger großer englischer Handelsdampfer. 8. Was sagte lie zu dem schönen Geschenk? Sie weinte und hebte vor Freude. B. Was sollten wir machen? Wir durften ihn nicht allein lassen, weil er im Heber phantasierte. 10. Br konnte nicht schlafen, »eil der Lautsprecher des Nachbarn die ganze Nacht spielte. Am nächsten Tage beschwerte er «kh bei der Polizei, welche den Nachbarn verwarnte und ihm mit der Beschlagnahme des Ap- parates oder mit einer empfindlichen Strafe drohte. 11. Das arme Fräulein Lotte durfte nicht ausgehen und mußte eine bittere Medizin trinken. 12. Wieviel mufiten Sie für die Fahrt nach Wien bezahlen? Ich glaube 80 RM. 13. In welchem Jahrhundert lebte Bismarck? 14. Sie Hebte ihre Kinder Ober alles und arbeitete Tag und Nacht für kfttvergangenheit von »sein« und »haben«. Pretekli (as pomožnega glagola. ich du w, wir ihr sie sie, ea sein war warst war waren wäret waren biti - bil (-a, -o) - bil bil - bill (e, a) bili bili bili sem ■i )e »mo ste so haben — imeti hatte — imel (a, o) sem hattest — imel si hatte — ime! je hatten — imeli (o, a) smo hattet — imeli ste hatten — imeli so Obengssitze: 1. Während des Sommers war ich m Wftrther See. 2. Waren Sie in Pörtschach oder ich du er, sie, «s wir ihr sie in Velden? Ich war in Krumpendorf. 3. Wir suchten uns eine andere Wohnung, der Zins war uns «u hoch. 4. Wie war das Wetter gestern? Es war •ehr schön, wir hatten den ganzen Tag herrlichen Sonnenschein. 5. Er hatte immer viele Sorgen mit seinen Kindern, weil sie nichts lernen wollten. 8. Die Soldaten waren schon sehr müde, sie hatten über 40 km Marsch hinter sich. 7. Warum hattest du keine Lust zu schwimmen? Ich hatte schon Lust, aber ich war krank. 8. Hatten Sie nicht einen Garten hinter dem Hause? Ja, aber dort haben wir jetzt einen Tennisplatz. 9. Dieser Bäcker hatte immer gutes Brot. Aus der Zeitung. Lichtspiele Nord. Wegen des großen Erfolges verlängert! »Dir gehört mein Herz.« Für Jugendliche zugelassen. Beginn der Vorstellungen: Wochentags: 16, 18.30 und 21 Uhr. Sonntags: 13.30, 16, 18.30 und 21 Uhr. — Jeden Sonntag um 10 Uhr vormittags: Wochenschau-Sondervorstellung. Vorverkauf täglich von 8 bis 12 Uhr und von 14 bis 15 Uhr Altpapier, Hadern und Knochen kauft Karl Maier, Marburg, Feldgasse 30. Mittwoch, 20 Uhr, im Kinosaal, Tanzabend Marion Ehrfur — Rolf Janke, Erster Solotänzer der Berliner Staatsoper. Am Flügel: Kurt Schwaen. Aufgabe. L Wandeln Sie in der MitvergangenheLt ab: L Spregajte v preteklem času: kaufen, rauchen I H. Setzen Sie in die Mitvergangenheit: H. Postavi v pretekli čas: 1. Ich muß zur Post gehen. 2. Du machst eine Kur. 3. Ich habe keinen Reisepaß. 4. Karl hustet stark. 5. Das Publikum folgt mit Begeisterung dem Wett- \ * O prijavah in vstopu v Waffen-f/. Kakor smo že nedavno poročali, je Reichsführer-ff, Hauptamt-^, izdal brošuro »Dich ruft die ff". Brošura ima namen in nalogo, da objasni in obrazloži delovanje orožja ff posebno v času vojne. Lepo s slikami opremljena brošura nudi vpogled v mno-gostransko uporabo in vpostavo odredov Waffen-ff Risbe in karte kažejo pot čet ff do zmage. Nedavno od Führer-ja z odlikovanjem »Schwerter zum Eichenlaub des Ritterkreuzes« odlikovani ^-Obergruppenführer Sepp Dietrich poziva nemške fante, rekoč: »Če si korenjak in pripravljen nekaj riskirati ter si se Führe! -ju zarotil, potem spadaš v naše vrste«. Najnovejša določila o življenjski poti članov ff so staršem in zanimancem prvič v tej knjižici na razpolago. Brošura se dobi pri uradu Ergänzungsstelle Alpenland (XVIIf) der Waffen-ff, Salzburg-Aigen, Gylenstormstr. 8. Pišite po njo! * Smrtna kosa v Marburg-u. V 51. letu starosti je umrl slaščičarski mojster Hans Pelikan; nadalje so umrli: 831etna prevžitkarica Johanna Golia iz Zellnitz-a blizu Marburg-a, 701etna posestnica Rosa Rebernag iz Pragerhof-a in mala Maria Reich iz Wachsenberg-a pri Marburg-u. * Smrtna nezgoda. V popravljalnicah državnih železnic je smrtno ponesrečil 371etni pleskar Valentin Sterban iz Neudorf-a pri Marburg-u. * Prireditev pestrega večera v Polstrau-u. V okviru organizacije Steirischer Heimatbund so v Polstrau-u priredili pester večer. Spored, ki so ga obiskovalci gledali na odru, zasluži vse priznanje. Nastopil je mešan orkester godalnih in pihalnih' instrumentov glasbene skupnosti v Polstrau-u pod vodstvom Gasperl-a. Štajerske narodne popevke je igral kvartet Riedl, Gasperl, Stös-sel in Hobel. Podeželska enodejanka »Das verlorene Kragenknöpferl«, plesi in petje je ugajalo vsem. * Gojitev sviloprejk na Spodnjem Štajerskem. V Kreis -u Pettau in sicer v glavni šoli v Pettau-u In v šoli v Winterdorf-u so končane predpriprave za gojitev sviloprejk in se bo tozadevno delo lahko v kratkem času razširilo po ostalih krajih Kreis-a. Po mnenju učiteljice glavne šole, Czerny, se širom Kreis-a Pettau najde murve, ki bi za prvi čas omogočale prehrano sviloprejk. Šolska mladina prinaša dnevno sveže listje v šole. Gozdarski urad v Pettau-u bo še letos posadil 80 tisoč grmov ob cestah, železniških nasipih in igriščih, kar bo radi ugodnih klimatičnih razmer omogočilo prehrano sviloprejk v večjem obsegu. Tako se bo na Spodnjem Štajerskem obnovilo gojitev sviloprejk, ki se jo je že pred davnimi leti opustilo. * Kdo pogreša kolo? Na orožniški postaji Hoh-enmauten, Kreis Marburg-Land, shranjujejo že od kämpf, es klatscht Beifall. 6. Wir hören einen interessanten Vortrag im Rundfunk. 7. Sie haben einen neuen Hut. 8. Ihr wollt nicht mit dem Zug, sondern mit dem Auto fahren. 9. Die Arbeiter rauchen in der Arbeitspause ihre übliche Pfeife. III. Prestavi: 1. Ich wollte meiner Schwester eine Überraschung bereiten und kaufte ihr eine Ziehharmonika. 2. Heute war es wieder sehr kalt. 3. Er wünschte mir eine gute Reise und viel Vergnügen in Wien. 4. Wir benachrichtigten unsere Bekannte durch ein Telegramm von unserer Ankunft in Graz 5. Er wohnte zwar nicht in meiner Straße, aber ich begegnete ihm fast jeden Tag im Autobus. 6. Unser Freund Albert erzählte gerne einige geistreiche Witze. 7. Das Zimmer, das wir bewohnten, war schön und geräumig, leider fehlte das Fließwasser. 8. Diese große Damenhandtasche war noch sehr billig, sie kostete nur 21 Mark. 9 Das schönste Wetter auf der ganzen Reise hatten wir am Rhein. 10. Wir plauderten den ganzen Abend über sehr interessante Dinge. Ein Scherz. Unter Freudinnen. A: Sie hat mir gesagt, du hast ihr das Geheimnis gesagt, von dem ich dir sagte, du sollst es ihr nicht sagen. B: Ich hatte ihr doch gesagt, sie soll dir nicht sagen, daß ich' es dir gesagt habe. A: Ich habe ihr versprochen, dir nicht zu sagen, daß sie mir gesagt hat, daß du es ihr gesagt hast; also sage ihr nicht, daß ich dir gesagt habe, daß sie es mir gesagt hat! leta 1941. moško kolo znamke »Puch«, Supersport, št. 41.666, ne da bi se doslej našlo lastnika. Kdor se izkaže kot lastnik, ga lahko takoj prevzame. * Za tobak veljajo samo dnevni odrezki. Pomotoma je večkje razširjeno mnenje, da se na odrezke z rimskimi številkami, ki se nahajajo na tobačnih kartah na levi strani, lahko kupi tobak. Tobak in tobačne izdelke se deli samo na tako-zvane dnevne odrezke. Trafikanti in kupci, ki bi se pregrešili zoper ta predpis, bodo kaznovani: * Vesela prireditev v Luttenberg-u. Možje Reichsarbeitsdienst-a v Zwen-u pri Luttenberg-u so v Luttenberg-u priredili vesel spored z raznimi veselimi točkami in glasbenimi komadi. Pri popolnoma razprodani dvorani so poslušalcem priredili nekaj zabavnih ur Obisk je pa dokaz, da so fantje Reichsarbeitsdienst-a pri naših Spodnje-štajercih priljubljeni. * Pregloboko je pogledal v kozarec. Delavec Josef Trobenda iz Rast-a pri Marburg-u je pregloboko pogledal v kozarec ter v vinjenem stanju z nožem težko ranil mesarskega pomočnika Leopolda Mernika iz Zellnitz pri Marburg-u Tro-bendo so odpeljali v zapore, Mernika pa v bolnišnico. * Obisk ranjencev. Vodja Wehrmannschaftsbri-gade Cilli. SA-Oberführer Drägert, je s svojimi referenti za socialno skrb ranjencem, ki se nahajajo v rezervnem lacaretu Neu-Cilli, priredil vesel popoldan. Navzroče so bile tudi Kreisfrauen-führerin Flora König ter skupina deklet, ki so pri sViranju godbe na travniku servirale ranjencem dobro spodnještajersko vino ter pecivo in cigarete — darilo tovarišev obeh Standart iz CiU li-iar * Čuvajte travnike in pašnike! Meščani posebno v letnem času prebijejo svoj prosti čas izven mesta v naravi. To je razumljivo in v redu. Priporoča se le, da na svojih izprehodih in izletih ne povzročajo škode na travnikih, pašnikih, gozdovih. Danes, ko je vsak liter mleka prava dragocenost, je škoda za vsako travo, ki se jo kje pohodi in poškoduje. Poučujte o tem tudi otroke, ki so navadno zunaj na podeželju bolj razposajeni in živi kakor v mestu. * Zborovanja za člane stranke. Kreisführer Kreis-a Marburg-Land, Doboczky, je flriredil shode za člane NSDAP, in sicer v Gonobitz-u, Win-dischfeistritz-u, Windischgraz-u in Marburg-u. Poročal je o delovanju organizacije Steirischer Heimatbund. * Sestanek lovcev iz Kreis-a Luttenberg. V Ab-stal-u so se sestali lovci Kreis-a Luttenberg. Navzoč je bil tudi Kreisführer. Prireditev je olepšala godba Wehrmannschaft-a ter pevski zbor iz Ab-stal-a. Poročilo je podal Hegeringmeister Paidasch Unterhaltende Physik. Wie kann man vom Boden eines mit Wasser gefüllten Tellers ein Geldstück wegnehmen, ohne sich die Finger naß zu machen? Schneiden Sie ein Stück Kork in zwei Teile, befestigen sie auf einer der Hälften zwei Zündhölzchen und lassen Sie sie auf dem Wasser schwimmen. Daraufhin nehmen Sie ein Trinkglas in die linke Hand, zünden die Zündhölzchen an und bedecken Sie mit dem Glas. Die brennenden Zündhölzer verzehren den im Glas enthaltenen Sauerstoff und erlöschen daraufhin. Das Wasser dringt nun in das Glas ein und Sie können das Geldstück, ohne sich di# Finger zu benetzen, aus dem Teller nehmen. Wörter. abwandeln (z B. ein Zeitwort) — spregati (n. pr glagol) Altpapier (s) — stari papir Arbeitspause (w) — odmor med delom aufgeben (einen Brief) — oddati aufweken — vzbuditi befestigen — pritrditi, utrditi begegnen — srečati Beifall (mj — odobravanje Beifall klatschen — ploskati benachrichtigen — obvestiti benetzen (naß machen) — omočiti bereiten — pripraviti Beschlagnahme (w) — zaplemba beschweren (sich) — pritožiti se Damenhandtasche (w) — ženska ročna torba daraufhin — nato derselbe, dieselbe, dasselbe — tlsti, -a, -o drohen — pretiti eindringen — vdreti empfindlich (spürbar) — občuten, -a, -o kot zastopnik Kreisjägermeistra, ki je bil zadržan. Govoril je tudi Kreisführer Nemetz o zgodovini Spodnje Štajerske. Zaključno so udeleženci prisostvovali gledališki predstavi, ki se je vršila t Heimu. * Združitev zbiralcev poštnih znamk. Urad Volkbildung v organizaciji Steirischer Heimatbund združuje zbiralce poštnih znamk Stično skupnost zamišljajo tudi za učence in učenke. Kdor se za zadevo zanima, se naj javi v pisarni v Marburg-u, Tegetthoff straße 10. ■ Smrtna kosa. Iz vrst naših naročnikov iz Zschadraß-a pri Colditz-u v pokrajini Sachsen, smo prejeli dopis, da je kruta smrt pograbila dva dobra in pridna spodnještajerska rojaka, ki sta živela tam kot preseljenca. Gre za nekdanjega posestnika v Wisell-u, Kreis Rann, Vinzenza Korber-ja, ki se je komaj 50 let star, moral za vedno posloviti od žene in svojih dragih otrok, ki jih je zapustil sedem po številu. Drugi, ki mu je sledil, je Anton Sorko iz Rann-a, kjer je bil nekoč ugleden gostilničar. Tudi on zapušča vdovo in otroka. Ker sta oba pokojna Spodnještajerca zelo ljubila svoj rodni kraj ter želela po smrti biti pokopana v domači zemlji, kjer počivajo njuni predniki, se jima je to željo tudi izpolnila Korberja so prepeljali v Wisell, Sorko-ta pa t Rann. * Bodite previdni pri uživanju gob. Minuio sredo so v bolnišnico v Graz-u pripeljali osem oseb, ki so se zastrupile z uživanjem strupenih gob. * Dosegel je starost 91. let. Najstarejši moi Ortsgrume Süssenheim, kmet Anton Krämer t Babenberg-u, je nedavno umrl v 91. letu svoje starosti. * Rohitsch ima knjižnico. V Rohitsch-u so otvo-rili ljudsko knjižnico, ki se nahaja r okusno opremljenih prostorih. * Otrok je padel v potok. V Mühlen-u blizu Murau-a, je padel 15mesečni otrok, ki je bil samo par minut brez nadzorstva, v potok ter se utopil. * Smrtna kazen za prepovedano klanje. 471etna, od svojega moža ločeno živeča Maria Fellner t Zeilu (Kärnten), je skupno s svojim hlapcem, 37-letnim Franz-om §ocher-jem, v času med junijem 1941 in avgustom 1942 zaklala, ne da bi imela za to oblastveno dovoljenje, najmanj dve kravi, dva mlada bika, osem telet, dve ovci in dvajset svinj. Meso je nato prodala najmanj za 80 odst. dražje kakor določajo uradni predpisi in sicer po posredovanju nekega Josef-a Freitag-a iz St. Geor-gen-a. Izredno sodišče v Klagenfurt-u je Mario Fellner in Franz-a Socher-ja obsodilo na smrt, Freitag-a pa na deset let ječe. enthalten (enthältst, enthielt, enthalten) — vsebovati der enthaltene Sauerstoff — kisik, kl Je ▼ čem erlöschen — ugasniti Fernruf (m) — klic (telefonski) Flügel (m) (Klavier) — klavir folgen — slediti frühstücken — zajtrkovati füllen — (na)polniti geistreich — duhovit Geheimnis (s) — tajnost, skrivnost gehören1— pripadati das gehört mir — to je moj« Geldstück (s) — novec gleichzeitig — istočasno Hadern (w) — cunje Handelsdampfer (m) — trgovski parnik Hälfte (w) — polovica Jahrhundert (s) — stoletja Jugendliche (m. u. w.) — mladina klatschen (Beifall) — ploskati Knochen (m) — kost Kork (m) — zamašek Kur (w) — zdravljenje eine Kur machen — zdraviti se lassen — pustiti Lichtspiele (w) — kino Marsch (m) — ^fpojhod Medizin (w) — zdravilo morgens — zjutraj nachsehen — pregledati, prizanesti naß — moker, -a, -o nehmen (du nimmst, nahm, genommen) — vreH Norden (m) — sever Pfeife (w) (rauchen) — pipa phantasieren — sanjariti Physik (w) — fizika plaudern — kramljati * Sestanek udeležencev iz svetovne vojne. V Wildon-u so se sestali udeleženci prve svetovne vojne, da počastijo svoje padle tovariše bivšega 47. polka, ki je imel svoj kader v Marburg-u. Položili so vence pred spomenik vojnim žrtvam ob navzočnosti zastopnikov bivših vojakov 47, polka, med katerimi se je nahajalo tudi odposlanstvo iz Marburg-a, ki je zastopalo tovariše iz Spodnje Štajerske. * SA-Standarte »Viktor Lutze«. Da bi počastil spomin pokojnega Stabschefa SA, Viktor Lutze-a, je Führer podelil SA-Standarti 99 v Hattingen-u označbo »SA-Standarte 99 „Viktor Lutze"«. Omenjena standarta bo na ta način čuvala izročilo pokojnega Stabschef-a, ki je bil s to standarto že kot »Gausturmführer Ruhr« najožje povezan. V njenih vrstah so se nahajali prvi sobojevniki pokojnega Stabschef-a. * Nova Bannmädelführerin v Cilli-ju. V nedeljo se je na slavnosten način vršila poslovitev sedanje Bannmädelführerin za Kreis Cilli, Trude Nitsche, ter uvedba ncve Bannmädelführerin El-friede Miklau Po odsviranju glasbenega komada Je Trude Nitsche podala kratek pregled o delu zadnjih dveh let na Spodnjem Štajerskem. Z' 39 dekleti iz bivšega Schwäbisch-Deutschen Kulturbunds se je začelo z organiziranjem in delom Danes stoji v vsem Kreis-u 44 dekliških skupin. Z žilavostjo in vztrajnostjo se je izvajalo cilje dekliškega dela. Gebietsmädelführerin Vera Ter-zaghi se je zahvalila odhajajoči voditeljici za delo, ki ga je storila za Kreis Cilli, nakar je izročila vodstvo Elfriedi Miklau. Spregovorila je še Bundesmädelführerin Traute Lorinser, nakar se je nova Bannmädelführerin, ki je izšla iz spodnieštajerske mladine, zahvalila za izkazano ji zaupanje. Obljubila je vpostaviti vse svoje sile, da bo dosegla svoj cilj. V imenu Vseh deklet je nato izročila Trudi Nitsche razna spominska darila, med katerimi se je nahajal tudi album slik iz vseh skupin v Kreis-u. Kreisführer Dorfmeister se je odhajajoči zahvalil za odlično organizato-rično delo, ki je slonelo na nacionalsocialistični veri in redkem optimizmu in je pokazalo lepe uspehe. Podčrtal je tudi vzoren način življenja odhajajoče Bannmädelführerin, ki je kot vzgled bolj učinkovalo kakor vsi govori in opomini. V spomin ji je Kreisführer izročil umetniško sliko. Pesem in godba sta zaključili prireditev, v veži okrožne hiše so pa mala dekleta odhajajočo Bannmädelführerin počastila s cvetlicami. * Riziko dela. V steklarni Stracha blizu Ro-hitsch-a zaposlen kurjač Rochus Štreni se je pri delu tako hudo opekel, da je na posledicah opeklin umrl. Publikum (s) — občinstvo Sauerstoff (m) — kisik selber (selbst) — sam Solotänze: (m) — soloplesalec Sondermeldung (w) — posebno poročilo Sondervorstellung (w) — posebna predstava Sonnenschein (m) — sončni sij Sorge (w) — skrb Staatsoper (w) — državna opera Tanzabend (m) — plesni večer Tennisplatz (m) — tenisigrišče Trinkglas (s) — čaša unterhaltend — zabaven Überraschung (w) — presenečenje üblich — običajen, -a, -o Vergangenheit (w) — preteklost verhängen — zastretii Strafe verhängen — kaznovati Versenkung (w) — potapljanje, potopitev verwarnen (jemanden) — svariti verzehren —» zaužiti vorgehen — postopati Vortrag (m) — predavanje Vorverkauf (m) — predprodaja wachwerden — zbuditi se Wecker (m) — budilka wegnehmen — odvzeti Wettkampf (m) — tekmovanje . wiederholen — ponoviti Ziehharmonika (w) — harmonika Zins (m) (Miete) — najemnina zulassen — dovoliti Zwiegespräch (s) — dvogovor. Redewendungen: vor Freude lachen — od veselja se smejati jemanden über alles lieben — koga nad vse ljubiti * Skrb za nastajajoče matere. Reichsarbeits-ministef je odredil, da se nastajajočim materam in materam, ki so rodile in so radi vplivov vojne ali zapiranja obratov izgubile delo, izplačuje zvišane socialne dajatve, kakor porodniško podporo in dodatek za dojenje otroka po zakonu o zaščiti mater. Višino dajatev je odmeriti po višini plače, ki jo je mati imela pred porodom oziroma izstopom iz dela. * Iskanje ovir pri delu vodi do izumov. Iskanje ovir, ki pri delu po tovarnah zavirajo dvig storitev, predstavlja nekakšen uvod k novim izumom. Deutsche Arbeitsfront poziva, da se pritegne delavstvo k sodelovanju pri iskanju vzrokov, ki ovirajo in otežavajo izdelovalni proces. Treba je javiti oviro, da se potem tudi drugod podvzamejo koraki, ki vodijo do iznajdb za odpravo nevšečnosti in uvedbe izboljšanja. Weltbild. Reichsminister Rosenberg besuchte die SQdkOste der Krim. PK.-Kriegsberichter Rumbucher (PBZ — Sch.). Der Reichsminister mit seiner Begleitung in Cherssonefi. Auch hier zeugen zerschossene Gebäude von der ungeheuren Härte, mit der um die Festung Sewastopol gekämpft wurde. * Sprememba porclj pri samooskrbovanclh. Z 28. junijem so stopila v veljavo nova določila za samooskrbovance, ki jih je izdal Reichsernah-rungsminister. Porcije mesa in masti so izravnane s porcijami normalnih potrošnikov, ki dobivajo karte. Ta izravnava se bo izvedla na ta način, da se po 28. junijem pri domačem klanju ne bo več računalo 15% pridelovalnih izgub od klavne teže, temveč da bo klavna teža hkrati teža za obračunanje Praktično pomeni to, da se vsem samooskrbovancem zniža porcije za 100 g tedensko. Samooskrbovancu se pregled o pripadajoči mu količini omogoča na ta način, da se mu razen odrejene računske dobe 52 tednov določi še enotna količina za klanje. Računska doba za kmetijske samooskrbovance (Gruppe B) traja od 15. novembra 1943 in do 12. novembra 1944. * Šolske knjige se bodo dobile samo potom šol. Letos se bo vršila razdelitev šolskih knjig kakor sledi: Vsak razrednik bo ugotovil, koliko knjig njegov razred potrebuje ter bo izpolnil tozadevno naročilnico. Ta listek, opremljen z žigom in podpisom, gre potem dalje na knjigarno šolskih knjig. Ko pridejo šolske knjige, pošlje knjigarna knjige neposredno na šole. Razredniki nato razdelijo učencem knjige ter kasirajo denar, ki ga potem šole pošljejo knjigarni. Na isti način lahko razredniki za novo sprejete učence sestavijo posamezne naročilne liste ter jih kot dodatna naročila pošljejo knjigarnam. S tem načinom preskrbe šolskih knjig se bo štedilo s časom, delom, papirjem itd Starše se naproša, da ne naročajo ničesar posamezno. Sploh je pa knjigarnam prepovedano sprejemati in izvrševati morebitna naročila posameznikov Naročila in dobave se vršijo samo potom šolskih razrednikov. To izključuje vsako možnost nabave knjig po drugih poteh. * Nova krajevna imena na Spodnjem Štajerskem. Kakor znano, so na Spod. Štajerskem mnogi kraji dobili druga imena. Tako se je na primer preimenovalo slovanska imena v zgodovinske nemške krajevne nazive. V mnogih primerih se je vzelo tudi stara nemška imena starih gradov in graščakov nemškega porekla. Prevedlo se je tudi nekaj krajevnih imen v nemščino. Nekaj imen ima tudi popolnoma nove in lastne izvore. Posebnost tvori 60 imen v Kreis-u Rann, ki so prenešena iz Gottschee-ja s preseljenimi Nemci. Vsa ta nova krajevna imena bodo v kratkem objavljena v listu Verordnungs- und Amts-blatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Unter-steiermark. Siidostdeutsches Institut v Graz-u pripravlja izdajo seznama občin in krajev Spodnje Štajerske, ki bo izšla z navedbo novih in starih krajevnih imen. * Trgovine na drobno bodo zbirale stare, prazne aluminijaste škatlje. Reichsminister za uporabo starega materijala je prosil- Wirtschafts-gruppo Einzelhandel, da bi njeni člani zbirali od strank prazne škatlje iz aluminija v svrho vrnitve in oddajo za ponovno uporabo kot surovine. Aluminij je za vojno gospodarstvo važna surovina in se bo na ta način izpopolnilo zbiranje potom šolskih otrok, ki ne pridejo vedno in povsod v domačinstva, da bi pobrali vse prazne škatlje. Drogerije, trgovine mila itd. bodo v to svrho pripravile v svojih lokalih zaboje ali škatlje, kjer bodo stranke lahko oddajale svoje prazne tube od zobne paste, kreme za kožo itd. * Kazen za zločin zoper nravnost. Pred kazenskim oddelkom deželnega sodišča v Graz-u so obsodili na 6 let ječe 33-letnega Ludwig Pessler-ja, rojenega v Bregenz-u v Tirol-u ter živečega v Radochen-u pri Radkersburg-u, ker se je tako daleč spozabil, da je večkrat zlorabil svojo 6-letno pastorko. * Novi romunski poslanik Jon Gheorghe je prispel v ponedeljek v Berlin. V imenu zunanjega ministra v. Ribbentrop-a je pozdravil novega poslanika Romunije Iegacijski svetnik Ruhe. Navzoč je bil tudi odpravnik poslov romunskega poslanstva, Mihail Stenescu, z osobjem poslanstva. * Razžidovljenje madžarske kmečke posesti. Na velikem zborovanju gospodarskih krogov v Budimpešti je imel ministrski predsednik Kaliay velik govor o novem gospodarskem redu, kateremu se ima na Madžarskem brezpogojno vsakdo podrediti Napovedal je najostrejše ukrepe proti črni trgovini, koruptnemu uredništvu itd. Kallay je nadalje omenil, da so na Madžarskem doslej že razlastili milijon katastralnih oralov židovskih posestev. 680 tisoč oralov so medtem že oddelili takim kmetovalcem, ki imajo številne družine, istotako pa tudi frontnim bojevnikom. Ostanek židovskih posestev dobijo taki bojevniki, k* so se odlikovali v bojih sedanje vojne na vzhodu. * Ladje iz gume. Japonci so preizkusili transportno ladjo, ki so jo izdelali iz gume. Ker so se poizkusi obnesli, nameravajo graditi več takih ladij, ki bodo služile za prevoz blaga iz južnih pokrajin na Japonsko. * V kozjih kožah prevažajo petrolej. Iz Čung-kinga poročajo, da v severozapadnem delu Kitajske pridobljen petrolej prevažajo v kozjih kožah po reki Chialing. Vodna pot, ki jo opravljajo te pošiljke, je dolga 300 km in se nahaja blizu mesta Cungkinga. * Na polotoku Krimu so že pričeli z žetvijo. Po poročilih iz Melitopola so na polotoku Krimu, ki ima najtoplejše podnebje v južni Ukrajini, že pričeli z žetvijo. Ker je vreme ugodno, je upati, da bo letošnja žetev prekosila lansko tudi po količini * Ameriška podmornica pri vajah potopljena. Ameriški mornariški urad je priznal pretekli teden izgubo podmornice »R 12«, ki se je potopila med vajami ob vzhodni ameriški obali. Posadka je štela 31 mož. Rešil se je del posadke. Mesto, kjer se je potopila podmornica, je namreč tako globoko, da so morali nehati z reševalnimi poizkusi. * Vojni davki v Srbiji. Srbski ministrski predsednik general Nedič je odredil plačevanje posebnega vojnega dodatnega davka na zemljiški davek. Za odmero davka služi čisti katastralni dobiček. V srbskem Banatu znaša ta dodatni davek 40 odst., v ostali Srbiji pa 120 odst. Od plačevanja tega posebnega davka so oproščeni vsi tisti kmetovalci, ki sprejemajo pri oddaji poljedeljskih pridelkov državne bone Nachwuchs für die Küche der Batterie Atlantik-Zwirner (Wb.J, Die müssen allerdings noch ein Weilchen wachsen, eh« si« vom Küchen-chef für würdig befunden werden, den Küchenzettel za bereichern. nah, torej prar tam, kjer rastline zaradi pomanjkanja svetlobe ne morejo živeti. Toda tudi pri-rrhna voda vsebuje dovolj redilnih snovi za rastlinstvo in sicer zlasti obilno spomladi iz naslednjega vzroka: Ko se pomakne spomladi sonce višje na nebo, se redilne snovi zaradi pospešenega razmnoževanja planktonskih rastlin prav kmalu porabijo in tako se avtomatično zaključi prvi del življenjskega ciklusa planktona. Planktonske živalice bolj in bolj propadajo. Hrana je izčrpana, od samega sonca in ogljikove kisline pa kremenčeve alge ne morejo živeti. Izčrpane gornje vodne plasti se morajo torej na vsak način zamenjati z bogatimi globočinskimi plastmi, ker bi moral sicer plankton prav kmalu ves poginiti. Ta zamenjava je pa zelo težavna. Vrhne vodne plasti so poleti tople in torej tudi lažje od spodnjih, ki jih sonce ne more pregreti. Med skladoma tople izx mrzle vode je pa nek« vmesna plast, ki preprečuje izmenjavanje. Denimo, da se hoče neki gmotni delec ix spodnjih plasti dvigniti na površje. Nekaj časa bo res plaval kvišku, ko pride v nekoliko toplejšo, lažjo vodo pa ne more več naprej, kar j« njega vzgon tukaj že manjši. Prav tako se zgodi z gmotnim delcem, ki bi se skušal pogreznitl v globino. Ko pride v mrzlejše, težje plasti vode, postane njega vzgon večji in ga dvigne nazaj v gornje plasti. Tako delci nenehoma nihajo gori in doli, ne da bi mogel kateri prodreti mejno plast. Pa tudi izmenjavanje kinetične energije in raztopin jo preko mejno plasti prav malenkostno. Zaradi te plasti, ki je kakor neprodirna stena vrinjen« med vodne sklade, ostane morska paša nepognojena hi le klaverao redi svoj« prebivalce. Jeseni pa se vrhnje vodne plasti ohlade in počasi se temperatura izenači prav do dna. Zdaj ni nikjer več vmesne plasti, pač p« jrimmH viharji pripomorejo, da M voda i« bolj tem» ljito premeša. Hraniln« snovi pridejo spat m vrh in morska paša iznova ozeJend v žarkih j» senskega sonca. Toda 1« za kratek čas. Pozna v jeseni, ko začne pešati sončna moč, jam» plankton počasi odmirati k zimskem« počitka, lijo tudi ribe, tako da j« ribolov in ribji trg a» posredno prizadet od usode planktona. Lep* mirno poletje lahko postane usodno za ribolov ugoden veter s kopnega pa privabi riba na obata. Obale z močnimi globočinskimi tokovi so mJ> boljša lovišča. Zaradi tega j« najobilnejši ribe-lov zmerom v severnejših morjih, kjer med to^ nimi plastmi ni tako velikih temperaturnih razlik ia so boljše ustvarjeni pogoji za uspevenj» planktonskih rastlin. Počasi bo znanost o morja tako napredoval« da bo človek umel življenja v morja prav teh» IZ CARSTVA PRIHODE Morska paša Mnoge vrste večjih morskih živali s« hranijo od planktona, od tistih majcenih zastopnikov živalskega in. rastlinskega sveta, ki jih je cela množica v vsaki čaši morske vode. Plankton je neposredno ali vsaj posredno hrana prav vseh prebivalcev morja, neizčrpna paša, bree katere bi bili mrtvi vsi oceani. Ima pa plankton čisto določen čas prospevanja in počitka. V prvih pomladnih dneh začne morska paša bujno zeleneti in skoraj na to se začne silno množiti pritlikavi živalski svet planktona, ki je neposredni užit-kar tega zelenja. Maja in junija pa že mine doba cvetenja in plankton, ki je doslej nalik gosti zeleni megli prežemal vodovje, se začne vse bolj redčiti. Na jesen za nekaj časa iznova oživi, potlej pa se počasi umiri in pripravi na zimski počitek, ki traja spet do druge pomladi. Življenjski ciklus planktona je torej skoraj popolnoma enak kakor pri rastlinstvu na kopnem — in vendar ni tako preprosto razumeti zakaj. Ce travniki ozelene spomladi, ko sonce odgrne x njih snežno odejo, če potlej v sončnem žara pasjih dni ovenejo in se posuše ter si potem iznova opomorejo na jesen, se nam vidijo vzroki in posledice čisto naravne. Planktonu pa se ni treba boriti niti z mrazom ali vročino niti s sušo in zato si je na prvi mah težko razlagati, zakaj tudi na njega razvoj vplivajo letni časi z enako diktatorično silo kakor na vsa druga živa bitja. Šele v novejšem času se je do neke mere posrečilo razrešiti uganko. Posebno lepo nam j« raztolmačil življenje planktona norveški profesor dr. Bjerkens iz Osla, ki je skupaj s svojim učencem, polarnim raziskovalcem Sverdrupotn postavil teorijo o tako zvanih navpičnih morskih tokovih, ki odločilno vplivajo na življenje pians-tona. Osnovni člen v družini planktona so tako zvane kremenčeve alge, drobni rastlinski organizmi, ki predstavljajo najprvotnejšo hrano morja. Po življenjskih pogojih le-teh se mora ravnati tudi življenjski ciklus planktona, ki ga bomo' tedaj najbolje spoznali, če se poglobimo v življenje kremenčevih alg. Ker spadajo kremenčeve alge med zelene rastline, ne morejo živeti brez sončnih žarkov in so zaradi tega navezane zgolj na vrhnje vodna plasti, ki jih še dovolj močno proseva svetloba. Prav tako p« je njih u-spevanje odvisno od rudninskih raztopin v morski vodi. Vse rastlinstvo nujno potrebuje pred vsem dušika in fosforja, ki sta, kakor znano, glavni sestavini vseh gnojil. V morsko vodo prideta ti dve prvini po večnem krogotoku življenja zaradi razpadanja poginulih živalskih beljakovin in kosti. Ogljik črpajo kremenčeve alge iz ogljikove kislin«, ki jo izdihavajo morske živali. Toda, dočim se ogljikova kislina v vodi raztopi, tako da je je povsod enako, padajo živalske razkrojine na dno, tako da Jih j« v pri-vrhnih plasteh prav malo. Raziskavanje morske vode na obaJah Evrope pa v Atlantskem in Tihem oceanu je pokazalo, da je množina fosfatov in dušikovih spojin v morju na posameznih mestih celo različna, da pa jih je na splošno v večjih globinah več nego pri vrhu. Redišča za rastline so boljša v globi- * Kobilice v Egiptu ln Iranu. Po zadnjih vesteh so vdrle tako v Spodnji kakor tudi v Gornji Egipt kobilice v strahovitih rojih. O slični katastrofi za tamkajšnje rastlinske kulture poročajo tudi iz Irana. * Nove omejitve v Turčiji. Turška vlada J« Izdala odredbo, po kateri Turki, ki so oženjeni z inozemkami, ne morejo zavzemati nikakih uradnih položajev * Lev Je usmrtil žensko. V nekem cirkusu v Paviji v Italiji je vdrl lev iz kletke ter med gledalci napadel neko žensko, ki je bila v družbi svojega moža in hčerke. Podivjana zver JI j« prizadejala tako hude poškodbe, da je žena v par dneh nato umrla. * Enake akordne plače za delavc« in delavk« v Italiji. V Italiji so sklenili v kovinski industriji kolektivno pogodbo, ki jo Je odobril minister za korporacije. Akordne plače, ki tta Jih izdelali obe industrijski konfederaciji, ne poznajo razlike med moškimi in ženskimi delovnimi silami, ako opravljajo ženske ista dela kakor moški. * Črna trgovina se J« razpasla tudi v Južni AJ-riki. Črna trgovina in trgovina z ukradenimi stvarmi s« vedno bolj razširja na področju Južnoafriške Unij«. Tako vsaj poroča list »South Af-rica« z dne 19. junija. Oblastem dela ta trgovina vedno večje preglavic« Proti t«J trgovini se Je izjavil tudi predsednik trgovske zbornic« v Kap-stodtu Zahteval je od vlade več pooblastil za lokalne policijske oblasti, da bodo lažj« preganjale predstavnike ilegalne trgovin«. * Devet desetin vseh slovaških občin J« bilo prezadolženlh. Slovaški notranji minister Sano Mach j« dejal na hekem zborovanju, da J« bilo od 2658 slovaških občin nič manj kot 2400 občin pod Beneševim češkoslovaškim režimom katastrofalno prezadolženih. Prva skrb slovaške vlade J« bila razdolžitev teh občin. Poseben zakon o občinskem gospodarstvu bo po Izvajanjih ministra Mach-a odstranil zadnje ostanke nekdanjega slabega občinskega gospodarstva. Zborovale! so nato ponovili svojo obljubo zvestob« pr«zident« dr. Tisi, Nemčiji in Adolf Hitler-j*. * Eksplozija v Kolorada. V mesta Grand Junc- tieu v severo-ameriški državi Kolorado J« nastak v dveh z municijo natovorjenih vagonih sksple-zija. Skozi štiri ta pol are so eksplodiral« gre-nate, čijih drobci se ranili p« mest« števila» osebe. * 17 metrov dolgega kita se vlovUl španski ribiči ob morski obali pri mesta Panadeirm (Poitn» dra) Kit j« bil ob najširšem delu trupla širok I in pol metra. 35 mol j« spravilo ogromno žival l pomočjo vrvi in škripcev na suho. Kupila ga J» neka tovarna konzerv v Vigu za 30 tisoč pezšt * Potres v Anatolljl j« zahteval po izjavi ti» škega notranjega mir.istra 346 smrtnih žrtev. Največ mrtvih so imeli v Adapazarja. Bendeku k okolici. . * V Madridu živi 00.000 žensk več kot moška. Pred 13 leti so našteli ravno narobe, ta sicer M tisoč več moških kot žensk. * Ameriški general sestreljen nad Kiel-om. Kakor poroča ameriško vojno ministrstvo, s« gen» ral Nathan Bedford Forrest, vodja bombnižkeg» odreda, ki J« nedavno bombardiraj nemško mask Klal, ni več vrnil • svojega poleta. ■ravnati po »vojl volji kakor «daj «ravnava življenje rastlinstva ki živalstva na kopnem. Ze »daj se snujejo načrti ca umetno gnojenje morja ta nekoč, v daljni bodočnosti se bo morje tudi »rajo, da bodo premešane vodna plasti zmerom dovolj izdatna paia sa vttje morske živali, ki jih človek potrebuje. Obdelovanje morja al zgolj vprašanje teoretična možnosti, marveč Mj bilo tadi gospodarsko zelo velikega pomena. B30S1Z * Generalni komisar za Holandijo sa j« smrtno ponesrečil. Generalni komisar za Holandijo, Hauptdienstleiter Pg. Fritz Schmidt, se je na nekem službenem potovanju v Franciji smrtno po-■esrečil. Ffihrer j« naročil za pokojnika državni pogreb. * Bolgarski ministrski predsednik Filov ta minister Vasiljev sta pred par dnevi obiskala zapadno Tracijo, ki je bila v tej vojni vrnjena Bolgariji. Kmetsko prebivalstvo je povsod sledilo parolam bolgarskih oblasti, dobro vedoč, da bo popolno Izkoriščanja zemlje koristilo končno tudi &amim prebivalcem Trocije. Kakor sta se uverila oba državnika, obeta Tracija letos izredno dobre žetev. • Letalski alarm v San FranciscH. Po poročilih »gencije Reuter in ameriške letalske zaščite so Imek v nedeljo v San Francisc» letalski alarm, ki je trajal 51 minut Radio-oddajne postaja so v le» čas« prenehale s oddajanjem. ♦ V Kclkstl vlada zmeda. V indijski Bengaliji vlada velika upravna zmeda. Kakor piše list »Sta-tesaran«, so tamkajšnje razmere že pravcati imperija Ini škandal. Po cestah je vse polno nesnage, ker jih nihče ne pometa. Težave so tudi glede Hkrbe i vodo, ker vodovodi vsled velikih nemirov še vedno ne delujejo. Mleisier Aaizei Zu kaufen gesucht Abfälle! Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfäl-le, Alteisen, Metall, Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5. 4 Kaufe alte Schirme. Georg Zimmermann, -Schleifer und Schlrm-reparateur, Marburg/Drau, Vik-tringhofgasse 5. 449-4 Offene Stellen Sofort wird Berufsköckin aufgenommen. Grazer Brau-Restau-rant, Tegetthoffstraße 3. 434-6 Funde - Verluste Waffen »Steierc Herrenfahrrad, schwarz gefärbt, m. weißgestreiften Felgen und Kotschützern wurde im Flur im Theresienhof gestohlen. Ev. Nachrichten an die Polizei od. Gendarmerie gegen gute Belohnung erbeten. — FConetschnig, Koloniestr. 24, Marburg . 473-13 Am Sonntag, den 20. Juni, in der Domkirche schwarze Handtasche mit Augengläsern und zwei Stei-rische Heimatbund-Ausweise u. Bargeld verloren. Geg. gute Belohnung abzugeben: Gambrinus-halle, Schillerstraße 29, bei Rat-schitsch. 471-13 Seifenkarte und Zuckerkarte mit Geldtasche auf den Namen Josef Lontschar, Hollenstein, verloren. Abzug.: Cilli, Schloßbergstr. 22. 464-13 Schmerzgebeugt geben wir die traurige Nachricht, daß ans unser lieber Gatte, Vater und Bruder, Herr Franz Jak'itsch Bergwerksarbeiter aas Trifett-Leke 326, am 28. Juni t943, um halb 6 Uhr abends, im 37. Lebensjahre, nach langer, schwerer Krankheit für immer verlassen hat. 4ff2 Matttaghefen, am 29. Jusi 1943. In tiefer Tratten Jnstl, Gatttai Franzi, Sohn, Anna und Marie, Töchter, Alois, Bruder, sowie alle übrige« Verwandten. Schlafzimmer — Ködienkredenz bekommt diejenige Person, welche mir den vor 3 Wochen von Schönstein bis Cilli verlorenen größeren Geldbetrag zustand 9-bringt. Pirsch Vinzenz, Wöllfn bei Schönstem. 460-13 Verschiedenes Prothesen jeder Art — Leder —-Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparate, Leibbinden, Gttm»isteü»pfe, Bruchbinder erzeugt und liefert das führende Fachgssckäft F. EGGER, Bandage« und Orthopädie, Lisferant sämtlicher KraBke»«»st«lten ued Sozialiastitute Marbarg/Dr., Mel-lingerstraSe 3 Achtung! Modell-abnahaaeB fftr Prothesen und orthopädische Apparat« finden wegen Personalmangel te Marburg iedea Freitag ganztägig statt 14 Der Laadtat des Kreises Marburg-Land fVeterinäsamt) and der Landrat des Kreises Pettau fVeteitaäraml) Gesch.-Nr. Vet W 7/4-IS43. Pettau, den 2«. Joni »943 Handekontasaz * In der Gemeinde Strahleck wurde bei einem Hand Tollwut amtlich iaslyesialit Soweit bisher bekannt, wurden von diesem Buui vier Personea gebissen. Beim letzten SauchenfoU im Kraute P a 11 a u ist eine Person, die sich nach einer solchen BiBverietaung nicht in intitche Behandlung begab an Tollwut erkrankt und gestorben. Bs ergeht daher anfalle Personen dar Gemeinde Strahleck und Oeren weitere Umgebung die dringende Aufforderung nach Bißverletxuagen durch Hunde oder Katzen sich ■cgieich in festliche fcatutndlung zu begeben oder dem nächsten Gandarmerieposten hie Von Melduug zu machen. Die beiden obgananntan Landräte erlassen daher «in-varneiunlich nachfolgende VmHSBUCHBNPOUZBlUCHB ANORDNUNG. Auf Grund dm J{ 18 ft, Vtehaeuchengesetz v. 26. Juni »09, RGBL S. 518, «tar §| »« ft Ausführungsvorschriften zum Viehseuchengesetz lAVVGj, Gesetzblatt für Österreich Nr. 1430/1039, S. 475®, und dar vom Reichsminist« des Innern dazu erlassenen Durchführungsbestimmungen vom 28. März 1341 Dia »64/41-2465 «. d. Vdg. d. C d. £ «r die Untarstetermark «. iL 4. 1942, V. a. A Nr. 78 wird angeordnet: L Zum gefährdete« «penrbeziik werden erklärt: tat Kreta Fetten, ata Gemeinden: Strahleck, Burgstall, Uonhaxd L K, Maitanberg, Winterdorf. Wittmannsberg and Warmberg. Im Krals Marburg-Land, die Gemeinden: Frauenberg bei Marburg, Täubling, Waefasenberg ani Würz. IL Zam mindergetthrdeten Sperrbezirk werden «klärt: Im Krata Patten, dta Gemeinden! Benedikten und Kirch-barg. ba Krals Martaug-Land, dta Gemeinden: Jahrtag and Ja- ** L k» gefährdeten L Ana Honda an dta Kette xa tagen oder einzusperren. Me Hönde müssen so angekettet werden, daß sie mit fremden Huuden nicht ta Berührung kommen können. Der Ankettung tat das Föhren der mit einem sicheren Maulkorb versehenen Hände an «er Leine gleich n achten. 1 Dta Austnhr von Hunden aes dem im Pkt I bezeichneten Sperrgebiet Ist aar mit «mtsttartrzUlcher Genehmigunf aack vorheriger ttarbxthcher Untersuchung gestattet Als Ausfuhr tat Sinne dieser Anordnung gilt nicht die vsrttbcrgchende Entfernung von Händen aas dem Sperrgebiet Gas.i De. Kratschmar, K. Amtstierarzt Im Auftrage: bei Spaziergängen, Aqsflügen and ähnlicher. Gelegenheit^. Eine solche Entfernung ist ohne vet. pol. Genehmigung und ohne tztl. Untersuchung aber nur unter der Bedingung gestattet, daß die Hnruta auch außerhalb des Sperrgebiets«; m« «husu sicheren Maulkorb versehen sind und an der Leine ge-Itthrt werden. 3. Ausnahmen vom Maulkorbzwang sind nur für die zur Führung von Blinden verwendeten Hunde für die Dauer des Gebrauches zulässig. Hiezu ist die besondere Genehmigung beim Amtstierarzt einzuholen Zu n. Im minder gefährdeten Sperr bezirk sind: Alle Hunde entweder an die Kette za legen oder können dieselben mit einem sicheren Maulkorb versehen frei umherlaufen. Nachts sind die Hunde im Hause oder im geschlossenem Hofe so zu halten, daß ein Eindringen fremder Hunde zuverlässig verhindert wird. Zn L und IL 1. Alle Hundebesitzer sind verpflichtet Ihre Hunde sogleich in das Hundestandsverzeichnis beim Bürgermeisteramt neu eintragen zu lassen (vet pol. Anordnung d. Reichsstatthalters vom 29 April 1941, VO. u. ABl. Nr. 273, S. 290). Alle ttber drei Monate alten Hunde sind mit der för das Jahr 1943 gültigen Hundemarke zu versehen. 2. Obige Anordnungen gelten- nicht fftr Jagdhunde und Diensthunde der Wehrmacht, Polizei und der Zollwache während deren Verwendung zur Jagd oder ta Ausübung des Dienstes. An8er der Zelt des Gebrauches unterliegen auch diese Hände den oben «lassen en Anordnungen. 3. An den Blngangsstraßen und -wegen beider Sperrgebiete sind von jeder Gemeinde Tafeln mit der deutlichen und haltbaren Aufschrift »Hundesperre« anzubringen und mit einem daran befestigten Strohwisch leicht sichtbar zn machen. 4. Verbotswidrig frei umherlaufende Hnnde werden ehi-gefangen und getötet oder abgeschossen. Zum Abschießen sind alle Gendarmeriebeamten und die aufgestellten Hnnde-fftnger verpflichtet Auch die Feld- und Porstschutzbeamten. Jagdinhaber and Jegdpächter, sowie die Zoll- und Grenzschutzbeamten sind ztnn Abschufi ermächtigt. 5 Die Aufhebung der Sperre erfolgt «obnM die Gefahr beseitigt Ist, jedoch nicht vor Ablauf von 3 Monaten nach dem Inkrafttreten dleseT Anordnung. 8 Ubertretrm<7en d'pser Anordnungen werden nach den Strafvorschriften des V1ehseuchenaese*7e* «reahndet. 7 Diese Anordnung tritt am Tage ihrer Verlautbarung ht Kraft 0«z.! Dr. Schreiber, K. Amtstierarzt 1-7 Mädchen mittlere» Alters wünscht als Haushalthilf« b. alleinstehender älterer Person unterzukommen; geht auch als »elbständige Wirtrchaftarin. Mastnak Ludmilla, Einöd ob. Cilli. * 468-5 Lehrjucge, gesund, kräftig u. arbeitswill. wird sof. aufgenommen. Volle Verpflegung u. Un-terk. im Hause. Gasper Franz, Schmiedmeister, Hartenstein — Post Windischgraz. 469-6 Kräftiger Lehrjunge, 14 b. 15 Jahre alt — mit Schulbild, wird sof. aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. Fa. Johann F 1 o r i a-n 11 s c h, Schönstein. 467-6 Möbeltischler u. Tapezlererge-htlfe wird ges. Weka, Marburg (Drau), Reiserstraße 2. 459-6 45j ähriger alleinstehender Herr wünscht • Bekanntschaft einer intellig. Dame. — Bildzuschriften unt. »Schwarzhaarig 36« a. d. Verw. 470-12 DER OBERBÜRGERMEISTER DER STADT MARBURG/DRAU An alle Kleintierhalter Marburgs Es mehren sich in letzter Zeit Beschwerden darüber, daß Kleintierhalter für ihre Kleintiere {Kaninchen, Ziegen usw.) unberechtigt aul fremdem Grund das Futter nehmen und dadurch nicht nur einen Diebstahl verüben, sondern auch empfindlichen Schaden in den Kulturen verursachen. Wie sehr ich auch jedermann die selbständige Beschaffung einer bescheidenen Kostaufbesserung im Rahmen der bestehenden Ernährungsvorschriften vergönne, muß ich doch auf die Einhaltung des red'icben Verkehrs bestehen. Ich kann nicht zulassen, daß fremdes Eigentum mißbraucht und daß Acker- und Wiesenkulturen rücksichtslos zertreten werden, wodurch nicht nur dei Eigentümer um die Früchte seines Fleißes betrogen, sondern auch eine grobe Lücke in die Ernährungsund Futterwirtschaft gerissen wird. Die Kleintierhalter müssen sich das notwendige Futter ohne Schädigung anderer entweder in eigenen Gärten oder auf unbestellten Bauparzellen, an Straßenrändern usw. beschaffen. Sie dürfen sich auch nur soviel Kleintiere halten, als sie auf diese Art Futter auftreiben können. Von nun an wird der Herr Polizeidirektor von Marburg fflr einen entsprechenden Überwachungsdienst sorgen. Personen, die sich Flurdiebstahl und Feldfrevel zuschulden kommen lassen, werden einer strengen Bestrafung zugeführt Außerdem werde Ich den Betreffenden die Kleintiere entschädigungslos wegnehmen lassen. Ich bitte also alle Kleintierhalter im eigensten Interesse, ihre Kleintierhaltung auf das Ma3 einzuschränken, das sie in erlaubter Weise mit Futter versorgen können, Jede unerlaubte Futterentnahme auf fremden Feldern und in fremden Gärten zu unterlassen. Sollte dieser wohlgemeinte Aufruf nichts fruchten, so werde Ich zu meinem Bedauern gezwungen sein, die Kleintierhaltung In Marburg überhaupt zn verbieten. 207 Marburg, am 22. Juni 1943. KNAUS CHEF DER ZIVIL VERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK Der Beauftragt* für Ernährung nnd Landwirtschaft. Sonderzuteilung von Käse in der 51. Zuteilungsperiode " Dia weiterhin günstige Erzeugungslage beim Käsa ermöglicht ein* Sonderzuteilung von 125 g Käs« auch in der 51. Zuteilungsperiode (28. Juni bis 25. Juli 1943). Die Abgab« erfolgt auf den F-Abschnitt der Reichsfettkarten 51 für all« Altersstufen einschließlich dar Reichsfettkarten SV 1 bis 6. Der Käsebezug ist nur bei dem Verteiler zulässig, der den Käse-Bestellschein 51 entgegengenommen hat Auf den Wochenkarten für ausländische Zivilarbeiter berechtigt der Abschnitt W 1 (Karte für die erste Woche) bis zum 25. Juli 1943 (Ablauf der 51. Zuteilungsperiode) zum Bezug von 125 g Käs«. Die Kleinverteiler haben di« F und W 1 Abschnitt« bei der Warenabgabe abzutrennen und zu hundert Stück gebündelt innerhalb der für die Abgab« der Bestellscheine der Reichsfettkarte für die 52. Zuteilungsperiode vorgesehenen Frist bei ihrem zuständigen Ernährungsamt, Abt B zur Ausstellung von Käsebezugscheinen einzureichen. Die mit dem Aufdruck »J« oder »Jude« versehenen Reichsfettkarten berechtigen nicht zum Bezüge dieser Käsezuteilung. Graz, den 23. Junt 1943. 251 Im Auftrage: gez. Lungershausen. Anzeigen „Štajerski Gospodar" sind erfolgreich wm Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark. — Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft. GZ.: CdZ LE — E 2/93 — 1943. G r a s, am 25. Juni 1943. Bezug von Eiern In der 51. Zuteilungsperiod« werden in der Untersteiermark 2 Eier für jeden Versorgungo-berechtigten ausgegeben und zwar: auf den Abschnitt a 51 der Reichseierkart« 1 Hl, auf den Abschnitt b 51 der Reichseierkarte 1 Et Die Ausgabe der Eier erstreckt sich auf den gesamten Versorgungsabschnitt und erfolgt daher in der Zeit vom 28..Juni bis 25. Juli 1943. Um einen Doppelbezug zu vermeiden, sind die Verteiler verpflichtet, die Einzelabschnitte. a 51 und b 51, die an der Reichseierkarte verbleiben, durch Aufdruck ihres Firmenstempels zu entwerten. ^ Im Auftrage: gez. Dr. Artner. BURG- LICHTSPIELE MARBURG (Draul. BURGPLATZ I MARTE HARELL, ALEX. v. AMBESSER, RICH. ROMANOWSKY, HEDWIG BLEIBTREU in der lustigen PUmkomödim FRAUEN SIND KEINE ENGEL Für Jugendlich«