Naš stik Revija slovenskega elektrogospodarstva ŠTEVILKA 3/2016 www.nas-stik.si 14 HE Brežice 20 ELES 46 Sodobna analitična 50 Ključni cilj je dobiva končno prevzema orodja uvajamo proizvesti čim več podobo. 110 kV omrežje. uspešno. elektrike. Sodobna omrežja V energetiki se obetajo spremembe – smo sposobni slediti razvitim državam? STR. 28 ŽELITE POVEČATI KROG ODJEMALCEV ENERGIJE ALI KUPCEV OPREME? IŠČETE USTREZEN NAČIN KAKO JIM PRISTOPITI? SLEDITE NJIHOVIM INTERESOM Omogočite jim nevtralne, brezplačne izračune prihrankov pri energiji in strokovno svetova­nje na enem mestu. Svetovalec www.porabimanj.si, ki ga vsebinsko prilagodimo vašim potrebam kot PRODAJNO ORODJE, jim bo to omogočil in poenostavil njihove odločitve. Na nevsiljiv način, jim bo približal vašo ponudbo in jim omogočil elektronsko oddajo povpraše­vanja. Vašemu podjetju pa bo omogočil dostop do novih potencialnih kupcev. Svetovalec Porabimanj, ki je prejel evropsko nagrado in številna druga priznanja dela za podjetja: Petrol, Pozitivna energija, Istrabenzplini, Plinarna Maribor, HSE, Merkur, Bauhaus, in Vitanest. Uvodnik Brane Janjić urednik revije Naš stik Pametno s pametnimi omrežji Dejstvo je, da obvladovanje vse večjega deleža obnovljivih virov brez posodobitve omrežij in uvajanja novih tehnoloških rešitev ne bo možno. Vprašanje pa je, koliko bomo iz vse zgodbe znali iztržiti tudi v svojo korist. Na nedavni konferenci o pametnih omrežjih En.grids je eden od govorcev poudaril, da obstajajo nekako tri stopnje sodelovanja v razvojnih projektih. Prva sodelovalna stopnja je, ko je posamezna ustanova ali podjetje zgolj neke vrste podizvajalec tuje družbe, druga, ko sodeluje kot eden od enakopravnih partnerjev v projek­tu, in tretja, ko je podjetje aktiven nosilec projekta in ima v njem vodilno vlogo. Slednja stopnja ima tudi največjo dodano vrednost. Predstavitve sodelujočih na omenjeni konferenci so potrdile, da so pametna omrežja že nekaj časa med nami, da je v slovenskih ener­getskih podjetjih, v spremljajoči industriji in strokovnih instituci­jah ogromno znanja ter ne nazadnje, da je bilo v Sloveniji doslej že izpeljanih ali pa uspešno poteka kar nekaj evropskih projektov s področja pametnih omrežij in uvajanja novih energetskih storitev. Spodbudno, ni kaj. Seveda, če ne bi hkrati obstajal tisti obvezni ampak. Našo vlogo v večini teh projektov bi namreč žal še ved­no lahko uvrstili predvsem v prvi dve kategoriji, pa čeprav smo že večkrat pokazali in dokazali, da znamo in smo sposobni biti tudi prvi ter daleč pred drugimi. Kot rečeno si energetske prihodnosti brez uvajanja pametnih omrežij in storitev ni mogoče več predstavljati. Za razvojne pro­jekte s tega področja je v različnih evropskih skladih in okvirnih programih na voljo tudi kar nekaj denarja. Na nas pa je, da stopimo še bolj skupaj, se tesneje povežemo in namesto zgolj sodelovanja v nekih tujih konzorcijih izoblikujemo svojega in prevzamemo pobudo. Kazalo Revija slovenskega elektrogospodarstva Naš stik Številka 3 18 Jedrska energija se še ne poslavlja Jedrska energija bo tudi v prihodnje imela pomembno vlogo pri zagotavljanju oskrbe z električno energijo, njen delež pa naj bi v energetski mešanici leta 2050 v državah EU še vedno znašal dobro petino. 14 Elektrarna dobiva končno podobo Na gradbišču hidroelektrarne Brežice so gradbena dela v glavnem končana, potekajo pa še obrtniška, elektromontažna in strojna dela, ki naj bi jih končali do konca leta. Poleti naj bi že začeli tudi s preusmerjanjem reke Save preko prelivnih polj jezovne zgradbe. 20 ELES prevzema 110 kV omrežje ELES je po zahtevnih pripravah lani začel s prevzemanjem 110 kV omrežja in naprav, pri čemer naj bi večino sprememb lastništva izpeljal še letos. Za izvedbo celotnega projekta je predvidenih 65,1 milijona evrov. 22 Zaživel nov center vodenja Elektro Gorenjska je sredi maja namenu predalo nov center vodenja, ki predsta­vlja informacijsko vozlišče elektroenergetskega omrežja podjetja. Vrednost projekta je znašala 1,2 milijona evrov. 24 Začela se je gradnja 110 kV prekmurske zanke Elektro Maribor pospešeno gradi dobrih 14 kilometrov dolg dvosistemski 110 kV daljnovod RTP Murska Sobota–RTP Mačkovci, ki je eden treh ključnih objektov prekmurske zanke. Daljnovod bo predvidoma začel obrato­vati še letos. Iz energetskih okolij izzivom razpršenih virov Besedilo in foto: Miro Jakomin Konec maja je na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza o optimizaciji in racionalizaciji slovenskega elektrogospodarstva. Na dogodku, ki ga je pripravil Zavod 14, so ključni deležniki slovenskega elektro­gospodarstva razpravljali o aktualnih izzivih prenosa in distribucije električ­ne energije, o prihodnosti proizvodnje in prodaje električne energije, pa tudi o vprašanju donosov v elektroenerget­skih podjetjih. Med drugim so opozorili na težave, ki jih povzročajo omejeni viri, delitev na regulirani in neregulirani del trga, go­vorili so o energetski shemi, razdro­bljenosti distributerjev, o obstoječi zakonodaji, ki onemogoča umeščanje energetskih objektov v prostor, in po­dobno. Poudarili so, da se je treba bolj soočiti z izzivi novih tehnologij, razpr­šenih virov energije, pametnih omrežij in e-mobilnosti ter čim prej sprejeti energetski koncept. Pri optimizaciji na področju elektrogo­spodarstva je še zlasti pomembno, da se elektroenergetsko omrežje ustrezno prilagodi izzivom razpršenih virov. Kot je ob koncu srečanja poudaril državni sekretar na Ministrstvu za infrastruk­turo mag. Klemen Potisek, je reorga­nizacija v elektrogospodarstvu pot­rebna, da bo država lahko bolj enotno sledila ciljem, saj so sredstva omejena. Izpostavil je pomen strategije države o tem, kakšne donose morajo ustvarjati državna podjetja. Poudaril je tudi, da se bo država v prihodnje morala posvetiti pametnim omrežjem in da je e-mobil­nost področje, kjer bomo lahko v krat­kem naredili največ, na srečo se pa na tem razvoju že intenzivno dela. Izrazil je še prepričanje, da bo Energetski kon­cept Slovenije sprejet še pred koncem naslednjega leta. Uroš Blažica ostaja direktor Elektra Primorska Besedilo: Vladimir Habjan – Foto: Miro Jakomin Nadzorni svet družbe Elektro Primor­ska je na seji 10. maja soglasno imenoval Uroša Blažico za predsednika uprave druž­be Elektro Primorska za mandatno ob­dobje štirih let, mandat pa mu začne teči 1. julija letos. Na podlagi natančno pred­stavljenega programa za naslednje man­datno obdobje, z ambicioznimi cilji pos­lovanja družbe in skupine, z ustreznimi rešitvami za izzive, ki jih elektroenergetski trg predstavlja v naslednjih letih, si je dose­danji predsednik uprave Uroš Blažica zaslužil zaupanje nadzornega sveta za vodenje družbe Elektro Primorska tudi za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Elektro Primorska oskrbuje z električno energijo petino celotnega slovenskega ozem­lja, poleg sedeža v Novi Gorici pa ima eno­te še v Kopru, Sežani in Tolminu. 46-letni Šempetrc Uroš Blažica je Elektro Primorska vodil polni mandat od leta 2012. Poklicne izkušnje si je večinoma nabiral v komerciali in marketingu oziroma prodaji, čeprav je po osnovni izobrazbi diplomirani inženir elek­trotehnik – elektronik. Po končanem študi­ju se je zaposlil v Adria avtu v Novi Gorici in nato še dobro desetletje delal v podružnici British Petroliuma, kjer je pridobil večino znanja s področja marketinga in prodaje. Po nabiranju izkušenj v prodajni mreži v Slove­niji in širše je nato nekaj časa delal kot vodja razvoja vzhajajočih trgov Vzhodne Evrope in sodeloval pri razvoju prodajne mreže v Južni Evropi. Iz naftne industrije je prešel k Tele­komu Slovenija, kjer je sprva delal kot vodja poslovne enote v Novi Gorici in nato še nekaj let kot direktor prodaje. Po združitvi Teleko­ma in Mobitela je prevzel vodenje segmenta ključnih kupcev, njegov zadnji večji projekt pred prihodom v Elektro Primorska pa je bil gradnja brezžičnega omrežja v Ljubljani. Imenovan nov predsednik uprave Besedilo: Vladimir Habjan – Foto: arhiv Elektra Celje Funkcijo predsednika uprave družbe Elek­tro Celje je prvega maja nastopil mag. Franc Kupec. Nadzorni svet družbe ga je imenoval za štiriletno mandatno obdobje, in sicer od 1. maja letos do 30. aprila 2020. Mag. Kupec je bil rojen 14. marca 1958. Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je kon­čal magistrski študij. V družbi Elektro Celje je zaposlen vse od leta 1991, kjer je delal na različnih delovnih mestih, in sicer kot vodja sistema obratovanja distribucijskega omrež­ja, vodja enote trženja z električno energijo in vodja enote upravljanja distribucijskega omrežja. V letu 2004 je postal izvršni di­rektor enote upravljanja distribucijskega omrežja Elektro Celje, v letu 2007 vodja raz­voja, v letu 2010 izvršni direktor za tehnično področje ter v letu 2013 direktor za tehnično področje. V svoji dolgoletni karieri na področju ener­getike je imel priložnost delovati na različ­nih področjih in tako dobro spoznati elek­troenergetski sistem. Tradicija uspešnega delovanja podjetja je zgrajena na podlagi strokovnosti, sposobnosti in zavzetosti za­poslenih. Pri dolgoletnem strokovnem delu v družbi in s korektnim sodelovanjem z dru­gimi iz vrst elektrogospodarstva je razvil šte­vilne kompetence in pridobil neprecenljive izkušnje. Iz energetskih okolij Stroške arbitraže bodo krila vsa elektroenergetska podjetja Besedilo: Brane Janjić – Foto: Vladimir Habjan Ministrstvi za infrastrukturo in finance sta vladi predlagali, da naj bi stroške arbi­tražnega postopka HEP proti Sloveniji poplačali iz dividend podjetij elektrogo­spodarstva. Kot je znano, se je omenjeni postopek končal konec minulega leta, ko je arbitražno sodišče sklenilo, da je Repu­blika Slovenija Hrvaškemu elektrogospo­darstvu oziroma družbi HEP dolžna plačati 19.987.000 evrov in obresti na ta znesek za čas od 1. julija 2002 do dne plačila v višini povprečnega šestmesečnega EURIBOR + 2 odstotka, ki se prištevajo glavnici vsake pol leta. Prav tako je morala RS pokriti stro­ške HEP-u v višini 10 milijonov dolarjev in obresti na ta znesek od dne izdaje odločbe do dne plačila v višini šestmesečnega EU­RIBOR + 2 odstotka, ki se prištevajo glavni­ci vsake pol leta. Sl ovenija je zato 30. decembra lani HEP-u izplačala 10.006.977 dolarjev in 32.779.712,41 evrov, preostanek pa 22. ja­nuarja letos, in sicer 1.130.472,90 evrov, kar vključuje 1.129.021,59 evrov glavnice in 1.451,31 evrov obresti. Glede na to, da so bile domnevne prejemnice ekonomske ko­risti iz prodane električne energije poleg končnih upravičencev (gospodinjstev in poslovnih odjemalcev) slovenske elektro­energetske družbe, je vlada 30. decembra Ministrstvu za finance in Ministrstvu za infrastrukturo tudi naložila, da najpozneje do konca februarja predlagata vse potrebne ukrepe za povračilo plačanega zneska od podjetij elektrogospodarstva, ki so imela ekonomske koristi od prodaje električne energije, proizvedene v Nuklearni elektrar­ni Krško v obdobju, na katerega se nanaša arbitražna razsodba. Ministrstvo za infrastrukturo je zato sku­paj z SDH zbiralo podatke o morebitnih ekonomskih koristih omenjenih podjetij, vendar gre za podatke, ki so stari več kot deset let, zato je bilo njihovo zbiranje in preverjanje precej zamudno. Zaradi časov­nega odmika, preteka zastaralnih rokov ter neusklajenih oziroma različnih oblik podatkov po mnenju pristojnih organov ni mogoče pripraviti zanesljive ocene eko­nomskih koristi od prodaje električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško v obdobju, na katerega se nanaša arbitražna razsodba. Zato sta Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za finance predlagala, da se plačila za že izvedeno plačilo HEP-u kom­penzira z izplačilom dividend podjetij elek­trogospodarstva do konca letošnjega junija. Lani smo uvozili 48 odstotkov potrebne energije Besedilo: Brane Janjič – Foto: Vladimir Habjan Po podatkih statističnega urada Slovenije smo lani zagotovili za 3,3 mio. toe (=140 PJ) doma­čih virov energije, kar je bilo za desetino manj kot v letu 2014. Zmanjšala se je predvsem ko­ličina proizvedene hidroenergije, in sicer kar za 38 odstotkov v primerjavi z letom prej, je pa treba upoštevati, da je bilo leto 2014 hid­rološko izjemno ugodno in je omogočalo re­ Nadaljujejo se posveti za pripravo Energetskega koncepta Slovenije Besedilo: Brane Janjić – Foto: Brane Janjić Ministrstvo za infrastrukturo je konec maja začelo z izvajanjem prve v nizu delavnic v okviru posvetovalnega procesa glede priprave Energetskega koncepta Slovenije. Na delav­nici je sodelovalo 37 predstavnikov ključnih deležnikov s področja energetike in organiza­cij, osrednja pozornost pa je bila namenjena razpravi o virih energije za trajnostno oskrbo Slovenije. Kot je na dogodku uvodoma poudaril Dani­jel Levičar, generalni direktor Direktorata za energijo, so v postopku javne razprave, ki je trajala do 30. septembra lani, na podlagi pre­jetih stališč, pripomb in komentarjev identifi­cirali ključne strateške dileme. V zvezi s temi dilemami zdaj želijo pri oblikovanju Energet­kordno proizvodnjo hidroelektrarn. Lani sta se zmanjšali tudi količini jedrske energije (za 11 odstotkov) in premoga (za 2 odstotka), za 6 odstotkov pa se je povečala proizvodnja iz ob­novljivih virov. Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2015 sicer pokrila 52 odstotkov potreb po skega koncepta Slovenije z deležniki izvesti podrobnejšo, argumentirano razpravo, ki naj temelji na dejstvih in številkah. Med ključnimi strateškimi dilemami pa je po njegovih bese­dah na prvem mestu vprašanje virov energije za trajnostno oskrbo Slovenije, in sicer, kateri viri so v Sloveniji razpoložljivi in sprejemljivi ter v kakšni energijski mešanici jih prepozna­vamo za prihodnjo, trajnostno oskrbo Slove­nije z energijo. V nadaljevanju dneva so udeleženci sooča­li svoje poglede na primarne vire energije za oskrbo Slovenije do leta 2035 oziroma 2055. V prvem delu so po tematskih omizjih za posamezne vire energije opredelili njiho­ve prednosti in zadržke v luči treh kriterijev (podnebna sprejemljivost, konkurenčnost in zanesljivost), v drugem delu pa so glede na navedene kriterije tudi kvantitativno ocenili optimalne deleže primarnih virov energije za oskrbo Slovenije do leta 2035 oziroma 2055. Ob predstavitvah zaključkov po tematskih omizjih se je odprla razprava o ključnih vpra­šanjih, kot so ustreznost navedenih kriterijev presojanja sprejemljivosti virov energije, po­men razpoložljive infrastrukture oziroma ra­zvoja infrastrukture za oskrbo z energijo, po­men strokovnih podlag za oceno prihodnjega povpraševanja po energiji ter izzivi medgene­energiji, preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza. V strukturi oskrbe z energijo so tudi v letu 2015 prevladova­li naftni proizvodi, katerih delež je znašal 34 odstotkov, delež jedrske energije je bil 23-odstoten, delež energije iz obnovljivih vi­rov 17-odstoten, delež premoga 16-odstoten in delež zemeljskega plina 10-odstoten. racijske solidarnosti oziroma odgovornosti do prihodnjih generacij, na katere bodo vplivale odločitve o energetski prihodnosti, ki jih spre­jemamo danes. Ob zaključku dogodka je Danijel Levičar po­udaril, da bodo jeseni sledile predvidoma še tri interaktivne delavnice o drugih strateških dilemah energetske prihodnosti Slovenije. Rezultati teh delavnic pa bodo skupaj s stro­kovnimi podlagami za pripravo Energetskega koncepta Slovenije uporabljeni pri pripravi osnutka Energetskega koncepta Slovenije, ki naj bi ga sprejemali prihodnje leto. Iz energetskih okolij Z novimi rešitvami do učinkovitejših polnilnih postaj Besedilo: Brane Janjić – Foto: arhiv DEM Obstoječim ponudnikom polnilnih postaj za električne avtomobile se je maja priključil še koncern Kolektor. Ta ponudnik je predsta­vil nekatere nove tehnične rešitve, ki naj bi polnilne postaje še bolj približale potrebam uporabnikov. Kot pravijo v Kolektorju, bodo električne polnilnice v prihodnosti postale pomemben element pametnega doma in pa­metnih skupnosti. Ker pa bo z vidika obnaša­nja takšnih enot znotraj elektroenergetskega sistema nastopila tudi potreba po ustreznem krmiljenju, so skupaj s partnerjem razvili ustrezno tehnologijo, ki bo uporabniku in di­stributerju omogočala ustrezen nadzor nad upravljanjem. Jedro njihove polnilne postaje predstavlja inovativna rešitev, tako imenova­na pametna varovalka, ki združuje merjenje, kontrolo in zaščito v eni sami napravi. Ta re­šitev naj bi po ocenah Kolektorja prinesla re­volucijo v naše električne omarice, saj bomo lahko z enostavno zamenjavo obstoječih va­rovalk s pametnimi dobili popoln nadzor in kontrolo nad vsemi električnimi napravami. O stanju in morebitnih napakah v hiši pa bomo lahko obveščeni kar preko pametnega telefona. Omenjena rešitev je vključena tudi v njihovi prvi dve polnilni postaji, ki ju je Kolektor pos­tavil pred svojim Razvojno-tržnim centrom. Polnilni mesti sta moči 22 kW, s priključkom Type-2 lahko na njih polnimo vse na trgu dostopne električne avtomobile, za polnjenje in plačevanje storitev pa zadostuje že pamet­ni telefon. V Kolektorju obljubljajo, da bodo v kratkem na različnih krajih po Sloveniji pos­tavili vsaj še sto takšnih polnilnih postaj. TE-TOL še povečal učinkovitost svojih naprav Besedilo in foto: Miro Jakomin V Energetiki Ljubljana, v enoti TE-TOL, so v okviru vzdrževalnih del uspešno izvedli po­pravilo dodatnega grelnika omrežne vode. Na kotlu bloka 3 enote TE-TOL sta v dimnih kanalih izza elektrofiltra nameščena dva do­datna grelnika omrežne vode, ki sta name­njena izrabi toplote energije dimnih plinov za elektrofiltrom in sta sposobna proizvesti skupno 7,6 MW maksimalne skupne moči. Z grelnikoma na letni ravni prihranijo mili­jon evrov, ki bi sicer lahko »izpuhteli« v ozra­čje, so med drugim povedali v omenjenem podjetju. Kotel 3 so zaustavili 1. junija 2015, izvedli tlačni preizkus dodatnega grelnika in pri tem odkrili številna netesna mesta, ki so bila posledica korozijskih in abrazijskih po­škodb. Pri sanaciji havarije so izvedli skoraj 4000 zvarnih spojev, ob tlačnem preizkusu ob zaključku del pa so izvedli le šest po­pravkov. Vsa dela so bila končana pravo­časno, tako da je grelnik uspešno obratoval skozi vso kurilno sezono. Med pomembna vzdrževalna dela v enoti TE-TOL sodi tudi zamenjava filtrskih vreč v vrečastem filtru VF2. Z zamenjavo 2160 filtrskih vreč so še povečali visoko učinkovitost odpraševalne naprave in tako vsaj za naslednjih pet let zagotovili njeno nemoteno delovanje. Trend višanja izplačil za OVE se umirja Besedilo: Polona Bahun – Foto: Brane Janjić Borzen je izdal obdobno poročilo o izvajanju podporne sheme za električno energijo, pro­izvedeno iz obnovljivih virov ali visoko učin­kovite soproizvodnje, iz katerega izhaja, da je bilo v prvih treh letošnjih mesecih izplačanih 36 milijonov evrov podpor, to pa je za odsto­tek več kot v enakem lanskem obdobju. Ob tem pa je bilo proizvedeno za štiri odstotke več električne energije. Konec marca je podporna shema sicer obse­gala 3922 enot s skupno nazivno močjo 420 MW. Trend višanja izplačil se je stabiliziral z letom 2015, kar v veliki meri odraža dejstvo, da je bilo število novih vstopov v podporno shemo, v primerjavi s preteklimi leti, zane­marljivo. Hkrati pa je treba poudariti, da je raven izplačil odvisna tudi od drugih dejavni­kov, zlasti vremenskih razmer in s tem pove­zano proizvodnjo. Povprečna višina izplačane podpore za prvo trimesečje je pričakovano nižja od tiste na letni ravni, saj je v zimskih mesecih zmanj­šan vpliv sončnih elektrarn, ki kot dražji vir močno vplivajo na povprečno izplačano pod­ Projekt E3 finalist energetsko učinkovitih projektov Besedilo: Vladimir Habjan Projekt vgradnje sistema ogrevanja in hlaje­nja dvorca Lanthieri z zajemanjem reke Vi­pave se je uvrstil med finaliste za energetsko učinkovit projekt leta. V projektu, ki sodi v poro. Po deležu proizvodnje sicer standardno prvem trimesečju 2016 tako proizvedle slabo v prvem trimesečju leta vedno prevladujejo polovico celotne energije, vezane na podpor­soproizvodne enote na fosilna goriva. Te so v ne sheme (sončne elektrarne le 13 odstotkov). drugi del celovite obnove dvorca Lanthi­eri, sta največji izziv predstavljala zajema­nje tekoče vode iz Vipave in njena ustrezna priprava. Vodenje in nadzor ogrevanja in hlajenja dvorca Lanthieri omogoča centralni nadzorni sistem, ki je v celoti rezultat znanja in razvoja strokovnjakov E3. Z inovativno zamislijo, premišljenim načrtovanjem ter kompleksno izvedbo uporabljene tehnologi­je so partnerji prvič uporabili takšno rešitev v Sloveniji. Toplotne črpalke voda-voda največkrat ko­ristijo energijo podzemnih voda. Pri korišče­nju energije tekočih površinskih voda so zato morali predvideti vrsto negotovih situacij, jih ovrednotiti in pred njimi obvarovati sistem. V E3 so izdelali ekonomske analize o investi­ranju v varovanje sistema. Poleg toplotnih črpalk so vgradili tudi izmenjevalec za pasiv­no hlajenje. Povratek iz tega izmenjevalca je mogoče preusmeriti v toplotno črpalko ob morebitni potrebi po hkratnem hlajenju in ogrevanju. Za inovativno tehnično rešitev, kakovost pripravljenega modela ESCO, nad­zor nad projektno dokumentacijo in uspeš­no vodenje celotnega projekta je poskrbela skupina strokovnjakov E3, k uspešni izvedbi projekta pa sta pomembno prispevala občina Vipava in podjetje Klima 2000. Iz energetskih okolij Pri povezavi z Madžarsko se vendarle premika Besedilo: Polona Bahun Postopki, povezani z načrtovano gradnjo prve visokonapetostne povezave z Madžar­sko, so prešli v novo fazo. Tako je v teku javna razgrnitev dokumentacije za izdajo okoljevarstvenega soglasja za izgradnjo daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince. Vpogled v dokumentacijo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, poročila o vpli­vih na okolje in osnutek odločitve o oko­ Slovenija tke močnejše energetske vezi z Iranom Besedilo: Polona Bahun – Foto: Vladimir Habjan V maju je Slovenija na Brdu pri Kranju gostila prvo sejo delovne skupine za ener­getiko med Iranom in Slovenijo. Državi namreč vidita vrsto priložnosti za gospo­darsko sodelovanje, predvsem na področju energetike. Na srečanju je državni sekretar mag. Klemen Potisek gostom predstavil slovenski elektroenergetski sistem in iz­hodišča Energetskega koncepta Sloveni­je, pri tem pa je izpostavil okoljske zaveze glede znižanja emisij, zvišanja deleža OVE v končni potrošnji, usmeritev k projektom učinkovite rabe energije, pametnih omre­žij v povezavi s pametnimi skupnostmi in e-mobilnosti. Poudaril je, da Slovenija pod­pira gospodarsko sodelovanje med država­ljevarstvenem soglasju. Poteka na sedežih upravnih enot občin Ptuj, Ormož, Ljuto­mer, Murska Sobota in Lendava v času ura­dnih ur do 23. junija. Daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince bo zapolnil vrzel prenosnega omrežja v se­verovzhodni Sloveniji, zaradi katere je ogrožen ne le prenos in dobava električne energije v tem delu države, ampak v celotni Sloveniji. Daljnovod bo Sloveniji omogočil povezavo z Madžarsko, ki je še edina sosed­nja država, s katero Slovenija nima nepos­redne elektroenergetske povezave. Daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince pa ne bo zagotavljal le povezanosti z Madžarsko in EU, ampak bo pripomogel tudi k sta­bilnosti slovenskega elektroenergetskega sistema in s tem k zanesljivejšemu prenosu električne energije. Olajšan bo tudi dostop ma in izmenjavo znanj na področju ener­getike, saj so izzivi na področju zniževanja emisij globalni, predvsem pa bodo za to potrebne prilagoditve in ukrepi na področ­ju energetskih virov ter pri učinkoviti rabi energije. Z oblikovanjem delovne skupine je bil na­rejen pomemben korak k utrditvi dobrih odnosov z Iranom in k podpori slovenskih in iranskih podjetij pri oblikovanju skup­nih partnerstev in novih priložnosti. Želja obeh strani je, da bi mešana skupina za energetiko pripeljala do oblikovanja med­državne komisije za gospodarsko sodelova­nje, ki bi zajelo tudi druga področja. V okviru tega obiska je delegacija iranske­ga operaterja prenosnega omrežja obiska­la tudi Eles. Njihov namen je bil spoznati energetski trg v Sloveniji, poleg tega so si ogledali tudi Republiški center vodenja, kjer so se seznanili s sodobnim sistemom vodenja SCADA/EMS, ki je na Elesu v celo­ti zaživel septembra lani. Iranska delegacija je obiskala tudi GEN-I. Namen srečanja je bila poglobitev medsebojnih odnosov in predstavitev podjetja, predvsem trgovanja ter trgovalnih načrtov na iranskih mejah. do vzhodnih trgov z električno energijo, kar bo dolgoročno prineslo ugodnejše cene električne energije za vse odjemalce. Na trasi, ki je dolga 80,5 kilometra, bo stalo 264 daljnovodnih stebrov. Daljnovod pa bo potekal po občinah Kidričevo, Videm pri Ptu­ju, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črešnovci, Velika Polana in Lendava. Vlada je uredbo o državnem prostorskem na­črtu za izgradnjo daljnovoda 2 x 400 kV Cir-kovce–Pince sicer izdala 12. julija 2012, to pa je bila podlaga investitorju, v tem primeru druž­bi Eles, za pripravo projektne dokumentacije in za sklenitev ustreznih pogodb z vsakim lastnikom nepremičnin, ki se nahajajo znot­raj območja državnega prostorskega načrta. Omenjene pogodbe so tudi podlaga za prido­bitev gradbenega dovoljenje za daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince, ki bo omogočil zače­tek izvajanja te naložbe tudi na terenu. Aktualno HE Brežice Elektrarna dobiva končno podobo Na gradbišču hidroelektrarne Brežice so gradbena dela v glavnem končana. Potekajo še obrtniška, elektromontažna in strojna dela, pri čemer veliko pozornosti namenjajo tudi varnosti in zdravju pri delu. Besedilo in foto: Vladimir Habjan Aktualno HE Brežice večina gradbenih del na gradbišču je za­ključenih. Končuje se gradnja dostopnega mostu z zunanjimi ureditvami, izgradnja mostu preko prelivnega polja 1 in 2, ruše­nje obodnih zidov gradbene jame je pred­videno za junij in julij. Od obrtniških del se trenutno izvajajo dela na fasadi, krovska dela, montaža stavbnega pohištva, beljenje, polaganje keramike, izvajanje električnih gradbenih inštalacij za razsvetljavo za malo moč, izvajanje strojnih inštalacij, kot so vodovod, kanalizacija, hidrantno omrežje, prezračevanje in klimatizacija. Glavna grad­bena dela morajo biti končana do poletja, ko bodo začeli s postopki preusmerjanja reke Save preko prelivnih polj jezovne zgradbe, zaključek obrtniških del pa se pričakuje ko­nec tega leta. Kot je znano, je izvajalec glavnih gradbenih del konzorcij štirih družb: vodilni partner je Kostak (Krško), CGP (Novo mesto), Kolektor Koling (Idrija) in RGP (Velenje). Družbe so si razdelile dela po segmentih, in sicer Kos­tak izvaja glavna gradbena dela na izgradnji strojnice, CGP pokriva glavna gradbena dela na prelivnih poljih, RGP izvaja dela na do­stopnem mostu, zunanjih ureditvah in kril­nih zidovih, Kolektor Koling pa je zadolžen za kompletna obrtniška dela, krovska in kle­parska dela, stavbno pohištvo, fasaderstvo, pleskanje, elektro in strojne inštalacije. Končana so tudi dela na zapornicah 3, 4 in 5; trenutno se izvajajo zadnja dela na zaporni­cah 1 in 2. Začeli so s postavljanjem hidrav­ličnega agregata in strojnimi inštalacijami ter elektrifikacijo hidromehanske opreme. Hidromehanska dela izvaja družba Riko s svojimi partnerji. Zaključena je tudi že mon­taža 20-kilovoltnega stikališča transforma­torjev lastne rabe, nizkonapetostne lastne rabe in enosmerne lastne rabe. Zaključuje se montaža visokonapetostnega stikališča GIS. Pripravljajo se na montažo 10,5 kV stikališča, stikališč vseh treh generatorjev na 10,5 na­petostnem nivoju, začeli bodo s testiranjem 110 kV stikališča GIS. Na strojnem področju poteka montaža agregata 1, turbine z gredjo, pripravljajo vse potrebno za začetek monta­že generatorja na agregatu 1. Glavnino elektro opreme dobavljata kon­zorcij Riko in Kolektor Turboinštitut, agre­gatsko opremo pa konzorcij Litostroj in Končar. Pri dobavah ni nobenih zamikov, zato montaža poteka skladno s pogodbeni­mi roki. V HSE Invest, ki je glavni inženir projekta, pričakujejo, da bo pr vi agregat operativen do novembra, ko je predvidena polnitev akumulacije in zagonski preizku­si z vodnim natokom. S prvimi zagonskimi preskusi bodo začeli že v tem mesecu. Sis­tem drenaže je v preizkušanju in spuščen v pogon. Montaža visokonapetostnega stikališča je zaključena. To je vstopna točka elektrarne v elektroenergetski sistem, ki bo s kablovo­dom povezan z RTP Brežice in RTP Krško. Ta dela bo še letos izvajal Eles, odločitev o izvajalcu bo znana v kratkem. Stikališče je dobavila in sestavila družba ABB, 65 MW transformator pa je izdelal Kolektor Etra. Potekajo intenzivne priprave na preusmeri­tev Save. Do takrat morajo biti dela na vseh petih prelivnih poljih že končana, zapornice zavešene, zaprti morajo biti vsi trije pre­točni trakti. Preusmeritev bo predvidoma potekala v poletnih mesecih, ko so pretoki najbolj ugodni in se ta dela lahko najlažje izvedejo. Dela bo izvajal konzorcij gradbe­nih družb. Projekt modifikacij NEK pa se je začel maja in za zdaj tudi tu tečejo dela po načrtih. Matjaž Hauptman HSE Invest, nadzornik elektro del »Trenutno so vsi razpisi zaključeni, smo v fazi izbire ponudnika za seizmični in tehnološki monitoring objekta. Zapornice morajo biti zavešene do konca maja, da bomo začeli s preusmerjanjem Save, končanje del pa je predvideno septembra, ko se bodo začeli funkcionalni preizkusi, kajti za november je predviden že začetek polnitve akumulacijskega bazena, ko morajo biti prelivna polja polno zaprta. Po podatkih Infre dela na bazenu potekajo skladno s terminskim planom, zagotavljajo nam, da bo bazen pripravljen na začetek polnjenja. Ves čas gradnje na srečo nismo imeli nobenih težav ali vremenskih nevšečnosti. Edini izziv so bile lanske visoke temperature, zato smo betonažna dela prestavili na nočni čas. Pričakujemo, da bo tudi preostali del izgradnje izveden v pogodbenih rokih.« Alen Lazič HESS O varnosti pri delu na gradbišču HE Brežice smo se pogovarjali z Alenom Lazičem, sa­mostojnim inženirjem varnosti in zdravja pri delu v družbi HESS, ki je na gradbišču HE Bre­žice koordinator v fazi izvedbe projekta. Kako urejate področje varnosti in zdravja pri delu v HESS? Področje je med pomembnimi elementi zago­tavljanja zanesljivosti kakovosti in poslovne uspešnosti družbe, posledično tudi investicije oziroma izgradnje HE Brežice. Naša varnostna politika je usmerjena v prepoznavanje, anali­ziranje in sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečevanje tveganja na področju zdravja in varnosti pri delu. Naš cilj v fazi izvedbe projekta je preprečevanje delovnih nezgod, poškodb in bolezni, povezanih z delom. Kako na gradbišču HE Brežice skrbite za var­nost? Dela na gradbišču se izvajajo v skladu z varno­stnim načrtom in programi varnostnih ukre­pov za posamezne faze del različnih področij. Inšpektorji inšpektorata RS za delo izvajajo, pač poleg naših dnevnih nadzorov in drugih aktiv­nosti za varnost izvajalcev del, redne mesečne inšpekcijske preglede gradbišča. Zaradi doda­tne varnosti, dobre prakse in preglednosti de­javnosti na gradbišču, imamo določene barve zaščitnih čelad: modra je za nadzornike, rdeča za vodje – delovodje posameznih izvajalcev, bela za delavce, oranžna za obiskovalce. Za večjo varnost del na delovnih odrih imamo le-te barvno označene s kontrolnimi listi in piktogrami (zelena pomeni varen oder, oran­žen, da se izvaja montaža ali demontaža, rde­ča pomeni prepoved uporabe), kar omogoča prepoznavanje tudi delavcem, ki ne razumejo uradnega jezika. Na področju izobraževanja morajo vsi izvajalci del v skladu z varnostnim načrtom in programom izobraževanja opra- Za varnost je poskrbljeno viti izobraževanje, kjer jih seznanimo z vsemi nevarnostmi (višina, globina, viseča bremena in dela ob in v vodi …) ter z uporabo osebne varnostne opreme. Koliko vas je na gradbišču HE Brežice zadol­ženo za koordinacijo VZD? Trenutno sva dva, glavni koordinator in po­močnik. Dnevno opravljava nadzore gradbišča, tedensko imamo koordinacije s strokovnimi delavci oziroma varnostnimi inženirji izvajal­cev. Na koordinacijah pregledamo stanje in uskladimo poročila, ki so sestavni del knjige varnostnih ukrepov. Kaj običajno piše v teh knjigah? Kaj gre lahko narobe? Kakšne ukrepe lahko vi izdate? Največ nepravilnosti je pri delu na višini, grad­benih delih, izkopih in delih ob vodi. Najpogo­stejše napake so pri višinskih delih, kar pomeni, da so delavci premalo varovani pred padcem z višine. Pri večjih nepravilnostih omenjenih del dela ustavimo in zahtevamo, da se nepra­vilnosti odpravijo, in napišemo ukrep v knjigo varnostnih ukrepov. Poročila vsebujejo opise pomanjkljivosti, odgovorne osebe in roke za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Ste že kdaj ustavili dela? Ste kdaj klicali in­špektorja? Kako lahko oni ukrepajo? Že nekajkrat smo ustavili dela. Imamo pa kar veliko avtoriteto in nas izvajalci poslušajo. In­špektorja do zdaj ni bilo potrebno klicati, saj opravljajo redne mesečne inšpekcijske pregle­de, pri katerih ni bilo ugotovljenih nepravilnos­ti na področju dela koordinatorja. Ste že imeli kakšne poškodbe na gradbišču? Do sedaj smo imeli dve poškodbi na ustrezno varovanem gradbišču, in sicer kot posledico ne­upoštevanja varnostih zahtev in nepremišlje­nosti delavca (padec z višine in poškodba glave zaradi neuporabe zaščitnih sredstev). Aktualno Evropska komisija Jedrska energija se še ne poslavlja Jedrska energija bo tudi v prihodnje imela pomembno vlogo pri zagotavljanju oskrbe z električno energijo, njen delež pa naj bi v energetski mešanici leta 2050 v državah EU še vedno znašal dobro petino. Besedilo in foto: Brane Janjić – Foto: Vladimir Habjan evropska komisija je ob bok obletnici dveh jedrskih nesreč v Fukušimi na Japonskem (2011) in Černobilu v Rusiji (1986), ki sta moč­no zaznamovali nadaljnji razvoj jedrske ener­gije v svetu, objavila poseben dokument, ki naj bi bil osnova za razpravo o prihodnji usodi jedrske energije v EU in njeni vlogi pri dose­ganju zastavljenih energetskih ciljev. Ta do­kument prinaša vrsto zanimivih ugotovitev. Tako trenutno za pokrivanje potreb po elek­trični energiji uporablja jedrske elektrarne 14 evropskih držav, v katerih je skupno namešče­nih 129 reaktorjev z zmogljivostjo 120 GWe. V desetih državah načrtujejo tudi gradnjo no­vih jedrskih reaktorjev; na Finskem, v Franciji in na Slovaškem že poteka gradnja štirih no­vih reaktorjev, v nekaterih državah so projek­ti tik pred odobritvijo (Finska, Velika Britani­ja, Madžarska), v Bolgariji, Litvi, Romuniji, na Češkem in Poljskem pa so tovrstni projekti v pripravljalni fazi. Dodatni jedrski projekti se obetajo tudi v Veliki Britaniji, ki je nedavno napovedala zaprtje vseh svojih termoelek­trarn do leta 2025, proizvodno vrzel pa naj bi nadomestili ravno z jedrsko energijo. Tudi sicer naj bi jedrska energija imela svetlo pri­hodnost, saj je njen skokoviti razvoj priča­kovati še zlasti v nekaterih azijskih državah. Tako naj bi se do leta 2040 samo na Kitajskem zmogljivost jedrskih elektrarn povečala za 125 GWe, kar je več, kot znaša sedanja zmoglji­vost vseh jedrskih elektrarn v Evropi. Vsota jedrskih zmogljivost na stari celini naj bi se po ocenah komisije do leta 2025 zaradi odločitve nekaterih evropskih držav, da se povsem umaknejo iz jedrskega programa ali vsaj občutno zmanjšajo delež jedrske energije pri pokrivanju potreb po električni energiji, sicer zmanjšala, a naj bi se nato v naslednjih letih znova povečala in v letih 2045 do 2050 ustalila na okoli 100 GWe. Razlogov za to naj bi bilo več; poleg uvedbe novih tehnologij in zato okrepljenega zanimanja za gradnjo no­vih objektov naj bi k temu ob posodobitvah in uvedbi dodatnih varnostnih sistemov prispe­valo tudi podaljšanje življenjske dobe nekate­rih obstoječih elektrarn. Do leta 2025 naj bi sicer v Evropi zaprli več kot 50 od omenjenih delujočih 129 jedrskih reaktorjev, kar zastav­lja številna vprašanja tako glede tega, na kak­šen način nadomestiti izpadlo energijo, kot tudi, kako brez dodatnih jedrskih zmogljivo­sti zagotoviti izpolnitev ambiciozno zastav­ljenih energetsko-podnebnih ciljev. Iskanje odgovorov na ta vprašanja je še toliko težje, ker je nadaljnji razvoj jedrske energije za EU poleg doseganja okoljskih ciljev zelo pomemben tudi z ekonomskega vidika, saj je v jedrski industriji trenutno neposredno zaposlenih med 400 in 500 tisoč ljudi ter še približno toliko v spremljevalnih dejavno­stih. Če ob tem upoštevamo, da je evropska jedrska industrija med vodilnimi na svetu in si EU prizadeva ohraniti vlogo svetovnega tehnološkega voditelja na tem področju tudi v prihodnje ter da naj bi po napovedih znašale investicije v jedrske zmogljivosti do leta 2050 na globalni ravni kar tri trilijone evrov, posta­ne hitro jasno, da se EU od jedrske industrije še dolgo ne bo mogla kar tako posloviti. Za prihodnji razvoj jedrske energije bo poleg zagotovitve potrebnih precejšnjih finančnih sredstev (samo za ukrepe, povezane s podalj­šanjem obratovalne dobe sedanjih elektrarn, naj bi v EU do leta 2050 potrebovali med 45 in 50 milijard evrov) in varnostnih ukrepov ključnega pomena tudi vprašanje, ali bo dr­žavam uspelo najti dolgoročno rešitev za od­lagališča radioaktivnih odpadkov. Prva odla­gališča za visokoradioaktivne odpadke naj bi zgradili v Franciji, na Finskem in Švedskem do leta 2030, večina držav pa se pri gradnji to­vrstnih odlagališč še vedno ukvarja predvsem z velikim nasprotovanjem javnosti. Precej od­prtih vprašanj je tudi še v zvezi z razgradnjo odsluženih elektrarn, saj veliko izkušenj s takšnimi objekti v Evropi pa tudi drugod ni. V Evropi je bilo doslej ustavljenih že 89 reaktor­jev, v celoti pa je bila razgradnja doslej spelja­na le v treh nemških primerih. Poleg tega gre tudi tu za velika potrebna finančna sredstva, saj naj bi po ocenah članic EU za potrebe razgradnje do leta 2050 potrebovali kar 123 milijard evrov in še 130 milijard za izgradnjo ustreznih odlagališč za izrabljeno gorivo in druge visokoradioaktivne odpadke. V EU trenutno deluje 129 jedrskih reaktorjev. Njihova povprečna starost je 30 let. Do leta 2050 bo treba v EU nadomestiti 90 odstotkov sedanjih jedrskih zmogljivosti. Za nadomestitev dotrajanih jedrskih elektrarn bodo potrebne investicije v višini 350 do 450 milijard evrov. Ne glede na navedene izzive pa Komisija v omenjenem poročilu izpostavlja, da je­drska energija in z njo povezane raziskave ter uporaba tudi na številnih drugih pod­ročjih, zlasti v medicini, prinaša številne prednosti in bo ostala pomembna kom­ponenta energetske mešanice EU tudi po letu 2050. Pri tem je za države, ki bodo že­lele ohraniti izrabo jedrske energije, ključ­nega pomena, da v svojo zakonodajo in obratovalne procese vnesejo najvišje var­nostne standarde, ki so bili po opravljenih stresnih testih po nesreči v Fukušimi še dopolnjeni. Za Evropo kot celoto in njeno jedrsko industrijo pa je glede na hitri ra­zvoj jedrske tehnologije zunaj evropskih meja ključnega pomena, da ohrani razvoj­ne in raziskovalne zmogljivosti ter s tem tudi vodilno vlogo pri gradnji prihodnje poti jedrske energije. Aktualno ELES ELES prevzema 110 kV omrežje ELES je po zahtevnih pripravah lani začel s prevzemanjem 110 kV omrežja in naprav, ki doslej niso bile v njegovi lasti, pri čemer naj bi večino sprememb lastništva izpeljal še letos. Za izvedbo celotnega projekta je predvidenih 65,1 milijona evrov. Besedilo: Miro Jakomin – Foto: Srečko Lesjak z novim energetskim zakonom je Eles kot sis­temski operater prenosnega omrežja dobil tudi zadolžitev, da postopoma prevzame tudi del 110 kV omrežja in naprav, ki doslej niso bili v njegovi lasti. Poleg zagotavljanja celo­vitejšega nadzora, vodenja in vzdrževanja prenosnega omrežja naj bi s tem dejanjem zagotovili predvsem doslednejše vzdrževanje in obnavljanje celotnega prenosnega omrežja po enotnih kriterijih, ki so primerljivi s sve­tovno uveljavljenimi, ter tako dvignil tudi raven obratovalne zanesljivosti predmetnih naprav. Na drugi strani pa naj bi se nekatere elektro­energetske družbe, ki so bile dosedanje lastni­ce teh naprav, znebile stroškov njihovega vzdrževanja, za kar doslej večinoma niso pre­jemale ustreznih sredstev (proizvodnja, ve­leodjemalci) in tudi potreb po zagotavljanju specializirane vzdrževalne opreme in kadrov. Po določilih 35. člena Energetskega zako­na (EZ-1) so bili v skladu z Uredbo vlade podrobneje opredeljeni elementi na 110 kV napetosti, ki sodijo v prenosni oziroma dis­tribucijski sistem. Pri tem je bila upoštevana zlasti dejanska funkcionalnost vodov in sti­kališč, obstoječe stanje, minimizacija potreb­nih lastniških prenosov in plačil ter lastniška enotnost posameznih zank. Po besedah mag. Srečka Lesjaka, pomočnika direktorja pod­ročja za infrastrukturo prenosnega omrežja v družbi Eles ter vodje projekta za prevzem objektov na 110 kV napetosti, so bili ob tem zaradi pomanjkljivosti v uredbi žal izpuščeni posamezni 110 kV prenosni objekti, ki bi po kriterijih Elesa vsekakor tudi sodili v sklop predmetnega prevzema. V Elesu zato upajo, da bo v kratkem prišlo do ustrezne dopol­nitve uredbe in razširitve seznama predvide­nih 110 kV naprav za prevzem. Gospodarske družbe, ki imajo v lasti visoko­napetostno 110 kV prenosno omrežje, so sicer v skladu z zakonom omrežje in naprave, do­ločene z omenjeno uredbo, oziroma lastnino in druge obligacijske ali stvarne pravice na predmetnem omrežju, dolžne s pogodbo od­plačno prenesti na Eles v treh letih od uvelja­vitve energetskega zakona. Projektna skupina za uresničitev 35. člena EZ-1 na 110 kV omrežju je bila zaradi kratkih rokov (vse prevzeme je treba v smislu določil EZ-1 opraviti do 10. marca 2017) v Elesu ime­novana že 20. maja 2014 in se je takoj tudi lotila uresničevanja tega projekta. Vendar pa se je že takoj na začetku zapletlo, saj je bila Uredba o razmejitvi 110 kV omrežja na distri­bucijski in prenosni sistem sprejeta z enole­tno zamudo in je začela veljati šele 23. maja lani, v nekaterih družbah pa so začetek prev­zemnih dejavnosti pogojevali ravno z uvelja­vitvijo omenjene uredbe. Kljub temu je Elesova skupina na osnovi strokovnih in tudi prijateljskih vezi s pred­stavniki v skoraj vseh šestnajstih družbah, v katerih je predviden prevzem 110 kV omrež­ja in naprav, v vmesnem času opravila ve­čino pripravljalnih del, tako da na koncu časovna izguba zaradi enoletnega zapozne­lega sprejetja uredbe vendarle ni bila velika in Eles za zdaj uspešno sledi zastavljenim rokom. Za kako zahteven projekt gre, je mogoče raz­brati tudi iz podatka, da je bilo v zvezi s prev­zemom oziroma odkupom omenjenih 110 kV objektov doslej v družbah HSE, SENG, DEM, HESS, SEL, TE-TOL, TET, TEŠ, Premogov­nik Velenje, SODO, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska, Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska, ENOS in SPG SOL Jese­nice ter IBE in Korona že opravljenih kar 136 operativnih sestankov s skupno 1144 udele­ženci. Na osnovi elaboratov za cenitev pa so bile s strani prodajalcev SEL, HESS in SENG na Eles posredovane tudi vrednosti prve opreme, predvidene za odkup. Tako je bila s 1. januarjem 2016 že prevze­ta 110 kV prenosna oprema v ČHE Avče, HE Vrhovo, HE Boštanj, HE Arto - Blanca, HE Krško, 2 x 110 kV daljnovod Avče–Gorica 1 ter 110 kV daljnovoda Avče–Doblar in Avče– Tolmin. Podobne aktivnosti so predvidene tudi v drugih družbah oziroma že poteka­jo, tako da naj bi Eles predvidoma večino 110 kV omrežja in naprav prevzel že v tem letu, nekaj pa tudi še v prvih treh mesecih prihodnjega leta. Mag. Srečko Lesjak ELES »Prevzem oziroma odkup objektov poteka v skladu s programom, ki je dogovorjen med sedanjimi lastniki 110 kV prenosnega omrežja in Elesom kot kupcem. Pri tem velja osnovno izhodišče, da Eles prevzema le objekte, ki imajo urejeno lastništvo, veljavno uporabno dovoljenje, urejene zemljiško-knjižne služnosti in pogodbe o odškodninah ter ob izpolnitvi pogoja, da pogodbene vrednosti ne vplivajo na celotni poslovni izid Elesa. Prav tako je bil določen tudi terminski plan prevzemov, in sicer v smislu interne klasifikacije posameznih delov omrežja z vidika pomembnosti.« ELES ima v lasti 1854 km 110 kV daljnovodov, po prevzemu jih bo imel še 93 kilometrov več. ELES ima v lasti 286 110 kV visokonapetostnih polj, po prevzemu jih bo imel še 158 več. Zaradi prevzema 110 kV omrežja bo ELES predvidoma dodatno zaposlil okoli 25 vzdrževalcev. Aktualno Elektro Gorenjska Zaživel nov center vodenja Distribucijski center vodenja v podjetju Elektro Gorenjska predstavlja informacijsko vozlišče elektroenergetskega omrežja podjetja. Obenem je temelj za zanesljivo in kakovostno oskrbo gorenjskih uporabnikov električne energije. Besedilo: Miro Jakomin – Foto: arhiv Elektra Gorenjska v vodstvu družbe elektro gorenjska se zave­dajo, da je treba slediti razvojnim načrtom distribucijskega omrežja Slovenije, kar se odraža tudi v potrebi po nadgradnji distri­bucijskega centra vodenja. Novi center vo­denja so uradno odprli sredi maja na sedežu podjetja v Kranju, ob navzočnosti evropske komisarke za promet mag. Violete Bulc. Vrednost projekta je znašala 1,2 milijona evrov, center pa je v obratovanju od 21. mar­ca letos. Osnovne funkcije distribucijskega centra so nadzor, upravljanje in vodenje elektroener­getskega sistema družbe. Novi distribucijski center vodenja omogoča zajem in obdelavo vseh podatkov, potrebnih za celovito izvaja­nje procesov distribucijskega operaterja, ter izdajanje ukazov in izračunov. Ima vsa pot­rebna orodja za shranjevanje, obdelavo in analize ter napredno vizualizacijo procesov in aplikacij. Hkrati omogoča veliko zaneslji­vost, nadgradnjo, ažurno zbiranje in hitro obdelavo podatkov ter pomaga k prilagodlji­vim rešitvam. Novi center vodenja so v Elektru Gorenjska skupaj s slovenskim izvajalcem družbo GDB gradili skoraj tri leta. Kot je ob otvoritvi centra povedal predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec, so v času trajanja projekta s trdim delom vseh vplete­nih uspešno vpeljali novi sistem vodenja in izobrazili ožjo tehnično ekipo, ki bo skrbela za nemoteno delovanje centra. Evropska komisarka za mobilnost in promet mag. Violeta Bulc je na odprtju med drugim poudarila, da je ena izmed prednostnih nalog Evropske komisije vzpostavitev trdne Evrop­ske energetske unije s trajnostno naravnano podnebno politiko. Pri tem zasledujejo dve ključni nalogi: energetsko neodvisnost EU in zagotavljanje večje raznolikosti v preskrbi, s poudarkom na obnovljivih virih. Glede no­vega centra vodenja pa je dejala, da omogo­ča varnejšo, čistejšo in zanesljivejšo oskrbo z električno energijo. Zagotavlja pa tudi učin­kovitejše poslovanje in pogoje za rast, ustvar­janje novih delovnih mest in horizontalno povezovanje z drugimi sektorji. Po besedah tehničnega direktorja Elektra Gorenjska Jurija Jerine je stari distribucijski center vodenja v Elektru Gorenjska obra­toval več kot enajst let. Deloval je na raču­nalnikih iz družine HP/Compaq Alpha z operacijskim sistemom Tru64 UNIX. V teh letih je tehnologija zastarela, od leta 2011 re­zervni deli niso bili več dobavljivi, podpora za operacijski sistem pa se je po več predho­dnih obvestilih s strani dobavitelja končala že v letu 2010. Zaradi tega je sistem deloval na meji sprejemljive zanesljivosti. Dotra­jani center vodenja so tako do letos uspeli ohranjati na ustrezni ravni zgolj s pomočjo strokovnega znanja in iznajdljivosti stro­kovnjakov Elektra Gorenjska in dobavitelja opreme, ki jo je v času njene življenjske dobe tudi vzdrževal. Po dolgotrajni predhodni pripravi so konec leta 2011 objavili večfazni javni razpis za na­bavo novega centra vodenja, ki se je zaradi prispelih nepopolnih ponudb žal končal neu­spešno. Z manjšimi popravki tehničnih zah­tev, jasno opredeljenimi merili za izbiro izva­jalca in s poenostavitvijo postopka javnega naročila so konec leta 2012 objavili ponoven javni razpis, ki je bil tokrat uspešen. Skupno so prejeli pet ponudb, na podlagi veljavnih meril pa so nato izbrali slovenskega izvajal­ca, to je podjetje GDB, ki je ponudilo rešitev multinacionalke General Electric. Mag. Bojan Luskovec Elektro Gorenjska »Z distribucijskim centrom vodenja postavljamo nov mejnik pri uresničevanju našega temeljnega poslanstva, to je zagotavljanja zanesljive, varne in kakovostne oskrbe končnih uporabnikov z električno energijo. Distribucijski center vodenja predstavlja srce in možgane podjetja in je temelj za zanesljivo delovanje elektroenergetskega omrežja celotne Gorenjske. Po dobrih treh letih, potem ko smo določili potrebno specifikacijo, izbrali izvajalca del ter pričeli s postopkom nabave in nameščanja opreme, smo konec marca letos začeli s polnim obratovanjem centra. Še posebej smo ponosni na to, da je bila prenova centra v veliki meri rezultat slovenskega znanja, tako strokovnjakov iz Elektra Gorenjska kot tudi inženirjev slovenskega izvajalca GDB.« Aktualno Elektro Maribor Začela se je gradnja 110 kV prekmurske zanke Elektro Maribor pospešeno gradi dobrih 14 kilometrov dolg dvosistemski 110 kV daljnovod RTP Murska Sobota–RTP Mačkovci, ki bo predvidoma začel obratovati še letos. Gre za enega od treh ključnih objektov 110 kV prekmurske zanke, s katero bodo zagotovili večjo zanesljivost in kakovost napajanja tega dela Slovenije. Besedilo: Brane Janjić – Foto: arhiv Elektra Maribor razlogov za vzpostavitev severnega dela tako imenovane 110 kV prekmurske zanke je več. V ospredju je zagotovitev primerne oskrbe prebivalstva, gospodarstva in in­frastrukture na območju Goričkega, zago­tovitev redundance in ustrezne rezervne energije na območju med Mursko Soboto in Lendavo, v zadnjem obdobju pa je poleg zagotavljanja rezervnega napajanja širšega območja Mačkovcev pomembno tudi zago­tavljanje električne energije za elektrifika­cijo železniške proge na tem območju. Južni del, ki vključuje izgradnjo 110 kV daljnovoda Murska Sobota–Lendava in RTP Dobrovnik, pa je pomemben za pre­bivalstvo in gospodarstvo širšega območja med Lendavo in Mursko Soboto, saj ob­stoječe omrežje ne dovoljuje priključkov večjih moči (2 do 3 MW) ob primerni za­nesljivosti. Predvideno 110 kV prekmursko zanko bo sestavljala 110 kV povezava med naslednji­mi razdelilno-transformatorskimi posta­jami: RTP Murska Sobota, RTP Mačkovci, povezava med predvideno RTP Dobrovnik, RTP Lendava in RTP Ljutomer. Slednja bo tudi sestavni del tako imenovane 110 kV pomurske zanke, ki se napaja iz RTP Ma­ribor. V veljavnem desetletnem načrtu razvo­ja distribucijskega omrežja na območju Prekmurja Elektro Maribor sicer načrtuje izgradnjo treh ključnih objektov, ki bodo v bodoče prekmursko zanko dopolnjevali. Poleg omenjenega 2 x 110 kV daljnovoda RTP Murska Sobota–RTP Mačkovci so to še 110 kV daljnovod RTP Murska Sobota– RTP Lendava in RTP Dobrovnik. Kot poudarjajo v Elektru Maribor, osnov­no oviro pri številnih elektroenergetskih objektih, tako točkovnih kot linijskih, predstavlja dolgotrajno umeščanje v pros-tor. K temu v veliki meri prispeva spre­minjajoča se in nedorečena zakonodaja, v zadnjem obdobju pa te postopke vse bolj dodatno časovno zavlačujejo večinoma neutemeljeni odpori posameznikov ozi­roma skupin, ki v nedorečeni zakonodaji iščejo priložnosti za uveljavitev lastnih in­teresov. Kaj to dejansko v praksi pomeni, vrednost investicije pa je 12,8 milijona evrov. Z izgradnjo avtoceste v Prekmurju so se gospodarske aktivnosti začele vse bolj ši­riti tudi od Murske Sobote proti Lendavi. Z izgradnjo novega napajalnega vira oziro­ma RTP Dobrovnik se bodo 20 kV izvodi skrajšali, s tem pa bo omogočen tudi večji odjem na tem območju. Tudi izgradnja te RTP je v desetletnem načrtu razvoja pred­videna za obdobje med 2020 in 2022, vred­nost projekta pa je ocenjena na 5,1 milijona evrov. V Elektru Maribor ob tem še izpostavlja­jo problematiko financiranja tovrstnih projektov oziroma splošne naložbene podhranjenosti, pri tem jim precejšen iz­ziv predstavlja tudi dejstvo, da obseg rabe pa najbolje pove kar primer omenjenega 110 kV daljnovoda RTP Murska Sobota– RTP Mačkovci, katerega umeščanje v pros-tor se je začelo že leta 2000, z deli na grad­bišču pa so lahko začeli šele lani, torej po skoraj petnajstih letih. Prav tako že več kot deset let pridobivajo potrebno dokumentacijo za graditev 110 kV povezave med RTP Murska Sobota in RTP Lendava, ki je trenutno v 110 kV omrežje vključena zgolj z enosistemskim 110 kV dalj­novodom iz RTP Ljutomer. V primeru izpa­da te povezave se tako rezervno napajanje lahko vzpostavi le po 35 kV nivoju. Izgradnja omenjene povezave je sicer v veljavnem de­setletnem načrtu razvoja omrežja predvide­na za čas med letoma 2020 in 2022, ocenjena Območna enota Murska Sobota pokriva območje 19 občin na 944 km2 velikem prostoru. Oskrbuje 36.504 odjemalcev, kar predstavlja 17 odstotkov vseh odjemalcev Elektra Maribor; Območna enota Murska Sobota ima skoraj 2700 km oziroma 17 odstotkov skupne dolžine elektrodistribucijskega omrežja; 25,2 milijona evrov – toliko je ocenjena vrednost zgraditve celotne prekmurske zanke; 7,3 milijona evrov bo stala 110 kV povezava Murska Sobota–RTP Mačkovci; 14,25 km znaša dolžina daljnovoda Murska Sobota– Mačkovci, od tega je zadnji del pri RTP Mačkovci v dolžini 0,75 km v zemeljski izvedbi. električne energije zaradi socialnih in go­spodarskih razmer v regiji v primerjavi z drugimi družbami pada, kar v obstoječem sistemu regulirane dejavnosti vpliva na pri­hodke iz tega naslova, zahteve po kakovo­stni oskrbi z električno energijo pa se po­večujejo ne glede na obseg rabe električne energije. Tudi sicer investicijske razmere v celotni elektrodistribuciji niso rožnate, saj za iz­gradnjo vsega, kar zahteva širša družbena skupnost (predvidena rast konične obre­menitve) in kar predpisuje zakonodaja (predpisana kakovost), v naslednjem dese­tletnem obdobju glede na trenutne zmož­nosti financiranja primanjkuje približno 25 do 30 odstotkov potrebnih sredstev. Pripravili: Borzen in Brane Janjić Letošnja hidrologija še naprej v prid izvozu V prvih petih letošnjih mesecih je bilo evidentiranih 46.058 zaprtih pogodb in obratovalnih pogodb v skupni količini 30.773 GWh. Od tega je bilo na mejah regulacijskega območja evidentiranih 12.267 pogodb v skupni količini 10.039 GWh. V aprilu in maju je bilo proizvedene več električne energije v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar je vplivalo tudi na večji izvoz. Večja letošnja proizvodnja je sicer predvsem posledica lanskega remonta v NEK v tem času in posledično manjše proizvodnje, pa tudi boljše letošnje hidrologije, ki je hidroelektrarnam omogočila za 32 odstotkov večjo proizvodnjo elektrike. Skupni izvoz elektrike je tako znašal kar 2.062,7 GWh in je bil za 40 odstotkov večji v primerjavi z enakim obdobjem lani. Nasprotno velja za uvoz elektrike, ki se je v primerjavi z letom 2015 zmanjšal za 9 odstotkov in je znašal 1.789 GWh. Največji delež povečanja izvoza v aprilu in maju predstavlja povečanje izvoza na hrvaški meji, ki se je v primerjavi z minulim letom povečal za več kot sto odstotkov. Evidentirane zaprte pogodbe z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti 1.500.000 1.000.000 500.000 Hidroelektrarne so aprila in 0 maja proizvedle za 32 odstotkov več elektrike kot -500.000 v istem času lani. MWh -1.000.000 2015 -1.500.000 2016 Avstrija Hrvaška Italija Avstrija Hrvaška Italija V prvih petih mesecih na izravnalnem trgu za 78 odstotkov večja količina trgovanja Maja je bilo na izravnalnem trgu z elektriko za nakup izravnalne energije je znašala sklenjenih 361 poslov v skupni količini 100 EUR/MWh, najnižja cena za prodajo 17.740 MWh. Od tega je 1.992,5 MWh izravnalne energije pa -140 EUR/MWh. predstavljalo nakup izravnalne energije, Od začetka leta do konca maja je bilo 15.747,5 MWh pa prodajo izravnalne sklenjenih že 1.922 poslov v skupni količini energije s strani sistemskega operaterja 91.364,5 MWh, kar pomeni 78-odstotno prenosnega omrežja. Največ, 243 poslov, povečanje v primerjavi z enakim obdobjem je bilo sklenjenih z urnimi produkti v lani. Izravnalni trg je konec maja štel 37 skupni količini 10.790 MWh. Najvišja cena članov. Količina in število sklenjenih poslov na izravnalnem trgu Marca smo zabeležili letošnjo najvišjo ceno za pozitivna odstopanja C'+ v višini 2.151,29 EUR/MWh. Najnižja cena za negativna odstopanja v prvem četrtletju je bila zabeležena 8. februarja in je znašala -338,98 EUR/MWh. Rekordna meseca glede na višino izplačil iz podporne sheme sta bila marec in april. V letu 2015 so skupna izplačila v teh dveh mesecih znašala 29,8 milijona evrov brez DDV, letos pa 27,8 milijona evrov. Povprečna izplačana podpora v prvih štirih letošnjih mesecih je 25.000 350 20.000 200 15.000 50 10.000 5000 2015 0 2016 Poudarki: Količina sklenjenih poslov na izravnalnem trgu se je v prvih petih letošnjih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 78 odstotkov. Število sklenjenih poslov na izravnalnem trgu pa se je v tem obdobju v primerjavi z lani povečalo za 133 odstotkov. Evidentiran izvoz na hrvaški meji v aprilu in maju se je v primerjavi z letom 2015 povečal za več kot 100 odstotkov. 30.000 500 Število znašala 0,1324 EUR/kWh, v istem času lani pa 0,13746 EUR/kWh. Enote vključene v podporno shemo so v prvih štirih mesecih proizvedle za 2,6 odstotka več električne energije kot v enakem obdobju lani. MWh Pametna omrežja S povečevanjem deleža obnovljivih virov se vse bolj veča tudi potreba po naprednih omrežjih, s katerimi bomo lahko ustrezno obvladovali razpršeno proizvodnjo in odjemalcem ponudili nove storitve. Besedilo: Brane Janjić, Vladimir Habjan, Miro Jakomin, Polona Bahun, Kristijan Koželj Foto: Aleš Hostnik Eles nosilec več mednarodnih projektov naprednih omrežij Upravljanje elektroenergetskih sistemov je bilo vedno zelo tesno povezano z optimiza­cijami in napredkom na področju tehnologij in informatike ter z vzpostavljanjem vedno močnejših podatkovnih povezav med lokal­nimi napravami in centralnim nadzorom, ki je omogočal izvajanje analiz, obratovalnih ukrepov, celovitih investicijskih odločitev in podobno. Kot nam je povedal koordinator direktor­ja za razvoj omrežja Uroš Salobir, je Eles kot sistemski operater slovenskega elektro­energetskega sistema ves čas sledil razvo­ju tovrstnih tehnologij. Uvajanje napre­dnih oziroma pametnih omrežij je bilo na Elesu vedno povezano z iskanjem odgovo­ra na izzive, na katere se s konvencionalnimi investicijami niso mogli ustrezno odzvati. Z inovacijami pa niso odgovarjali le na izzive, ki so izvirali iz delovanja sistema Slovenije, temveč zaradi geostrateške lege še na med­narodne spremembe, denimo vpliv vetrne proizvodnje na pretoke v Sloveniji, ki je spod­budil izgradnjo prečnega transformatorja v Divači. Omejitve glede gradnje elementov Foto: Aleš Hostnik pridobljenih kar dosti evropskih sredstev in narejen je bil kar opazen razvoj. Uspeš­no smo počrpali tudi sredstva, ki so bila za to namenjena tudi doma. Ne le promocija pametnih omrežij pri državi, ki je pripeljala, da so ta danes po­memben element vseh nacionalnih pro­gramov, strategij in drugih zakonov na področju energetike, industrija s pomočjo platforme najlažje dobi referenco za po­sel v tujini. Torej je ta platforma nujna, da bo podjetje konkurenčno tudi v tujini. Ne samo večji, veliko je tudi manjših podjetij, ki v določenih nišnih segmentih v Evropi dosegajo lepe rezultate. Tu pa se pokaže še ena slovenska značilnost – razdrobljenost. Torej množica interesov, ki vsak vleče na svojo stran, zato je sistemska ureditev ne­mogoča. Kot pojasnjuje Gregor Omahen, je že ne­kaj let glavni fokus platforme vzpostavitev večjega demonstracijskega projekta, kjer bi imela domača industrija možnost preizku­siti svoje rešitve, celoten elektroenergetski sistem pa bi se iz tega naučil tisto ključno, kar bi olajšalo poznejše odločitve za mo­rebitne masovne uvedbe. Na pobudo tega je nastal tudi program razvoja pametnih omrežij v Sloveniji. In prav takšen projekt, in sicer projekt NEDO, je sedaj pred vrati, saj gredo menda priprave h koncu, po na­povedih pa naj bi projekt stekel najpozneje septembra letos. Igor Papič, predsednik tehnološke platforme za pametna omrežja, ki letos obeležuje desetletni­co, pa je na letošnji konferenci En.grids poudaril, da je v teh desetih letih Slovenija na tem podro­čju vendarle dosegla veliko. Tako se je uvrstila na drugo mesto v Evropi (za Dansko) po številu ozi­roma obsegu investicij na področju pametnih omrežij na prebivalca. Izredno pomembno vlo­go pri tem ima slovenska industrija, slovensko elektrogospodarstvo in tudi raziskovalno-ra­zvojne inštitucije, saj so vsi sodelovali in še ved­no sodelujejo pri številnih tovrstnih projektih. GEN-I bo v projektu FutureFlow agregator Družba GEN-I uspešno posluje na medna­rodnih trgih z elektriko ter industrijskim odjemalcem dobavlja elektriko z naprednimi storitvami in strukturiranimi produkti, s ka­terim izpolnjujejo specifične potrebe porab­nikov. Navzočnost na mednarodnih trgih jim omogoča, da v konzorciju partnerjev zdru­ženih v projektu FutureFlow, kot agregator, predstavljajo vezni člen med potrebami štirih operaterjev prenosnega omrežja po sistem­skih storitvah in zmožnostmi odjemalcev, da zapolnijo potrebe po sekundarni rezervi z aktivnim prilagajanjem odjema. V projekt se vključujejo v vseh njegovih fazah, začenši z raziskavami zahtev in zmožnosti za integracijo novih, razpršenih virov na trgih sistemskih storitev in razvojem podporne programske platforme, ki bo omogočala in­tegracijo. Za posamezne vsebinske sklope so v družbi oblikovali ekipe usposobljenih strokov­njakov, ki skladno s projektnim programom razvijajo vsebino. Pri projektu bo sodelovalo približno 20 zaposlenih, ki se bodo vključevali v projekt v posameznih fazah.Predvsem pa je po besedah Tomaža Oštirja, vodje službe za razvoj poslovanja družbe, GEN-I-jev ključni prispevek k temu projektu možnost vklju­čitve odjemalcev in razpršenih virov v Slove­niji, Avstriji, Romuniji in na Madžarskem. Z njihovo pomočjo bodo namreč lahko izvedli testiranje možnosti čezmejne aktivacije agre­giranih razpršenih virov in industrijskih po­rabnikov za izvajanje sekundarne regulacije. Stranke, ki posedujejo fleksibilne zmo­gljivosti na strani porabe ali proizvodnje elektrike, pogosto ne ustrezajo tehničnim zahtevam ali pa ne razpolagajo z ustreznim znanjem in tehnologijo za uspešno sa­mostojno nastopanje na trgih z energijo. Agregatorji tako lahko omogočijo manjšim fleksibilnim porabnikom in proizvajalcem elektrike dostop do kompleksnih trgov, Foto: Vladimir Habjan kjer se v imenu združene skupine strank udejstvujejo na trgu z elektriko. Manjšim enotam s tem omogočijo tržno izkoriščanje fleksibilnosti njihovega odjema ali proizvo­dnje, ki bi sicer lahko ostala neizrabljena, s tem pa izboljšujejo izkoriščenost naprav in učinkovitost investicij. V družbi GEN-I sicer že danes uspešno združujejo fleksibilne po­rabnike in v njihovem imenu nastopajo na trgih sistemskih storitev. Cilj omenjenega projekta je vključitev novih virov na trg sistemskih storitev električne energije in uvedba čezmejnega trgovanja s temi storitvami. V GEN-I ocenjujejo, da bo razvoj področja v bodoče omogočil lastni­kom fleksibilnih sredstev njihovo kapitali­zacijo na trgu z električno energijo – in sicer v obliki zagotavljanja sistemskih storitev, kar predstavlja zanje nov vir prihodkov. Z izvedbo pilotnih testov si nadejajo, da bodo potrdili zasnovane prototipne rešitve in s tem ponudili udeležencem predčasen vpog­led v dejansko izvedljivost in delovanje tovr­stnih sistemov prihodnjih generacij. V družbi drugače že dalj časa spremljajo ra­zvoj trgov z energijo in si prizadevajo biti v stiku z najnovejšimi spoznanji. Meni­jo, da bo v prihodnosti fleksibilnost imela pomembno vlogo in bo prinesla korenite spremembe na trgu. Ker obseg projekta presega vlogo podjetja GEN-I, lahko ustre­zne odgovore pridobijo le v sodelovanju s kompetentnimi partnerji, ki se združu­jejo v konzorciju projekta FutureFlow. Usmeritve na ravni EU nakazujejo, da se bo trg električne energije in sistemskih storitev razvijal v soglasju z vsebino projekta Future-Flow, zato pričakujejo, da bodo še pred kon­cem projekta deležni ustreznih zakonskih sprememb, ki bodo podprle nekatere rešitve, zasnovane v okviru tega projekta, in ki bodo spodbujale tudi nadaljnji razvoj porabnikom prilagojenih tržnih modelov. Tudi distributerji uspešno sledijo razvoju Na področju vpeljevanja pametnih omre­žij domača elektrodistribucijska podjetja v nobenem pogledu ne zaostajajo za razvi­timi državami. Svoje znanje in izkušnje ne­prestano nadgrajujejo tudi s sodelovanjem v nacionalnih in mednarodnih razvojnih projektih. V distribucijskih podjetjih se v tem času sicer usmerjajo predvsem v nadgradnjo in integracijo tehničnih podsistemov, ki bodo omogočili povezavo pametnih omrežij med seboj. Njihova prizadevanja potekajo v skladu s prioritetami slovenske energet­ske politike, med katere poleg zmanjševanja izpustov, večje energetske učinkovitosti in boljšega izkoriščanja obnovljivih virov ener­gije sodijo tudi investicije v daljinska in pa­metna omrežja. Te poudarke je na nedavni strateški konferenci elektrodistribucije iz­razil mag. Bojan Luskovec, predsednik GIZ distribucije električne energije (GIZ DEE). Po pojasnilu GIZ DEE je uveljavitev napre­dnega upravljanja distribucijskega elektro­energetskega sistema in napredne merilne infrastrukture ob podpori informacijsko­komunikacijskih tehnologij pomemben razvojni korak na prehodu iz klasičnih/ primarnih omrežij na pametna/aktivna omrežja. Naslednji korak pri razvoju pame­tnih omrežij je obdelava ogromnih količin podatkov in interneta stvari, pri čemer gre za možnost obvladovanja porabe in proizvo­dnje energije. Nove storitve na omenjenih tehnologijah naj bi omogočile spreminjanje navad ljudi. To je ključ do varčevanja pri po­rabi energije oziroma do pametne, tj. učin­kovite rabe energije. Razvoj trga z električno energijo, integra­cija porazdeljenih obnovljivih virov energi­je, razmah elektromobilnosti in interakcija električnih vozil z distribucijskim omrežjem, prizadevanja za energetsko učinkovitost, prilagajanje odjema in upravljanje porabe, izboljšanje zanesljivosti in kakovosti dobave ter zmanjšanje investicijskih in obratovalnih stroškov postavljajo distribucijski elektro­energetski sistem pred nove razvojne izzive, na katere lahko odgovorijo pametna omrežja. Fokus Pametna omrežja Z nadaljnjim razvojem pametnih omrežij bodo ustvarjene razmere za učinkovitejšo rabo energije oziroma prihranke na strani uporabnikov, predpogoj pa je vzpostavlje­na napredna merilna infrastruktura. Od­zivnost odjema se lahko spodbuja z uvedbo naprednih in inovativnih tarifnih sistemov, pri tem pa je potrebna predhodna uvedba naprednega sistema merjenja, pojasnjujejo v GIZ DEE. Posebej omenjajo veliko vlogo pri razvoju pro­cesa uvajanja pametnih omrežij, ki jo imajo oziroma jo bodo imeli uporabniki. Uporab­niku bo prepuščena odločitev, ali bo izkoristil možnosti, ki mu jih ponujajo pametna omrež­ja. Gre za proces, ki prinaša širšo družbeno korist, in tega se morajo zavedati vsi deležniki. Uporabnika je treba spodbuditi s sistemskimi ukrepi (ustrezna zakonodaja), ki bi mu prina­šali neposredno korist. Za vzpostavitev učin­kovitega koncepta pametnih omrežij v elekt­rodistribuciji je ključno usklajeno delovanje na tehnološkem, zakonodajnem, ekonom­skem in sociološkem področju. Trenutno v distribucijskih podjetjih pote­kajo aktivnosti po posameznih projektnih sklopih, kjer gre omeniti poznavanje spre­menljivk stanja v vseh točkah omrežja, kr­miljenje elementov omrežja, bremen in raz­pršenih virov, vodenje omrežja ob visokem deležu razpršenih virov, vključevanje aktiv­nega odjema v obratovanje omrežja s ciljem zniževanja koničnih obremenitev, vzpo­stavitev mehanizmov, ki bodo omogočili vključevanje proizvodnje obnovljivih virov energije na distribucijskem omrežju v pro­ces obratovanja omrežja, informacijsko-te­lekomunikacijske tehnologije (telekomuni­kacijske povezave, dostopovne tehnologije so večinoma preizkušene in v polni opera­tivni rabi), vzpostavitev potrebne integracij­ske platforme ter hkrati razvoj in testiranje integracijskih tehnologij. Sicer pa, kot pojasnjujejo v elektrodistribu­ciji, uvedba pametnih omrežij ne pomeni, da vlaganja v primarno infrastrukturo niso več potrebna. Nove tehnologije samo omogoča­jo, da se obstoječa infrastruktura bolje izko­risti. Predvideno nadaljnje naraščanje porabe električne energije pa bo še vedno zahtevalo nove naložbe tudi v primarno opremo. V evropskem projektu Flex4Grid aktivna vloga Elektra Celje Ko govorimo o pametnih omrežjih, se zdi, da se gibljemo v precej virtualnem svetu, v resnici pa gre za povsem konkretne pro­jekte, ki imajo natančno določen namen in jasno izoblikovane cilje. Za ilustracijo si zato pobliže oglejmo, kaj prinaša projekt Flex4Grid, v katerem sta poleg Elektra Celje udeleženi še dve drugi podjetji iz Slovenije. S pojavom razpršenih virov, kot so foto­voltaika, vetrna energija in podobni viri, so nastali tudi novi uporabniki električne energije, tako imenovani prosumerji (pro­izvajalci in odjemalci v enem), ki hkrati proizvajajo in porabljajo električno energi­jo. Ker je poraba in proizvodnja električne energije prosumerja zelo spremenljiva in lahko v večjem obsegu vpliva na omrežje ter Izvedba pilotnega projekta pametna vtičnica gospodinjski aparat NADZOR NAD BREMENI 1. klimatske naprave 2. bojler 3. el. ogrevanje radiator 4. hladilniki 5. zmrzovalniki 6. ... Z-wave komunikacija računalnik Raspberry Pi2 DVOSMERNA komunikacija odjemalec/dobavitelj operater mobilna aplikacija deležnike na energetskem trgu, so potreb­na nova orodja, ki omogočajo prilagajanje takšnega obratovanja sistemu in zmanjševa­nje negativnih vplivov. Proučevanju teh je namenjen tudi projekt Flex4Grid, ki se osredotoča na razvoj odprtega tehnološkega sistema za upravljanje podatkov in zagotavljanje storitev, ki bodo omogočale upravljanje prožnosti uporabnikov – prosu­merjev distribucijskega omrežja. Elektrodis­tribucijska podjetja bodo lahko izrabila to pro­žnost za zniževanje koničnih obremenitev ter interni modem storitve v OBLAKU števec el. energije Koncept projekta Flex4Grid Skupnost za zmanjšanje razkoraka med porabo in razpr­šeno proizvodnjo energije, drugi oziroma novi udeleženci pa bodo lahko na trgu ponujali svoje storitve na osnovi podatkov in odprtih vmesni­kov tehnološkega sistema Flex4Grid. Sistem bo zgrajen iz obstoječih komponent IKT, ki so jih partnerji konzorcija razvijali več let v raznih raziskovalnih projektih, kar pomeni, da je veli­ko možnosti, da se te rešitve kmalu uveljavijo tudi v praksi. Potrditev sistema bo izvedena v realnem okolju – s piloti v treh distribucijah z različnimi scenariji, zadnji večji pa bo na Elektru Celje in bo obsegal kar 2000 uporabnikov omrežja. Na podlagi informacij, ki jih bo priskrbel Flex4Grid, bodo upravljalci distribucijskih omrežij lažje planirali in hitreje reagirali v pri­meru koničnih obremenitev pri porabi in pro­izvodnji električne energije z zagotavljanjem poslovnih spodbud za prosumerja ter s tem zagotovili uravnoteženje energetskih obreme­nitev. Na strani prosumerjev pa bo Flex4Grid omogočil postavitev sistema za boljše upravlja­nje z energijo ter optimizacijo stroškov nakupa in prodaje električne energije v realnem času. Sistem za distribucijsko upravljanje -odgovor na povpraševanje -cena energije -obremenitev omrežja Flex4Grid spremljanje -distribucijski model in nadzor Flex4Grid podatkovne oblačne storitve - varnost, zasebnost, transparentnost - združevanje podatkov - povezan vmesnik - analiza podatkov Storitve za potrebe drugih deležnikov Interakcija uporabnikov - domač nadzor - majhna generacija - pametni števec Flex4Grid spremljanje -shranjevanje energije in nadzor Projekt je sicer razdeljen na sedem ključnih de­lovnih področij, v letu 2017 pa bodo postavljeni tudi trije glavni piloti, dva v Nemčiji ter eden, kot rečeno, tudi v Elektru Celje. Udeleženci pi­lota v Sloveniji bodo prejeli krmilno-merilno napravo, sestavljeno iz računalnika Raspberry Pi in Z-wave brezžičnega komunikatorja, ter dve pametni vtičnici. S pomočjo tega bodo preko mobilne naprave krmilili ter spremljali stanje porabe električne energije lastnih gospo­dinjskih aparatov, pa tudi celotno porabo elek­trične energije v gospodinjstvu in tako ugotav­ljali, kateri porabniki porabijo več v primerjavi s skupno porabo. Gospodinjstvo bo za sodelovanje v pilotu mo­ralo imeti stalen dostop do interneta, name-ščen sistemski števec električne energije z bra­njem četrturne porabe, ki je vključen v sistem daljinskega odčitavanja, ter posedovanje pame­tne naprave (telefon, tablica, …) z operacijskim sistemom Android ali IOS. V Elektru Celje ver­jamejo, da lahko uporabniki znižajo oziroma prilagajajo porabo samo takrat, ko svojo porabo dobro poznajo. Z namestitvijo naštetih naprav pa jo bodo lahko podrobno spoznali in se bodo potem lažje odločali. Ključni cilj pilotnega projekta, to je zni­žanje koničnih obremenitev za 3 odstotke na določeni točki omrežja, bo po mnenju strokovnjakov Elektra Celje sicer zelo tež­ko doseči. Glavna omejitev je ta, da se pro­jekt fokusira le na gospodinjstva, ki so zelo razpršena in porabijo zgolj tretjino celotne energije. Prav tako ni znano, katere gospo­dinjske aparate gospodinjstva uporabljajo in kdaj. Za upravljanje s porabo namreč niso zanimivi vsi porabniki, pač pa le tisti, ki v veliki meri vplivajo na ugodje bivanja, kot na primer hladilniki, električno ogreva­nje, bojlerji ter zamrzovalne skrinje. Ti apa­rati namreč v gospodinjstvih predstavljajo večje porabnike, ki bi lahko bili za kratek čas izklopljeni in bi s tem občutno vplivali na celotno porabo. Na drugi strani pa omejitev pomenijo tudi neustrezne spodbude za uporabnike, saj so možnosti zanje na strani distributerjev zelo majhne, dobavitelji pa zanje niso preveč za­interesirani. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in o metodologiji za obračunavanje omrežnine, ki je bil spre- Foto: Vladimir Habjan jet 1. januarja letos, v 123. členu sicer govori Fokus Pametna omrežja o pilotni kritični konični tarifi. Ta je name­njena dinamični preusmeritvi končnih odje­malcev iz obremenitve sistema v času konic na obremenitev zunaj konic ob upoštevanju razpoložljivosti energije iz obnovljivih virov energije, energije, pridobljene v soproizvo­dnji električne energije in toplote z visokim izkoristkom, ter porazdeljenega pridobivanja električne energije. A zakonodaja žal predvi­deva samo 50 ur v koledarskem letu, kar pa je za dosego velikega učinka prilagajanja po­rabe na mrežo premalo. Kljub temu so doda- Z naprednimi števci opremljenih že 45 odstotkov vseh merilnih mest Po načrtu uvedbe naprednega merilnega siste­ma, ki ga je objavil SODO, Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, bodo do konca leta 2025 v napredni merilni sis­tem električne energije vključeni vsi uporabni­ki slovenskega distribucijskega omrežja. Družba SODO je aprila v skladu z Uredbo o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne ener­gije (Ur. l. RS, št. 79/2015), objavila Načrt uved­be naprednega merilnega sistema v elektrodis­tribucijskem sistemu Slovenije, ki opredeljuje nekaj ključnih področij. Kot so pojasnili, omenjena Uredba distribu­cijskemu operaterju nalaga izdelavo načrta uvedbe naprednih merilnih sistemov, katere osnovni cilj je vsem uporabnikom slovenskega distribucijskega omrežja zagotoviti enake sto­ritve. V okviru projekta bodo tako vzpostavili tudi Centralni sistem za dostop do merilnih po­datkov, ki bo omogočal tako medpodjetniško elektronsko izmenjavo podatkov z deležniki, upravičenimi do teh podatkov, kakor tudi iz­menjavo podatkov s končnimi uporabniki ozi­roma uporabniki distribucijskega omrežja. Napredni merilni sistem (angl. Advanced Metering System – AMS, ali Advanced Me­tering Infrastructure – AMI) je v okviru tega dokumenta sicer razumljen v najširši možni obliki kot sistem naprednih števcev, pripa­dajoče informacijsko-komunikacijske infra­jenje, daljinsko odčitavanje in upravljanje podatkov o rabi električne energije, drugih energentov in pitne vode za namene obra­čunavanja, spremljanja kakovosti oskrbe ter obratovanja in načrtovanja distribucijskih omrežij. Pri tem je poudarek tudi na zagota­vljanju dovolj pogostih informacij o rabi, na obračunavanju po dejanski porabi, uporabi naprednih tarifnih sistemov, izvajanju ukre­pov upravljanja s porabo ter na razvoju in iz­vajanju novih storitev. Napredni merilni sistem tako obsega sistem­ske števce električne energije pri uporabnikih distribucijskega omrežja, kontrolne meritve električne energije v transformatorskih posta­jah in podatkovne zbiralnike. Vanj je vključena tudi ustrezna komunikacijska infrastruktura, ki omogoča prenos podatkov od števcev do merilnih centrov in do Centralnega sistema za dostop do merilnih podatkov ter izmenjavo podatkov. Z uvedbo naprednih merilnih sistemov naj bi sicer zagotovili vrsto novih storitev, kot so denimo mesečno obračunavanje električne energije po dejanski porabi in/ali proizvodnji, zajem 15-minutnih obremenilnih diagramov, uporaba novih inovativnih načinov obraču­navanja, ki so prilagojeni ponudbi in povpra­ševanju na trgu oziroma razmeram v omrežju (napredni tarifni sistemi); izvajanje naprednih storitev s strani ponudnikov na trgu, temelje­čih na uporabi podatkov naprednega merilne­ga sistema, hitrejšo možnost menjave doba­vitelja z dostopnostjo do dnevnih odčitkov za 110 milijonov evrov naj bi znašali stroški uvedbe naprednega merilnega sistema, 62 milijonov evrov ali dobra po­ lovica sredstev bo namenjena nakupu opreme. Delež merilnih mest v sistemu daljinskega merjenja tne tarife dobrodošle in bi bile lahko ob višjih cenah električne energije in omrežnine eden izmed vzvodov za premikanje porabe v čas, ki bi bil ugoden tako za odjemalca oziroma prosumerja ter upravljavca distribucijskega omrežja. Elektro MariborElektro CeljeElektro LjubljanaElektro GorenjskaElektro Primorska 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 53 % 52,95 % 31,9 % 30 % 23,7 % strukture in IT sistemov, ki omogočajo mer­ pretekli dan in podobno. Vir: GIZ Distribucije Veliki evropski projekti s področja pametnih omrežij NEDO V okviru gospodarskih aktivnosti med Slove­nijo in Japonsko sta japonska razvojna agencija NEDO in slovenski SPIRIT podpisali pismo o nameri za izvedbo demonstracijskega projek­ta s področja pametnih omrežij. Projekt naj bi ob sodelovanju japonskega podjetja Hitachi in slovenske industrije na področju pametnih omrežij izvedel demonstracijo najnaprednej­ših tehnologi s področja distribucije električne energije in sistemov upravljanja z električno energijo. Japonsko-slovenski demonstracij­ski projekt pametne skupnosti in pametna omrežja zajema tri področja. Prvo področje za­jema razvoj in prikaz delovanja integriranega sistema upravljanja distribucijskih omrežij za skupno uporabo v slovenskih distribucijskih podjetjih, drugo področje zajema razvoj in pri­kaz delovanja integriranih rešitev na področju upravljanja s porabo, s katerimi bo omogočeno učinkovito prilagajanje odjema distribucij­skih omrežij glede na predvideno povečeva­nje porabe električne energije in proizvodnje iz razpršenih virov, tretje področje pa zajema uvedbo in prikaz delovanja sistema celostnega upravljanja z energijo, ki bo omogočal nadzor in vodenje celostne preskrbe z energijo v urba­nih področjih. Začetek projekta, pri katerem je vlogo koordinatorja konec lanskega leta prevzel Eles, je načrtovan v sredini letošnjega leta ali najkasneje v septembru, projekt naj bi bil končan v treh letih. Njegova vrednost je ocenjena na več kot 30 milijonov evrov. FutureFlow Pri tem projektu, ki je s prvim sestankom delovne skupine stekel v januarju, sodelu­je 12 partnerjev iz osmih evropskih držav. Med njimi so štirje sistemski operaterji, poleg slovenskega še avstrijski, madžarski in romunski, raziskovalne ustanove (med drugim EIMV), tehnološke družbe in dva trgovca, to sta Gen-I in Elektro energija. Štiriletni projekt, v vrednosti 13 milijonov evrov, bo razširil področje delovanja t. i. sekundarne regulacije frekvence iz proizvo­dnje tudi na odjem in omogočil mednaro­dno izvajanje takšne dejavnosti. Raziskane bodo nove rešitve za izravnavo elektroener­getskega sistema in upravljanje pretokov v evropskem elektroenergetskem omrežju. Celotna rešitev projekta bo zagotavljala sis­temske storitve najvišje kakovosti iz alter­nativnih virov rezerve, to pomeni iz vode­nja odjema in razpršene proizvodnje. SINCRO.GRID Partnerji pri tem projektu so hrvaški in slo­venski sistemski (HOPS in ELES) in distri­bucijski operaterji (HEP-ODS in SODO), njegov namen pa je vzpostaviti napredne sisteme za obvladovanje omrežne napetosti in baterijskih hranilnikov energije. Projekt omogoča podporo integraciji obnovljivih virov energije, izboljšanje obratovanja sis­tema in učinkovitosti omrežja, povečanje zmogljivosti obstoječega omrežja ter izbolj­šanje tehnologij in trga sistemskih stori­tev. Projekt je trenutno v fazi načrtovanja, njegova investicijska vrednost znaša 106,6 milijona evrov, predvidoma pa naj bi bil za­ključen leta 2021. MIGRATE Projekt se ukvarja s problematiko bodočega elektroenergetskega sistema, v katerem bo znaten delež proizvodnih virov priključen na omrežje preko močnostne elektronike, kar prinaša veliko novih težav in izzivov, kot na primer zmanjšanje inercije sistema, ki je potrebna za stabilnost frekvence, zmanjša­nje kratkostičnih tokov, težave s kvaliteto napetosti itd. Glavni cilj projekta je zato raz­viti simulacijsko platformo za preučevanje in izboljšanje kakovosti električne energije v močnostnih omrežjih z močnostno el­ektroniko v prihodnosti, s tem pa bo zago­tovljeno varno delovanje omrežja in ustre­zna kvaliteta oskrbe uporabnikov omrežja. Pri projektu, ki se je začel v januarju letos in bo trajal štiri leta, sodeluje kar 25 partner­jev, iz Slovenije Eles in Elektroinštitut Milan Vidmar. Vrednost projekta znaša 16,7 mili­jona evrov. Hybrid-VPP4DSO Projekt, ki se je začel leta 2014 in bo trajal vsaj tri leta, raziskuje možnosti za aktivno upravljanje bremen in proizvodnje iz obno­vljivih virov energije s poudarkom na distri­bucijskem omrežju. Namen projekta, kate­rega vrednost je ocenjena na nekaj manj kot 1,3 milijona evrov, je razvoj in ocena kon­cepta hibridne virtualne elektrarne, ki bo omogočala izvedbo sistemskih storitev pri­lagajanja odjema in/ali proizvodnje iz OVE na strani uporabnikov omrežja. Poudarek projekta je predvsem na potrebah in zahte­vah operaterja distribucijskega omrežja, v nadaljevanju pa bodo partnerji pri projektu raziskali tudi možnosti uporabe hibridne vetrne elektrarne na tržnem segmentu, to je na maloprodajnem trgu z električno energi­jo in zato je obvezna udeležba dobaviteljev električne energije. Iz Slovenije je to Elektro Ljubljana. FLEX4GRID Projekt se je začel izvajati 1. januarja 2015 in bo trajal 36 mesecev. Pri projektu sodeluje osem partnerjev, ki prihajajo iz Slovenije, Finske, Slo­vaške ter Nemčije. Med njimi so tudi trije iz Slo­venij; poleg Elektra Celje sodelujeta še podjetje Smart.Com in Institut Jožef Stefan. Projekt, katerega vrednost znaša nekaj manj kot 3,2 mi­lijona evrov, se osredotoča na razvoj odprtega tehnološkega sistema za upravljanje podatkov Fokus Pametna omrežja in zagotavljanje storitev, ki bodo omogočale upravljanje prožnosti uporabnikov distribu­cijskega omrežja, tako pri porabi kakor tudi pri proizvodnji električne energije. V okviru pro­jekta bodo v drugi polovici leta 2017 postavljeni tudi trije glavni piloti, in sicer dva v Nemčiji ter eden na distribucijskem območju Elektra Celje, v katerega bo vključenih dva tisoč gospodinj­skih odjemalcev električne energije. STORY Razvojno gledano gre za inovacijski projekt, ki naj bi v luči inovativnih pristopov demonstriral praktično uporabo različnih tehnologij hra­njenja energije. Testirali bodo uporabo večjega hranilnika energije z uporabo svinčenih aku­mulatorjev najsodobnejše tehnologije v dveh različnih distribucijskih okoljih. Prva demon­stracija bo potekala v transformatorski postaji s tipično gospodinjskim odjemom, druga pa v tipičnem industrijskem okolju. Projekt se vklju­čuje v področje spoznavnosti in vodenja omrež­ja ter aktivnega vključevanja proizvodnje. Pri projektu sodeluje 18 partnerjev iz osmih evrop­skih držav, med njimi tudi Elektro Gorenjska. Vrednost projekta je ocenjena na več kot 15 mi­lijonov evrov. Ta projekt se je začel v lanskem letu, predvidoma pa bo končan leta 2019. SUNSEED Osnovni cilj projekta je razvoj tehnično-eko­nomskega modela in analiz za čim učinko­vitejšo uporabo obstoječe komunikacijske infrastrukture za delovanje pametnih elek­troenergetskih omrežij prihodnosti. Projekt vključuje tudi vzpostavitev pametnega omrež­ja v omrežju Elektra Primorska, prenos podat­kov pa bo potekal preko različnih obstoječih tehnologij – mobilnega omrežja, fiksnih po­vezav in satelitskega dostopa. Nosilec projekta (trajal bo tri leta in naj bi ga končali februarja 2017) je Telekom Slovenije, v mednarodnem konzorciju pa so poleg petih tujih partnerjev iz Slovenije še Elektro Primorska, Elektroservisi in Institut Jožef Stefan. INCREASE Osnovni cilj projekta, ki se letos zaključuje, predstavlja razvoj konceptov vodenja in regu­lacije napetosti, ki bodo omogočili dodatno vključevanje razpršenih virov v distribucijska omrežja. S tem bi omogočili cenejše vključe­vanje le-teh v sicer preobremenjena omrežja, omenjene funkcionalnosti pa bi zagotovili tudi z razvojem dodatnih sistemskih storitev, ki bi hkrati predstavljale tudi zametke bodoče EU zakonodaje. Mednarodni konzorcij sestavlja­jo različne raziskovalne ustanove, industrijski partnerji in sistemski operaterji distribucijskih in prenosnih omrežij. Slovenski udeleženci pri projektu so Univerza v Ljubljani, podjetje Koro­na in Elektro Gorenjska. Skupna vrednost pro­jekta znaša 4,4 milijona evrov. Foto: Miro Jakomin Ocenjene vrednosti velikih evropskih projektov: NEDO 30 milijonov evrov FutureFlow 13 milijonov evrov SINCRO.GRID 106,6 milijonov evrov MIGRATE 16,7 milijonov evrov Hybrid VPP4DSO 1,3 milijonov evrov FLEX4GRID 3,2 milijonov evrov STORY 15 milijonov evrov INCREASE 4,4 milijonov evrov Foto: Vladimir Habjan Trenutek ELES Vzdržujemo 400/220/110 kV RTP Podlog je ena večjih in pomembnejših razdelilnih transformatorskih postaj v slovenskem prenosnem omrežju, saj se vanjo stekajo daljnovodi iz vseh proizvodnih enot v severovzhodnem delu Slo­venije in iz nje nato električna energija nadaljuje pot v osrednji del drža­ve. Gradnja RTP Podlog je v preteklosti potekala postopoma, skladno z naraščajočimi potrebami v sistemu in regiji, pri čemer je dogradnjo 400 kV stikališča pogojevala izgradnja 400 kV prenosnega omrežja, pa tudi vključitev bloka 4 v TEŠ ter rešitev problema napajanja širšega celjskega območja z električno energijo. Brezhibno delovanje RTP Podlog je tako ključnega pomena za zagota­vljanje nemotene oskrbe odjemalcev z električno energijo, pri čemer ima pomembno vlogo tudi redno vzdrževanje vseh njenih naprav. Konec aprila in prve dni maja so tako v njej potekala obsežna vzdrževalna dela, pri tem pa se je prvič od zgraditve 400 kV dela stikališča v RTP Podlog zgodilo, da so ga vzdrževalci lahko v celoti izklopili. Izklop v času med 3. in 6. majem je omogočil napovedani remont v termoelektrarni Šoštanj in ustavitev vseh tamkajšnjih enot, Elesovi vzdrževalci pa so to enkratno priložnost izrabili za temeljit pregled vseh visokonapetostnih naprav v stikališču in za izvedbo načrtovanih vzdrževalnih del. Besedilo in foto: Brane Janjić Pogledi Mag. Saša Jamšek Piše: mag. Saša Jamšek Pomočnik direktorja področja za upravljanje s sredstvi in projekti v Elesu Je član mednarodne delovne skupine C1.34 CIGRE za izdelavo splošnih načel presoje in informacijskih zahtev pri uvajanju standarda ISO 55000 v prenosna podjetja. Zakaj v podjetjih sploh potrebujemo upravljanje s sredstvi? večkrat smo se s kolegi vprašali, zakaj je treba v podjetje uvajati upravljanje s sredstvi. Saj vendar delamo dobro, ob­vladamo svoj poklic in zelo dobro poznamo tehnologijo. Ljudje imajo zanesljivo dobavo električne energije in dos­topna je bolj kot kadar koli doslej. Podobne dileme se niso pojavljale samo pri nas, pogoste so bile tudi v tujini. Razlog za uvedbo drugačnega koncepta je bil dokaj prep­rost. Z deregulacijo so se odnosi v panogi elektrogospodar­stva korenito spremenili. Ljudje, ki so začeli odločati o pa­nogi, so govorili drug jezik – ekonomski. Zunanji svet nam energetikom preprosto ni več verjel na besedo, da delamo učinkovito in obvladujemo vsa tveganja. Treba je bilo delati učinkoviteje, se zraven tega naučiti novega jezika in z njim prepričati deležnike. Najboljša podjetja so se prilagodila »Pred desetletjem zelo pogosta vprašanja o potrebnosti upravljanja s sredstvi so danes postala bolj vsebinska in se osredotočajo na to, kakšen model je bolj primeren za podjetje.« tako, da so začela proces spreminjanja inženirske miselnosti v podjetniško. Primeren koncept, ki je ponujal ustrezen od­ziv na spremenjene razmere, je bil upravljanje s sredstvi. Vse več podjetij, ki upravljajo z omrežji, železnicami, vodovodi in cestami, ga uvaja in razvija. Koncept upravljanja s sredstvi omogoča, da preko treh jas­no definiranih in ločenih vlog lastnika sredstev, upravljalca sredstev in izvajalca storitev v podjetju transparentno obvla­dujemo življenjski krog nabave oziroma izgradnje, obrato­vanja, vzdrževanja in razgradnje sredstev. Lastnik sredstev določa poslovni okvir delovanja in smer, v katero vodijo vse aktivnosti v podjetju. Pravilna usmerjenost je pri učin­kovitem upravljanju s sredstvi ključnega pomena. Lastnik sredstev s politiko usmerja delovanje upravljalca sredstev, ki oblikuje strategije upravljanja s sredstvi, izvedbene načrte investicij, ustrezne metodologije učinkovitega vzdrževanja ter nadzira izvajanja teh procesov. Notranji in zunanji izva­jalci storitev poskrbijo za učinkovito izvajanje vseh storitev, potrebnih za obvladovanje sredstev v življenjskem ciklu. Cilj učinkovitega delovanja takega sistema je kompetentno, konsistentno in optimalno odločanje o sredstvih v razmerah nasprotujočih si zahtev obratovanja in vzdrževanja, vlaganj v nove naprave ali vzdrževanje starih ter kratkoročnih koris­ti in dolgoročne naravnanosti. Upravljanje s sredstvi mora predstavljati koordinirano aktivnost, ki bo organizaciji po­večala vrednost. Samo transparenten in učinkovit sistem vedno ni dovolj za prepričevanje deležnikov, ravno tako ni dovolj doseganje ciljev, ki si jih sami postavimo. Potrebno je rezultate pri­merjati z drugimi. V primeru prenosnih podjetij obstaja samo možnost mednarodne primerjave. Eles sodeluje v mednarodnem primerjalnem konzorciju in se z doseženimi rezultati približuje najboljšim. Naš stik —3/2016 Pogledi Mag. Vekoslav Korošec Piše: mag. Vekoslav Korošec Svetovalec združenja za inženiring pri GZS Ukvarja se z obravnavo inženirskih in energetskih vprašanj ter mentorstvom mladim inženirjem pri IZS. Pasti energetskih strategij v okviru priprave energetskega koncepta Slovenije (EKS) poteka posvetovalni proces, v katerega so vključeni ključni zainteresirani deležniki. Energetski koncept Slovenije je pomemben dokument, zato je prav, da se ga pripravi šele po izčrpni razpravi strokovne in širše javnosti. Slovenci smo na področju energetike v preteklih desetle­tjih vedno znali poiskati rešitve, ki so nam omogočile za­nesljivo, kakovostno in cenovno optimalno oskrbo z elek­trično energijo. Danes stojimo pred novimi izzivi. Na področju proizvo­dnje se je stanje zaradi nizkih cen električne energije na borzah močno zaostrilo. Cenovni signali za nove proizvo­dne zmogljivosti so problematični. O trgu z energijo težko govorimo, saj je v povprečju 70 odstotkov cene električne energije regulirane v obliki prispevkov za obnovljive vire, učinkovito rabo, omrežnine in davke. Novih klasičnih elek­trarn se pri teh cenah ne splača graditi. Problem je v celotni Evropi. Vendar to ni samo ekonomski problem, ampak gre »Pri pripravi energetskega koncepta Slovenije je treba upoštevati dolgoročni razvoj Slovenije in dodati tudi usmeritev v dvig tehnološke ravni slovenske elektroenergetske stroke ter v nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.« za sistemski problem, saj ob večanju deleža OVE ne bomo zagotovili dovolj prenosnih zmogljivosti in sistemskih sto­ritev (regulacija napetosti, regulacija frekvence, terciarna rezerva), ker ob sedanjem stanju tehnike obnovljivih virov še nismo sposobni zagotavljati sistemskih storitev tako kot so tega sposobne klasične elektrarne. Trenutne elektroenergetske razmere v EU, kjer imamo na eni strani spodbude za OVE, na drugi pa zaradi nizkih cen energije težave pri klasičnih elektrarnah, v določe­nih elementih spominjajo na kalifornijsko krizo v letih 2000/2001. Kriza je nastala zaradi zakonodaje, ki je omo­gočila prosto oblikovanje cen v proizvodnji in fiksne cene energije pri distribuciji. Dve glavni kalifornijski distribu­cijski podjetji sta dosegli izgubo 12 milijard dolarjev in se znašli na robu bankrota, na območju San Francisca pa je prišlo do več električnih mrkov. Posredovati je morala vla­da ZDA, ki je za ublažitev razmer namesto distribucijskih podjetij sama začela kupovati električno energijo, kar jo je samo v prvem letu stalo 18 milijard dolarjev. Za kalifor­nijsko krizo je značilno tudi pomanjkanje prenosnih zmo­gljivosti in prav to je pozneje v ZDA, Kanadi in tudi Evropi povzročilo skoraj vse električne mrke. Slovenskim energetikom je jasno, da je treba povečevati delež obnovljivih virov, spodbujati racionalno rabo energi­je, ne smemo pa pozabiti tudi na klasične vire, prenos in distribucijo, ki morajo slediti povečanju deleža obnovljivih virov, zagotavljati potrebne sistemske storitve in omogoča­ti vključevanje razpršene proizvodnje v omrežje. Naš stik — 3/2016 Pogledi Ana Stanič Piše: Ana Stanič Pravnica pri E & A Law Limited Strokovnjakinja za energetsko pravo EU. Regulatorno tveganje ovira investicije v EU r a z l o g o v z a p o v e č a n a t v e g a n j a je več. Prvi je po­vezan s sprejeto zakonodajo, ki povzroča negotovost obstoječim projektom. Leta 2012 je Evropska komisi­ja dobila pristojnost za pregled obstoječih in bodočih medvladnih energetskih sporazumov med državami članicami in tretjimi državami. Možnost, da Komisija pregleduje sporazume, ki so bili sklenjeni še pred skle­nitvijo Lizbonske pogodbe ter v nekih primerih tudi, preden je država pristopila v EU, spodkopava pravno gotovost in stabilnost investicijskega okvira znotraj EU. Še več, vsaka ugotovitev Komisije, da nek medvladni energetski sporazum ni kompatibilen z evropskim pra­vom, postavlja državo članico v težaven položaj, v kate­rem ravnanje te države v skladu s pravili EU verjetno po­meni ne le kršitev konkretnega sporazuma, ampak tudi Pogodbe o energetski listini (ECT) ter številnih že skle­njenih bilateralnih sporazumov o zaščiti investicij (BIT). Drugi razlog za povečanje tveganja zadeva negotovost pri in­terpretaciji in uporabi evropskega prava, ki skupaj z negoto­vostjo glede pripravljenosti Sodišča EU, da izda odločbe zo­per Evropsko komisijo, povečuje negotovost pri poslovanju. »Energetska podjetja, ki poslujejo v EU, se srečujejo z vse večjimi regulatornimi tveganji, kar negativno vpliva na investicije.« Tretji razlog je kolizija med evropskim in medna­rodnim pravom. Evropske države so podpisnice več kot 1300 bilateralnih sporazumov o zaščiti investi­cij (BIT) in so, kot tudi sama EU, prav tako podpi­snice ECT, tj. pr ve multilateralne pogodbe, ki za­gotavlja zaščito investicij na področju energetike. V zadnjih letih je EK zavzela precej agresiven anti-BIT pristop. Redno poskuša ovreči pristojnost arbitražne­ga tribunala, da bi odločal o vprašanjih glede prava EU, obenem pa je uspešno uveljavljala nekompatibilnost ne­katerih BIT-ov z evropskim pravom pred Sodiščem EU. Četrti razlog za povečanje negotovosti se nanaša na iz­vršljivost mednarodnih arbitražnih odločb v državah EU, saj so že bili primeri, ko je Komisija posameznim državam preprečila, da izvršijo arbitražno odločbo. In kako lahko podjetja zmanjšajo omenjena tveganja? Obstaja kar nekaj pogodbenih načinov. Prvi in najpo­membnejši je, da se kot pogodbeno pravo izbere pravo dr­žave, ki ni članica EU. S tem se pogodbeno razmerje zaščiti pred morebitnimi spremembami v evropskem pravu in pred zgoraj navedenimi tveganji. Drugi je, da se kot način razreše­vanja pogodbenih sporov izbere arbitražo s sedežem zunaj EU namesto sodišč držav članic EU. Tretji način je vključitev stabilizacijske klavzule v pogodbe. Možnosti je več – sicer od takšnih, ki prepovedujejo sprejetje zakonodaje po podpisu pogodbe, do takšnih, ki predvidevajo ponovna pogajanja v primeru, ko pride do sprememb zakonodaje. Četrti način zmanjšanja tveganj je, da se v primeru spora z državo sproži arbitražni postopek po konvenciji ICSID. Po petem načinu pa se v primeru spora, če je to le mogoče, sproži arbitražni postopek zoper EU in države članice EU. Naš stik — 3/2016 Pogledi Mag. Andrej Tomšič Piše: mag. Andrej Tomšič Višji sistemski analitik v Informatiki, d. d. Ukvarja se s svetovanjem na področju kakovosti informacijskih sistemov in splošne organiziranosti. Pri delitvi znanja se pogosto zatika enega glavnih pogojev za prilagajanje nenehnim spre­ membam predstavlja ustrezno znanje, še posebej na po­dročju informatike, kjer se le-to zelo hitro razvija, spre­minja in zastara. Glede na specifične lastnosti ga kljub visokim ponujenim cenam tudi ni mogoče vedno pridobiti na trgu in je pogosto slabo združljivo s potrebami obstoječe delovne sredine. Na drugi strani pa se pojavlja v lastni orga­nizaciji vzgojeno in pridobljeno znanje, ki ga žal ne znamo ustrezno izrabiti in razširiti med sodelavce. Pri tem naletimo na problem različnih sposobnosti, zmo­gljivosti, ambicioznosti in motivacije posameznikov pri usvajanju novih znanj. To pa lahko vodi v individualizacijo oziroma diferenciacijo znanj in nastajanje tako imenova­nih »otokov znanj«. Kdo v informatiki, denimo, ne pozna »svetih krav«? Tako razdrobljena znanja kot celota niso ustrezna, saj so nekompatibilna, slabo obvladovana in s tem neizkoriščena, zato ne dajejo ustrezne sinergije. S tem se znanje kot glavni vir poslovanja izgublja, namesto da bi se med zaposlenimi delilo in s tem množilo. Napor pridobivanja znanja se tako podvaja. Pogosto se dogaja, kar je tudi najhuje, da se v de­ »Znanje kot strateška dobrina mora postati del vrednot in kulture zaposlenih in inovativne organizacije.« lovnih sredinah sploh ne zavedamo obstoja tega proble­ma. Nasploh ne znamo opaziti problemov te vrste in tako tudi ne moremo ustrezno ukrepati. Obravnavanega problema ni smiselno prepustiti intere­som posameznikov oziroma odgovornim vodjem, ampak ga je treba sistematično obvladovati. V praksi je znanih več metod, med njimi tudi načelo učeče se organizacije. Temelji na stalnem izboljševanju ravni znanja, kar lahko dosežemo le z osebnim razvo­jem in nenehnim izobraževanjem ter usposabljanjem posameznikov. Zato je treba odstraniti organizacijsko hierarhijo ter raz­viti mentalne modele – temeljne predpostavke, prepriča­nja, norme, vrednote, predstave o svetu, ki bi omogočale stalno zavezanost k razvoju osebnosti, učenju in sodelo­vanju enako naravnanih posameznikov, katerim so po­membnejša skupna vizija in vrednote organizacije kot pa egocentrizem. Zavedam se, da je to dolgotrajnejši proces, ki ne daje ta­kojšnjih rezultatov, saj je potrebna preobrazba organi­zacije z vrha. Obstaja pa niz operativnih ukrepov, ki bi delovali takoj: vpeljava »delovnih kav« oziroma nefor­malnih druženj, uvedba skupnega delovnega prostora, organiziranje internih predstavitev rešitev in idej, orga­niziranje delavnic za prenos usvojenega znanja in veščin, zagotavljanje pisne sledi usvojenega znanja in dela, uved­ba dinamičnih delovnih parov, reintegracija »odpisanih« sodelavcev, kroženje po delovnih področjih, sistematično obvladovanje razvoja kompetenc, mentorstvo … Naš stik — 3/2016 Te pomanjkljivosti so po besedah vodje pro­jekta dr. Daliborja Kranjčiča iz Službe za procesne sisteme pred časom prepoznali tudi v Dravskih elektrarnah in zato konec leta 2013 začeli uvajati sistem za zajemanje in analiziranje številnih podatkov iz različ­nih procesnih in tehnoloških sistemov ter obstoječih podatkovnih baz, ki so že obs­tajali oziroma se zbirajo na ravni družbe in posameznih elektrarn. Tako imenovani sis­tem ZVAPS je zasnovan na tehnologiji OPC in vključuje naslednja programska orodja: zbiralnike procesnih podatkov, napredno podatkovno bazo, namenjeno učinkovite­mu shranjevanju velikih količin podatkov, programsko orodje za izdelavo in spletno predstavitev procesnih slik ter namensko spletno orodje za podrobno grafično anali­zo procesnih podatkov. Omenjena orodja so del programske opreme Proficy podjetja GE Intelligent Platforms. V sistem je že vključenih okoli štiri tisoč različnih meritev, po končani drugi fazi pa v Dravskih elektrarnah ocenjujejo, da bo baza vključevala več kot deset tisoč meril­nih točk. Ključno pri vsem tem je, poudarja dr. Dalibor Kranjčič, da gre za zelo fleksibi­len sistem, za spletno tehnologijo in da so podatki, ki jih je mogoče enostavno tudi grafično prikazati, dostopni vsem uporab­nikom tehničnih in poslovnih sistemov in procesov v podjetju. Kot rečeno, bodo omenjeni sistem, ki že us­pešno deluje, letos še nadgradili, pri tem pa bodo veliko pozornosti namenili izvajanju povezav s sistemom za upravljanje sredstev MAXIMO in izdelavi namenskih spletnih aplikacij za diagnostiko in predstavitev procesnih podatkov. Slednje bodo podpr­te z zmogljivim matematičnim okoljem MATLAB/SIMULINK, ki omogoča izved­bo kompleksnejših izračunov s pomočjo arhivskih podatkov in procesnih podatkov, zbranih v realnem času. Tovrstna uporaba tehnologije OPC in so­dobnih matematičnih okolij je trend na področju vzdrževanja elektrarn po stanju, ki ga je možno opaziti v novejši literaturi. Pri tem je poudarek na uporabi tako ime­novanih umetnih nevronskih mrež za di­agnosticiranje okvar naprav. Značilno za nevronsko mrežo je, da je zmožna zaznati tudi najbolj subtilna odstopanja od funk­cijske odvisnosti, določene v normalnih pogojih obratovanja. Tako je mogoče pre­prečiti okvare, še preden pride do katastro­falnih posledic. Možnosti za izrabo sistema ZVAPS je tako še precej in dejansko delo na takšnem sis­temu nikoli ni v celoti končano, saj se s časom pojavljajo nove in nove zahteve uporabnikov, na vsakih nekaj let pa je tre­ba zamenjati in nadgraditi tudi opremo. Za nas je še posebej spodbudno, pravi dr. Kranjčič, da so bili odzivi uporabnikov tega sistema zaradi njegove prilagodljivosti in široke dostopnosti že v začetni fazi razvo­ja in delovanja zelo pozitivni in da praksa potrjuje visoko uporabnost sistema v vseh tehničnih in poslovnih procesih družbe. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da je pobuda za uvedbo sistema in strokovna podpora pri njegovem uvajanju prišla iz lastnih vrst ter da gre za tehnologijo, ki sledi najsodobnej­šim svetovnim trendom na področju moni­toringa in vzdrževanja elektrarn. Na delovnem mestu Dravske elektrarne Maribor Dr. Boštjan Gregorc, Sašo Kreslin, strokovni sodelavec I vodja delovne enote v Strojni službi Vodenje proizvodnje Sistem ZVAPS prinaša pomembne prihranke Uporabnost orodij se meri z zadovoljstvom tistih, ki ga nato v praksi dejansko uporabljajo in sodeč po izjavah dr. Boštjana Gregorca iz strojne službe in Saša Kreslina, vodje delovne enote Vodenje proizvodnje, se je sistem ZVAPS v Dravskih elektrarnah že doslej pokazal kot dobra naložba. Katere so tiste poglavitne prednosti siste­ma, ki ste jih kot uporabnik doslej najbolj zaznali? Omenjeni sistem lahko pri našem delu de­jansko uporabljamo že od samega začetka njegovega uvajanja, pri čemer smo ga seveda ves čas nadgrajevali. Če imate v mislih vpra­šanje, zakaj smo sploh šli v sistem ZVAPS, naj pojasnim, da je bil osnovni problem v omejitvi dostopa do določenih procesnih po­datkov, kar je oteževalo izvajanje nadaljnjih analiz stanja sistemov na posameznih hidro­elektrarnah. Z uvedbo omenjenega sistema za zajemanje, imamo na voljo centralno bazo merjenih podatkov, ki so postavljeni tudi v isto časovno raven in tako med seboj združlji­vi in dejansko primerljivi. Tako lahko z večjo gotovostjo ugotovimo, v kakšnem stanju so naše naprave in glede na to prilagodimo plan vzdrževanja. To je le ena izmed pomembnih prednosti, druga pa je, da lahko na ta način tudi celoviteje analiziramo posamezne do­godke in hitreje odpravimo napake ter zago­tovimo nemoteno obratovanje naprav. Če prav razumem, gre torej v prvi vrsti za iz­jemno dobro diagnostično orodje? V primerjavi s prejšnjimi sistemi, imamo trenutno na voljo bazo 28 agregatov iz vseh naših elektrarn in lahko tako že s primerlji­vostjo s podobnimi sistemi hitreje pridemo do rešitev konkretnega problema na posa­meznem agregatu. Če imamo večji nabor analiz posameznih stanj, lahko z večjo za­nesljivostjo ugotoviš, kaj dejansko povzroča okvaro. Precej nam ta sistem pomaga tudi pri pisanju določenih funkcionalnih specifi­kacij. Poleg tega se da na osnovi pogostosti pojavljanja posameznih dogodkov določiti, koliko časa imamo še na voljo, da saniramo določeno stanje in predvidimo optimalni čas posega. To precej pomaga tudi pri plani­ranju vzdrževalnih del. S povezavo sistemov, ki so na različnih platformah, je lažje izvajati določene analize. Za posamezna področja smo naredili tudi nabor najpomembnejših meritev v obliki grafičnega prikaza, kar pre­cej izboljša vpogled v to, kakšno je dejansko stanje (odstopanje) v posameznih sistemih ali na določeni napravi. Pomembno je tudi, da imamo na voljo arhiv vseh meritev, kar je podlaga za primerljivost med izvajanjem po­sameznih preizkusov v smislu določevanja odstopanja in posledično podajanje ustrez­nih ukrepov. Ker sistem temelji na enotni bazi podatkov, je povezljiv tudi z drugimi specialnimi orodji, tako da lahko določene ugotovitve povezujemo tudi v druge siste­me, denimo tudi sistem odločanja o nadalj­njih vzdrževalnih procesih. Ena večjih prednosti tega sistema je torej združljivost? Vsekakor in doslej smo veliko truda vložili v poenotenje z drugimi orodji in sistemi, ki jih imamo v podjetju. Sistem omogoča tudi izbor različnih časovnih intervalov, tako da lahko preverjamo večletna merjenja nekih parametrov, jih izvozimo v druga bolj na­menska orodja in jih tam ustrezno obdela­mo, kar vse povečuje zanesljivost naših ugo­tovitev. Nazadnje smo tako denimo obdelali vprašanje vpliva plavja na proizvodnjo. Rečeno je bilo, da sistem ZVAPS precej po­maga tudi pri obratovanju in vodenju elek­trarn. V kolikšni meri to drži v praksi? V obratovalnih procesih in pri vodenju proiz­vodnje podatke iz omenjenega sistema upo­rabljamo predvsem za analizo obratovanja na segmentu sistemskih storitev za primarno in sekundarno regulacijo frekvence in moči. Glav­na prednost pri tem je, da so na voljo vse infor­macije, ki nas zanimajo, na enem mestu ter da je časovna resolucija na zadosti visoki ravni. Tu lahko govorimo o sekundah, kar na SCADA sis­temih, ki so v centrih vodenja, ni običajno. Glav­na prednost sistema pri našem delu je torej veli­ka količina različnih podatkov ustrezne časovne resolucije in obdobja hranjenja na enem mestu. Osnova za naše analize so po eni strani zah­teve, ki izhajajo iz sistemskih obratovalnih navodil, torej zakonodaje, katerih izvajanje nadzoruje Eles kot sistemski operater, dru­go pa so pogodbene obveznosti do našega odjemalca HSE. Poglavitni razlog takšnih obratovalnih analiz je torej med drugim tudi, da lahko preverimo, v kolikšni meri izpol­njujemo svoje obveznosti, ter na podlagi re­zultatov sprejemamo odločitve in ukrepe za izboljšanje posameznega procesa oziroma za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Sistem omogoča tudi izračun dodatnih podatkov oziroma veličin, ki ne izhajajo iz samega pro­cesa, ampak so posledica dodatnih kalkulacij, ki izhajajo iz medsebojnih povezav določe­nih merjenih podatkov. Vse te podatke, tako izračunane kot osnovne meritve, lahko že v samem sistemu tudi ustrezno vizualiziramo. V kolikšni meri pa ste pri uvajanju tega sis­tema morali prilagajati obstoječo merilno opremo? Med proizvodnimi podjetji smo prvi, ki raz­polagajo s takšno tehnologijo. Treba je pou­dariti, da sistem razvijamo z lastnimi kadri že kar nekaj časa in je v precejšnji meri plod našega strokovnega znanja. Pri njegovem uvajanju tudi ni šlo za uvajanje nekih novih merilnih mest in naprav, ampak vse skupaj sloni na obstoječi opremi, torej uporabljamo iste naprave kot za druge procese v podjetju, le v druge namene. Investicija je bila tako usmerjena predvsem v to, kako vse obstoječe sisteme povezati v enotno bazo, tako da več­jih tehničnih posegov, razen uvajanja nekaj strežnikov in namestitve programske opre­me, ni bilo. 4.000 različnih meritev je že vključenih v sistem ZVAPS. 10.000 merilnih točk bo v sistem vključenih po končani drugi fazi uvajanja sistema. Mag. Arman Koritnik »Minulo poslovno leto je bilo za TEŠ izjemno zahtevno in podobne razmere na trgu so tudi letos. Zato je nujno, da uspešno izpeljemo začeti proces prestrukturiranja, če želimo zagotoviti dolgoročno stabilnost in preprečiti postopke, ki bi lahko pripeljali do stečaja podjetja. Dolgoročne napovedi kažejo, da bi s temi predpostavkami in ukrepi, ki jih izvajamo, v letu 2020 lahko poslovali pozitivno.« Pogovor Mag. Arman Koritnik, Termoelektrarna Šoštanj Ključni cilj je proizvesti čim več elektrike Namen vseh ukrepov, ki jih izvajamo, je zagotoviti dolgoročni obstoj Termoelektrarne Šoštanj tudi v zaostrenih tržnih razmerah. Pri tem je treba upoštevati vse scenarije ter število zaposlenih optimizirati glede na dejanske potrebe obratovanja, pravi mag. Arman Koritnik. Besedilo in foto: Brane Janjić te rmoe le ktra r na šoš tanj leto s pr aznuje 60. obletnico obstoja in delovanja. Natan­ko 16. maja 1956 je namreč v omrežje odda­la prve kilovatne ure električne energije in s tem začrtala prihodnjo pot pomembnega akterja slovenskega elektroenergetskega trga in sistema. Njena vloga pri zagotavlja­nju nemotene oskrbe slovenskih odjemal­cev z električno energijo je tudi danes iz­jemno velika, saj zagotavlja dobro tretjino vse doma proizvedene električne energije. Glede na to bi pričakovali, da se z uspešno zgraditvijo bloka 6, ki sodi v sam vrh teh­noloških dosežkov na področju termoener­gije, za njeno prihodnost ni bati, a so se s spremenjenimi razmerami na evropskem energetskem trgu nad šoštanjsko elektrar­no začeli zbirati temni oblaki. O tem, kako se lotevajo reševanja težav v našem največ­jem termoenergetskem objektu, smo se pogovarjali z direktorjem TEŠ mag. Arma­nom Koritnikom, ki je sicer na čelo družbe prišel šele konec minulega leta. Mag. Arman Koritnik je novinec v elektro­energetskih vrstah, čeprav mu energetika vendarle ni povsem tuja, saj je svojo poklic­no pot pravnika začel leta 1990 v podjetju Omnikom, ki se je ukvarjalo s trgovino in storitvami, predvsem na področju rudar­stva in elektroenergetike. Zadnjih osem let je nato delal na področju informacij­skih tehnologij v Skupini Actual, kjer je bil zadnjih pet let tudi predsednik uprave. Kot sam pravi, vse njegove dosedanje izkušnje tako prihajajo iz gospodarstva, kjer se je moral ves čas soočati s težavami, konku­renco, trgom, pridobivanjem novih poslov, ohranjanjem poslovnih odnosov ter s pre­strukturiranji, torej z reševanjem vprašanj, s katerimi se je srečal tudi ob prevzemu se­danjega delovnega mesta. Minulo poslovno leto je bilo za TEŠ zago­tovo eno najtežjih doslej. Kaj kažejo prve ocene poslovanja in kakšni so proizvodni rezultati prvih letošnjih mesecev? V ko­likšni meri sledite zastavljenemu poslov­nemu načrtu? Bilance sicer še niso popolnoma zaključene in še čakamo na revizorjevo mnenje, tako da težko govorim o konkretnih številkah, saj lahko še pride do popravkov pri slabi­tvah. Pričakujemo pa, da revizorji tokrat ne bodo izdali nobenih pridržkov k po­ Pogovor Mag. Arman Koritnik, Termoelektrarna Šoštanj slovnemu poročilu za leto 2015. Številke o 50-milijonski lanski izgubi, o katerih se je že pisalo v medijih in se nanašajo na čisto izgubo iz poslovanja, so blizu dejanskim, kot rečeno pa bo končni poslovni izid za leto 2015 odvisen še od višine slabitev. Pro­izvodni načrt smo lani uspeli uresničiti 97-odstotno in dokaj smelo zastavljenim številkam sledimo tudi v letošnjih prvih mesecih. Odstopanja so za zdaj le pri bloku 4, za katerega smo okoljevarstveno dovo­ljenje dobili šele konec februarja, a ocenju­jem, da bomo do konca leta ta zaostanek lahko nadoknadili in dosegli letošnji plan v višini nekaj čez 4000 GWh električne in toplotne energije. Kot pravite, okoljevarstveno dovoljenje za blok 4 imate, kako pa je z blokom 5? Za blok 4 smo lani zaprosili za okolje­varstveno dovoljenje v skladu z evropskimi direktivami, ki dovoljujejo določene izje­me, in ga po prenosu evropske zakonodaje v naš pravni red tudi dobili. Proizvodnja bloka 4 je sicer zamejena na 17.500 obrato­valnih ur do leta 2023 in, čeprav moramo urediti še nekaj pogodbenih zadev, pove­zanih s tem z EIB, menim, da zadržkov za obratovanje bloka 4 ni več. Pri sklenitvi po­godbe z EIB je bila namreč zaveza, da blok 4 s 1. januarjem 2017 preneha obratovati, obratovanje blokov 5 in 6 pa bi bilo dovo­ljeno. Ker so se razmere zdaj spremenile, moramo te nove okoliščine uskladiti še z banko, a ne pričakujem težav, saj so emisije bloka 4 omejene s številom obratovalnih ur in naše analize so pokazale, da bodo te v omenjenem obdobju celo nekoliko nižje, kot če bi občasno obratoval blok 5. Slednji sicer brez dodatnih precejšnjih naložb v Pomlajevanje V Šoštanju je povprečna starost zaposlenih 49 let, kar je z vidika nabora strokovnega znanja sicer pozitivno. Želim pa v podjetju ustvariti razmere, da bodo tudi mlajši sodelavci videli neko perspektivo. V vseh podjetjih je namreč potrebna tudi pozitivna fluktuacija, da pridejo v ospredje nova razmišljanja in pogledi ter da se zagotovi prenos znanja. Pri nas doslej tega ni bilo. So pa to parametri, ki podjetju omogočajo, da lahko tudi na dolgi rok dobro funkcionira in je bolj odzivno na težave, s katerimi se sooča. omejevanje izpustov okoljevarstvenega dovoljenja sploh ne more dobiti. Tako smo blok 5 začasno konzervirali, njegova usoda pa bo odvisna od razpleta prihodnjih do­godkov. Maja se izteče poskusno del ovanje bloka 6. Kakšne so enoletne izkušnje in v katerih sklopih je bilo največ težav? Trenutno beležimo zelo visoko razpolo­žljivost in zanesljivost obratovanja bloka 6 in manjše težave, ki so se oziroma se še občasno pojavljajo med obratovanjem, uspešno odpravljamo. Gre pa za neke obi­čajne in pričakovane težave v tej fazi po­skusnega obratovanja, ki sodijo v okvir ga­rancijske dobe. Vesel sem, da je naši ekipi uspelo izpolniti vse pogoje in smo lahko vložili prošnjo za izdajo uporabnega dovo­ljenja, ki naj bi ga dobili v teh dneh. S tem bomo sklenili tudi to zadnjo fazo projekta in izpolnili zaveze glede poroštev do bank. Večjih težav tudi na drugih sklopih opreme ni bilo, zelo ugodna pa je tudi primerjava okoljskih parametrov, kjer so naša priča­kovanja glede zmanjšanja emisij v celoti uresničena. Kako pa je z zagotavljanjem aktualnih likvidnostnih razmer v TEŠ oziroma s poplačilom kreditnih obveznosti? Kdaj in v kakšni višini zapade plačilo letošnjih obveznosti? Kot rečeno, je bilo leto 2015 za nas izjemno zahtevno. Razmere na trgu so skrb zbuja­joče. Teden dni nazaj je bila denimo cena kilovatne ure čez vikend na borzi celo – 175 evrov in vsi vemo, da je v takšnih razme­rah zelo težko uspešno poslovati. Treba se je hitro in premišljeno prilagajati, zato tudi izvajamo načrt prestrukturiranja. Lani smo proizvedli 3557 GWh električne ener­gije in 329 GWh toplotne energije in zato porabili 3 milijone 182 ton premoga. Zara­di nizkih cen elektrike na veleprodajnem trgu je bil izid iz poslovanja negativen, iz­guba se je povečala še za slabitve, ki pa še niso dokončne. Za letos zaenkrat sledimo načrtovanim številkam in uspešno izvaja­mo načrt prestrukturiranja, kar je vse os-nova, da bomo lahko dolgoročno stabilni, da bomo lahko preprečili izvedbo insol­ventnih postopkov v podjetju. Dolgoročne napovedi kažejo, da bi s temi predpostav­kami in ukrepi, ki jih izvajamo, v letu 2020 lahko poslovali pozitivno. To je zagotovo spodbuden signal, ki dolgoročno vliva op­timizem. Likvidnost sicer dobro obvladujemo, s tem da ustrezno planiramo denarni tok, uskla­jujemo terjatve in obveznosti ter sklepa­mo nove dogovore ob upoštevanju vseh finančnih obveznosti. Tudi kredite odpla­čujemo redno in do 31. marca letos smo odplačali že 158 milijonov evrov in obresti dolgoročnih posojil, od tega se je 147 mili­jonov nanašalo na predčasno poplačilo EIB in EBRD, za kar smo se zadolžili pri HSE. Drugih večjih plačil pa za letos ni predvi­denih. Začeli ste z izvajanjem ukrepov racionali­zacije in optimizacije poslovnih procesov, ki zajema tudi zmanjšanje števila zaposle­nih? Koliko zaposlenih pa naj bi bilo dol­goročno sploh še na tej lokaciji? Aktualni optimizacijski postopki so zgolj nadaljevanje programa racionalizacije po­slovanja, ki izhaja iz zahtev SDH in HSE kot naših lastnikov, pa tudi spremenjenih poslovnih okoliščin. Dejstvo je, da imamo sedaj le en proizvodni blok in dve plinski napravi ter še skupne naprave, občasno pa obratuje še blok 4. Na osnovi teh predpostavk smo morali proučiti, koliko ljudi je še sploh potrebno za izvajanje varne in zanesljive proizvod­nje v TEŠ. Izdelali smo tudi program pre­sežnih delavcev in analiza je pokazala, da v TEŠ lahko zaposlimo približno 290 ljudi. Ko smo se lotili tega, pa je bilo v TEŠ 385 zaposlenih. Ker je moja želja poiskati delo za vse ali vsaj za večino dosedanjih delav­cev TEŠ, smo začeli izvajati tudi nekatere druge ukrepe, na primer družbeno prehra­no smo predali Gorenju gostinstvo in tako zagotovili delo 12 zaposlenim, se pogovorili z zaposlenimi, ki so že imeli pogoje za upo­kojitev (teh je bilo letos že 5) in še z neka­terimi drugimi prerazporeditvami prišli na sedanjo številko 358 zaposlenih. Analiza presežnih delavcev je sicer poka­zala, da je preveč 118 delavcev, večinoma iz vzdrževanja in skupnih služb, pri čemer smo tudi ugotovili, da lahko znotraj okvi­rov TEŠ vendarle zagotovimo delo dva­indevetdesetim. 43 zaposlenim smo tako ponudili nove pogodbe o zaposlitvi za sicer druga, tudi slabše plačana delovna mesta, za 49 zaposlenih pa smo delo našli z odpo­vedjo pogodb podizvajalcem in s prekvali­fikacijo. Za preostalih 25 še iščemo rešitve in se že dogovarjamo z delodajalci v regiji, pa tudi znotraj HSE. Prvi odzivi so pozitiv­ni in kažejo, da bi lahko na ta način zaposli­li še 15 do 20 ljudi. Skratka, za vse presežne delavce skušamo po naših močeh najti delo znotraj TEŠ, HSE ali regije, seveda pa tudi v celoti razu­mem jezo in odpor nekaterih, saj zaposleni dejansko niso krivi za spremenjene razme­re na trgu. Še vedno pa menim, da je bolje, da smo uspeli zagotoviti delo vsaj za ome­njene, čeprav gre pri tem tudi za določena odpovedovanja, kot pa da bi bili prisiljeni sprožiti insolvenčne postopke in iti v stečaj. Problem obstoječih kolektivnih pogodb je, da so zastarele in ne sledijo novim razmeram. V njih so celo neka določila, ki blokirajo upravljanje družb, kar je nesprejemljivo. Če moram jaz za vodenje družbe prevzemati vso odgovornost, potem moram imeti tudi možnost sprejemanja odločitev. TEŠ je dobra družba in ne glede na okoliš­čine na leto ustvarimo za 200 milijonov evrov prihodkov, kar ni malo. Zato verja­mem, da lahko TEŠ sčasoma znova posta­ne zgodba o uspehu, se je pa ob tem treba zavedati, da ne moremo imeti na plačilnem seznamu 350 ljudi, če je potreb po delovnih mestih le za 290 zaposlenih. V zvezi z optimizacijo poslovanja se veli­ko govori tudi o morebitni združitvi TEŠ in Premogovnika Velenje v enovito podje­tje, ki sta tehnološko in poslovno izjemno tesno povezana. Kakšno je vaše mnenje glede te pobude, se vam zdi smiselna? Osebno sem v nekaj takih postopkih že so­deloval in z vidika poslovanja hčerinskih družb HSE je to vsekakor smotrno nare­diti, ker bi sinergijski učinki dali pozitiv­ne rezultate. Treba pa je te zadeve pamet­no speljati in obstoječe zaposlene v obeh družbah izrabiti tudi za nove poslovne pri­ložnosti z dodano vrednostjo. Najprej pa je nujno izpeljati vse optimizacijske postopke v obeh družbah in šele nato lahko razmiš­ljamo o nadaljnjih ukrepih. Ta opcija torej ostaja odprta, bo pa o tem v končni fazi od­ločal lastnik. Iz sveta Dejstva, zgodbe in novosti zunaj naših meja Emisije v EU v porastu Evropski statistični urad ocenjuje, da so se odstotka), Portugalskem (8,6 odstotka) in na emisije CO2 iz izgorevanja fosilnih goriv Madžarskem (6,7 odstotka). Sledita Belgija s v EU leta 2015 v primerjavi z letom prej 4,7 in Bolgarija s 4,6 odstotka. povečale za 0,7 odstotka. Emisije CO2 so glavni dejavnik globalnega segrevanja in Zmanjšale pa so se v osmih državah prispevajo približno 80 odstotkov vseh članicah, najbolj na Malti (26,9 odstotka), emisij toplogrednih plinov v EU. Nanje v Estoniji (16 odstotkov), na Danskem (9,9 vplivajo podnebne razmere, gospodarska odstotka), na Finskem za 7,4 odstotka in v rast, število prebivalstva, promet in Grčiji za 5 odstotkov. industrijske dejavnosti. V Sloveniji so se emisije CO2 leta 2015 Po Eurostatovih ocenah so se emisije povečale za 0,5 odstotka, njen delež celotnih CO2 leta 2015 povečale v večini držav emisij CO2 v EU pa je bil 0,4-odstoten. članic EU, najbolj pa na Slovaškem (9,5 http://ec.europa.eu/eurostat Delež emisij po državah v odstotkih: država sprememba delež celotnih 2014/2015 emisij v letu 2015 EU + 0,7 % 100 % Belgija + 4,7 % 2,5 % Bolgarija + 4,6 % 1,5 % Češka 0 % 2,9 % Danska - 9,9 % 1 % Nemčija 0 % 23 % Estonija - 16 % 0,5 % Irska + 3,9 % 1,1 % Grčija - 5 % 2,2 % Španija + 2,3 % 7,4 % Francija + 1,7 % 9,9 % Hrvaška + 3,1 % 0,5 % Italija + 3,5 % 10,6 % Ciper +1 % 0,2 % država sprememba delež celotnih 2014/2015 emisij v letu 2015 Latvija +1,2 % 0,2 % Litva - 0,2 % 0,3 % Luksemburg - 3,9 % 0,3 % Madžarska + 6,7 % 1,3 % Malta - 26,9 % 0,1 % Nizozemska + 2,1 % 5,1 % Avstrija + 3,3 % 1,6 % Poljska + 1,6 % 9,2 % Portugalska + 8,6 % 1,4 % Romunija + 2,4 % 2 % Slovenija + 0,5 % 0,4 % Slovaška + 9,5 % 0,9 % Finska - 7,4 % 1,3 % Združeno kraljestvo - 2,9 % 12,5 % Iz sveta Dejstva, zgodbe in novosti zunaj naših meja Bolgarija omejuje projekte obnovljivih virov energije Bolgarija je sprejela nov zakon o obnovljivi energiji, ki naj bi zajezil veliko rast števila vetrnih in fotovoltaičnih projektov, ki že močno ogrožajo zanesljivost starajočega elektroenergetskega omrežja in zvišujejo cene električne energije. Zakon spreminja obvezen državni odkup električne energije iz obnovljivih virov po dogovorjenih visokih cenah. Slednje so namreč povzročile veliko zanimanje za tovrstne projekte, in sicer se jih je nabralo že za več kot šest tisoč MW, kar je veliko več kot so zmogljivosti bolgarskega elektroenergetskega omrežja. Po ocenah, narejenih ob pripravi novega zakona, bi namreč država potrebovala le za dva tisoč MW novih proizvodnih zmogljivosti, da bi dosegla cilj 16-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v celotni porabi električne energije, ki je bil dogovorjen v okviru ciljev EU do leta 2020. www.balkans.com EBRD Turčiji namenila dodatna sredstva Zaradi naraščajočih potreb turškega prebivalstva po električni energiji bo EBRD z dodatnimi 500 milijoni evrov povečala svoja vlaganja v projekte trajnostne energije, s čimer bodo banke za ugodna posojila zasebnim podjetjem skupaj namenila 1,5 milijarde evrov. Sredstva bodo namenjena projektom obnovljivih virov energije in projektom učinkovite rabe energije – sončnim elektrarnam, hidroelektrarnam in vetrnim elektrarnam, energetski izrabi odpadkov, varčevanju energije, pa tudi projektom varčevanja z vodnimi viri in učinkovitega zmanjševanja odpadkov. V letu 2015 je bila Turčija sicer na vrhu lestvice držav, prejemnic ugodnih posojil EBRD. www.ebrd.com Dalekovod do posla na Norveškem Norveški Statnett je na razpisu kot najugodnejšega ponudnika za izgradnjo nove infrastrukture izbral hrvaški Dalekovod, ki bo tako gradil dva nova daljnovoda v skupni dolžini 200 kilometrov. Statnett namreč načrtuje izgradnjo 420 kV daljnovoda na relaciji Namsos–Hofstad Afjord in 420 kV daljnovoda med Snilldalom in Surno. Celoten posel je vreden kar 65 milijonov evrov. www.croenergo.eu Ob sredah na elektriko HEP je začel s projektom Ob sredah na elektriko, s katerim bo prebivalcem Zagreba vsako sredo vse do 28. septembra med 10. in 12. uro omogočil brezplačno vožnjo z električno različico Forda T po centru mesta. Projekt je namenjen promociji elektromobilnosti in ozaveščanju ljudi o njihovi odgovornosti do okolja. HEP se pripravlja tudi na začetek projekta ELEN, v sklopu katerega bodo na Hrvaškem zgradili verigo polnilnic za električna vozila. Do sedaj je bilo na Hrvaškem zgrajenih 17 polnilnic za električna vozila. www.croenergo.eu Evropska komisija ob obletnici katastrofe za jedrsko varnost namenila 20 milijonov evrov Ob 30-letnici jedrske nesreče v Černobilu, ki smo jo obeležili 26. aprila, je Evropska komisija na donatorski konferenci v Kijevu v Ukrajini obljubila okrog 20 milijonov evrov prispevka za Račun za jedrsko varnost. Sklad, v katerega bodo Komisija in članice G7 skupaj prispevale 45 milijonov evrov, podpira predvsem varno razgradnjo reaktorjev 1 in 3 černobilske jedrske elektrarne. Račun za jedrsko varnost je sklad, ki je bil ustanovljen leta 1993 za financiranje projektov jedrske varnosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Danes zagotavlja financiranje za razgradnjo treh preostalih černobilskih reaktorjev, od katerih je zadnji prenehal obratovati leta 2000. Sredstva v sklad, ki ga upravlja EBRD, prispevajo Evropska komisija in 29 držav. Poleg tega Komisija zagotavlja tudi finančni prispevek za Sklad za zaščitno zgradbo černobilskega reaktorja, ki je namenjen izgradnji nove varne zaščite in izvedbi povezanih projektov za izolacijo in dokončno razgradnjo reaktorja. Zaščita, ki naj bi bila končana do leta 2017, bo preprečevala radioaktivne izpuste in pripomogla k okoljski varnosti in stabilnosti objekta. EU je s 430 milijoni evrov prispevka glavna donatorica sklada. www.ec.europa.eu Portret Strokovnjak za visoke napetosti in elektrarne ter ljubiteljski fotograf Miha Bečan S fotografiranjem se ukvarja predvsem zase in za svojo dušo. Rad počne veliko reči, veliko bi jih rad še preizkusil. Zato se te včasih nakopičijo in marsikdaj zmanjka časa za tisto, kar počneš najraje. Za dobre fotografije si je treba vzeti čas Miha Bečan je v Elektroinštitutu Milan Vidmar (EIMV) redno zaposlen že skoraj devet let, pred tem je tam leto dni delal tudi kot študent. Poleg tega se ukvarja s fotografiranjem, ki ga je pritegnilo že v zelo mladih letih. Besedilo: Polona Bahun – Foto: osebni arhiv Mihe Bečana na eimv je, čeprav štipendist Instituta Jozef Stefan, prišel z nekaj sošolci s fakulte­te. Če smo natančni, jih je bilo deset. Pod okrilje ga je vzel mentor in danes vodja oddelka za visoke napetosti in elektrarne dr. Stane Vižintin. Takrat se je ravno raz­vijala programska oprema Strelec in bil je zadolžen za njeno promocijo. Pozneje je od dr. Vižintina prevzel del študije s področja visokonapetostne opreme (izolatorjev, izo­latorskih verig, odvodnikov), koordinacije izolacije, prenapetosti, zaščite pred strelo. Na začetku je več delal tudi v laboratoriju za visoke napetosti in naredil diplomo na modelu kompaktiranega nadzemnega voda s podpornimi kompozitnimi izolatorji. Trenutno dela doktorat na temo optimi­zacije elektroenergetske opreme za 400 kV daljnovode. Kot pravi, je materiala že veli­ko, ni pa časa, da bi ga zložil skupaj. Kar za deset generacij visokošolskih štu­dentov na fakulteti za elektroenergetiko je vodil tudi vaje iz predmeta Visokona­petostna tehnika. Trenutno mu je habili­tacija potekla, tako da bo moral to nalogo prevzeti nekdo drug. Od maja pa je zelo aktiven pri združenju CIGRÉ-CIRED, kjer je prevzel mesto generalnega sekretar­ja. Kot pravi, se bo po najboljših močeh Portret Strokovnjak za visoke napetosti in elektrarne ter ljubiteljski fotograf 1 — Miha Bečan 2 — Prelet Viktorijinih slapov v Zambiji 3 — Preizkušanje 110 kV nosilne izolatorske verige pod izmenično napetostjo omrežne frekvence 4 — Javna pralnica v Indiji potrudil in pomagal pri delovanju združe­nja, predvsem pa predsedniku mag. Kreši­mirju Bakiču. »Delo v združenju je dobra izkušnja, saj spoznaš veliko strokovnjakov s področja energetike in vzpostaviš stike z njimi. Gre za prostovoljno delo, velikokrat popol­dansko. Imam veliko srečo, da moje delo v združenju podpirajo tudi v EIMV in tako lahko kaj za združenje naredim tudi med službenim časom.« »Za moje navdušenje za fotografiranje so 'krivi' moji starši, ki so mi še kot majhne­mu dali fotoaparat. Zelo me je pritegnilo in preizkušal sem različne stvari ter se s tem učil in postopoma naučil marsikaj. Dostikrat sicer ni uspelo, zato je bilo treba kar naprej trenirati. Lahko bi rekli, da sem na ta način usvojil fotografiranje za album, pa tudi umetniško fotografiranje. Leta 2007 sem si nato omislil prvi pravi digital­ni fotoaparat. Sicer sem zelo dobre aparate imel tudi že prej, a to ni bilo to. Dejansko je bil ta novi namenjen bolj za potovanja, uporabljal pa sem ga tudi v laboratoriju za visoke napetosti in zabeležil trenutke, ki jih ne vidi ravno vsakdo ali pa trajajo le ne­kaj sekund in jih zato težko opaziš.« Pravi, da se zelo rad, če mu le čas dopušča, odpravi na enomesečna potovanja po dalj­nih deželah. Tako je obiskal že Gvatemalo in Honduras, naredil krožno turo iz Južno­afriške republike preko Namibije, Botsva­ne, Zambije nazaj v Južnoafriško republi­ko. Sledili sta Indija in Šrilanka, Japonska, Kuba, Kanada in Koreja. Pozitivno ga je presenetila Indija in ker je ogromna deže­la, se je doslej lahko posvetil le jugovzhod­nemu delu, a bi se z veseljem spet odpravil tja. Zelo rad bi enkrat videl otoček Sokotra, vendar je do njega izjemno težko priti tako, da bi se izognil Jemnu, kjer so razmere tre­nutno kar napete. Želja je še veliko. Na vprašanje, kam in kdaj se bo odpravil na naslednje potovanje, mi po pravici odgovori, da zaradi obilice ob­veznosti na to zaenkrat še ni mislil. Bo pa takrat, ko se bo delo nekoliko umirilo. Če bi šel na potovanje poleti, bi se odpravil na Islandijo ali v Rusijo, sicer pa v tropske kra­je. Ker ima na razpolago dovolj dopusta, se bo nekam zagotovo podal. S potovanj prinese ogromno fotografij, s katerimi domačim poskuša pričarati vse, kar je videl in doživel, zato so arhivi zelo obsežni in iz leta v leto količina le še na­rašča. To pa pomeni, da morajo biti arhivi vzorno urejeni, sicer tistega, kar iščeš, ne boš našel. Enako velja tudi za fotografije preizkusov v laboratoriju. Tudi takšne po­jave fotografira bolj zase, zato ker ga takšne stvari enostavno zanimajo. A kakšna nje­gova fotografija se vseeno znajde v brošuri, vabilu ali na voščilnici. Do sedaj je imel svoje fotografije razsta­vljene trikrat. Dvakrat v okviru Elektrofe­sta in enkrat na Höflerjevih dnevih. Kot je dejal, se premalo ukvarja s fotografiranjem oziroma premalo izstopa, da bi jih postavil na ogled širšemu občinstvu. Sicer je veliko fotografij s potovanj, ki nastanejo naključ­no in so zato zanimive, je pa v tej poplavi profesionalnih fotografov težko priti do sa­mostojne razstave. Mogoče bi bilo to lažje doseči s fotografijami s področja energe­tike, saj gre za posebnosti, ki jih ne more fotografirati ravno vsak. Še posebej to velja za različne okvare. »Moja želja pa je izdati koledar z mojimi fotografijami elektroenergetske opreme, okvar, preizkusov ter knjižico s tovrstni­mi fotografijami. Prikaz različnih okvar ali posebnih pojavov na fotografiji je na­mreč velik doprinos poznavalcem, ki tako lahko lažje najdejo in utemeljijo posa­mezno rešitev. Upam, da mi bo to uspelo uresničiti.« Nagradna križanka Elektro Ljubljana 1 2 3 4 5 6 7 1 8 2 9 8 2 8 9 8 10 2 11 12 13 12 10 6 14 12 7 8 junij 2016 LASTNOST PODKUP­LJIVEGA ČLOVEKA ŽENSKA, KI KAJ POKLICNO OPREMLJA NEKD.ŠVIC. ALPSKA SMUČARKA (ERIKA) PODOBA GOLEGA TELESA GORSKA VERIGA NA KRIMU KRT (PO­MANJŠEV.) NAJVIŠJI VRH PIRENEJEV (PICO D'...) ŽEBELJ GROBE OBLIKE (ZASTAR.) ISTA ŠTEVILKA POMENI ISTO ČRKO TORKOVA PRILOGA DELA RUS. PISEC (IVAN S., OČETJE IN SINOVI) OSMINKA TISKOVNE POLE JADRAN. OTOK ZIMZELENO DREVO NA JUGU KITAJSKE NEKDANJI ANGLEŠKI POLITIK (ANTHONY) POHAJ­KOVALEC 6 BRITAN. IGRALEC (PETER) TOVARNA OPEKE ATOMSKO JEDRO 9 DRSTENJE 4 5 KRAJ PRI BREŽICAH FR. PISEC (BORIS) OBŽALO­VANJE LATA FR. IGRA­LEC (JEAN) 12 OZARA BIZANT. CESARICA UROŠ MURN ZAKOLI­ČENJE 2 HR. GLED. IGRALEC IN REŽISER (IVO) GRŠKI BOG VETROV NAŠA PESNICA (MAJDA) ZRA­KOPLOV SPLAV (ZASTAR.) KUPEC, STRANKA VIOLI­NISTKA BUKOVEC MESTO V ANDALU­ZIJI IZREK, PREGOVOR IGRALKA BELAK 10 IRENA AVBELJ NAJVEČJI PTIČ PREBIVA­LEC AONIJE 3 ZIM. PRI­POMOČEK GRŠKA ČRKA ORODJE ZA PRIŽA­GOVANJE LESA 8 MIMOHOD 13 VIOLINIST BRAVNIČAR HRV. SKLA­DATELJ (MALA FLORAMY) 11 JUŽNO­AMERIŠKA DRŽAVA PRITOK UNE V BIH PODE­ŽELSKO NASELJE EDWARD ALBEE SL. IGRAL­KA (VERA) MOČNA ŽGANA PIJAČA NOJU PODOBEN AVSTRAL­SKI PTIČ POLITIK ... EN LAJ ADAMOVA DRUŽICA TIROLSKA REKA PREGRI­NJALO MESTO OB REKI AARE V ŠVICI RUSKI REALIST. SLIKAR 7 IGOR OZIM GOZDOV­NICA 1 RAJNICA, POKOJNICA ATA V MEŠČAN. OKOLJU BIBLIJSKA OSEBA (PO NJEM ONANIJA) NEM ČLOVEK 14 Iskano geslo nagradne križanke iz prejšnje številke je bilo Energetska prihodnost. Žreb je bil tokrat najbolj naklonjen Zori Hudoklin iz Ljubljane, Bojanu Mavčniku iz Ožbalta in Boštjanu Poloviču iz Brežic. Nagrajenci bodo nagrade podjetja EIMV prejeli po pošti. Novo geslo s pripisom nagradna križanka priča­kujemo na naslovu uredništva Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, najpozneje do 25. julija 2016. Spomini Elektro Ljubljana 120 let elektrifikacije Pred 120 leti so v vodarni in elektrarni mesta Kočevje, ko je mesto dobilo pitno vodo in elektriko, naši predniki opravili pionirsko delo. Gre za pomemben mejnik v zgodovini elektrifikacije na Slovenskem, Kočevje pa je bilo prvo mesto, kjer je pobudo in skrb za elektrifikacijo v celoti prevzela mestna občina. Začetek proizvodnje električnega toka v mestu ob Rinži je prvi zametek javnega električnega omrežja in rojstno leto elektrike v javni rabi na Slovenskem. V družbi Elektro Ljubljana se ob 120 letnici s ponosom spominjajo začetkov elektrifikacije. Nanje pa bi bili verjetno ponosni tudi njihovi predniki, saj je danes Elektro Ljubljana z učinkovitimi, inovativnimi in celovitimi rešitvami vodilni partner pri razvoju energetike na nacio nalnem in lokalnih ravneh. Besedilo: Kristina Sever – Foto: arhiv Pokrajinskega muzeja Kočevje V naslednji številki revije Naš stik 16. avgusta 2016 01 Energetski trg Kakšne so dolgoročne napovedi gibanja cen električne energije in kateri so ključni igralci na domačem trgu? 02 Obnovljivi viri Pravkar objavljeno poročilo REN 21 prinaša zanimive ugotvitve o trendih rasti obnovljivih virov po svetu. 03 Prva regionalna konferenca CIGRÉ Kakšni energetska in okoljska politika se obetata v širši regiji in kaj lahko pričakujemo od vzpostavitve regionalnega energetskega trga?