SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 4
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 16 de febrero - 16. februarja 2012
SLOVENIJA, MOJA DRZAYA
Imamo vlado
URŠKA MAKOVEC
V minulih dneh sem v medijih zasledila več člankov, ki so tehtali med življenjem v Sloveniji in odhodom v tujino. Prikazanih je bilo celo nekaj »zgledov« uspešnih mladih, ki odhajajo ali se spogledujejo z mislijo na beg. A če celo tisti, ki po svoji izobrazbi in sposobnostih izstopajo, trdijo, da v Sloveniji ni možnosti za razvoj in da »nikomur ni do lastne države«, je to za povprečnega mladega človeka znamenje, da Sloveniji pač res ni pomoči. Nacionalna televizija v osrednjih poročilih nakazuje, da je beg edina rešitev. Pa ni! Beg sploh ni rešitev!
Čeprav tudi mene kdaj prešine pregrešna (!) misel, da bi zbežala iz tega slovenskega mrtvila, mi je že v naslednjem hipu jasno, da se »v azilu« ne bi počutila nič bolje. Verjetno se mi sicer ne bi bilo treba ubadati s tako osnovnimi problemi kot v Sloveniji in bi se zato lahko hitreje razvijala, a v bistvu bi z begom zatajila svojo družbeno, kulturno komponento — izneverila bi se svoji državi in s tem sama sebi. Negirala bi svojega Stvarnika, ki me je postavil prav v to okolje, prav v tem času. Gotovo ne po naključju. To je genialno izrazil Alojz Rebula v intervjuju ob predstavitvi svoje nove knjige: »Ti si rojen v nekem kraju, v nekem času, bodi zvest kraju in času. Kraj je Slovenija, čas je slovenski, kultura je slovenska, bodi zvest temu.« Izneveriti se Sloveniji torej pomeni izneveriti se Bogu!
Nekoč so si ljudje z odhodom reševali življenje, zdaj pa gredo mnogi mladi v tujino, ker ne čutijo odgovornosti do lastne države ali ker naj bi bilo življenje v tujini boljše. Prvič, dragi prebežnik, ko si bil ti še nebogljen, te je Slovenija izobraževala in oskrbela, če si zbolel. Torej si jo dolžan reševati, če je zdaj ona nebogljena. Če namreč nisi zavezan okolju, ki je v veliki meri iz tebe naredilo, kar danes si, potem dvomim, da se boš lahko resnično zavezal čemurkoli drugemu. Nestanovitnih ljudi pa družba ne potrebuje. In drugič, če iščeš življenje brez težav, nisi frajer, ampak reva. Tudi takih nihče ne potrebuje.
Kaže, da bo v Sloveniji morda kmalu prišlo do drugačne vladavine. A bolj (ali vsaj enako) kot dober predsednik vlade nam bodo koristile mlade, bistre glave, ki se bodo zavezale slovenski državi in narodu. In takih ni malo, le stopiti moramo skupaj.
(Po Družini)
tudi parlamentarna komisija
Kot je bralcem gotovo znano, v okviru slovenskega parlamenta deluje tudi posebna komisija, ki ima na skrbi vse kar zadeva slovenske diaspore. Njeno del je bistvene važnosti, saj ima na skrbi zakonsko podlago za uspešnejše delovanje vlade na tem področju. Zato je razveseljivo, da je bilo 27. januarja 2012 imenovano novo vodstvo in članstvo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predsednik Komisije je tako g. Fran Pukšič, (Slovenska ljudska stranka), podpredsednica pa ga. Tina Ko-mel (Pozitivna Slovenija). Komisijo sestavljajo še naslednje članice in člani: Jožef Kavtičnik (Pozitivna
Medtem, ko nam je južno poletje narekovalo tritedenski dopust, so se dogodki v Sloveniji bliskovito odvijali. V zadnji številki našega tednika smo še poročali, da Zoran Jankovič ni uspel v namenu, da bi postal predsednik vlade.
Takoj za tem je predsednik države Danilo Türk predlagal za mandatarja Marka Voljča. A tega je podprla le Pozitivna Slovenija. Vse ostale stranke, vključno Pahorjeva SD, so predlog ostro zavrnile.
Medtem so Janševa SDS in druge desnosredinske stranke (Viranto-va stranka, SLS in Nova Slovenija) že oblikovale koalicijsko pogodbo, h kateri je nato pristopila še stranka upokojencev (DeSUS). Pogodbo so slovesno podpisali v sredo 25. januarja in takoj nato Državnemu zboru predlagali za mandatarja Janeza Janšo. »Ključna bosta učinkovitost in sodelovanje« je izjavil Janša, ko se je začela razprava za njegovo potrditev.
Končno je bil 28. januarja s strani Državnega zbora potrjen kot novi predsednik slovenske vlade. Državni zbor ga je izglasoval z 51 glasovi za in 39 proti. Janša se je poslankam in poslancem zahvalil za podporo. Obenem se je zahvalil koalicijskim partnerjem, da so privolili v sodelovanje v kriznih časih. Pred državo so po besedah Janše veliki izzivi, zato je vsem strankam ponudil sodelovanje. »Naša roka je ponujena in upam, da bo tudi sprejeta,« je poudaril.
V izjavi za medije po izvolitvi pa je Janša glasovanje ocenil kot »zmago razuma«, to je bil racionalen korak po zapletih ob volitvah, je dejal Janša in podpis koalicijske pogodbe označil za »edino pametno rešitev«.
Rezultat glasovanja je sicer za Janšo v okviru pričakovanega. Ponovil je, da ga veseli, da so se stranke poenotile glede ocene stanja v državi in da bo na tej podlagi lažje iskati in usklajevati rešitve, kjer potrebujemo soglasje izven politike. Ponovil je, da so prioritete vlade stabilizacija javnih financ, sprejetje ukrepov za oživljanje gospodarske rasti in rast zaposlovanja. Vlada se bo trudila, da bodo ukrepi izvedeni ob upoštevanju načela pravičnosti in bodo bremena enakomerno porazdeljena, je dejal.
Manjkalo je še imenovanje ministrov in njihova potrditev s strani Državnega zbora. Po novem zakonu, ki je bil potrjen še pred zavrnitvijo Jan-koviceve kandidature, ima vlada 11 ministrov in ministra brez listnice, zadolženega za Slovence po svetu. Janša je seznam vložil v proceduro
državnega zbora 4. Februarja. Sledila so zasliševanja in debate.
Parlament je vlado potrdil 10. februarja in sicer s 50 glasovi za in desetimi proti. Vseh 11 ministrov in ena ministrica so tudi že takoj prisegli pred državnim zborom.
Glasovalo je sicer 82 poslancev, od tega je za glasovalo 50 poslancev koalicije (SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi), proti pa deset poslancev SD. 22 poslancev Pozitivne Slovenije se je glasovanja vzdržalo.
Ekipa, ki bo v nadalje vodila usodo Slovenije, je sestavljena takole: minister za delo, družino in socialne zadeve je postal Andrej Vizjak, minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, minister za notranje zadeve pa poslanec Vinko Gorenak. Ministrstvo za izobraževanje, kulturo, znanost in šport bo prevzel Žiga Turk. Janez Šušteršič bo vodil ministrstvo za finance, Senko Pličanič pa ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Radovan Žerjav bo vodil ministrstvo za gospodarstvo, Franc Bogovič pa ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Ljudmila Novak bo prevzela ministrstvo brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu, Aleš Hojs pa ministrstvo za obrambo. Ministrstvo za zunanje zadeve bo vodil Karl Erjavec, Tomaž Gantar pa je postal minister za zdravje.
Vlada je že začela delo, ki ne bo lahko. Kriza je huda, a ne manjka volje, sposobnosti in zlasti najboljših namenov.
ZA SLOVENCE PO SVETU
Ljudmila Novak - »naša« ministrica
Slovenija), Mitja Meršol (Pozitivna Slovenija), Franc Breznik (SDS), Janja Napast (SDS), Mateja Pučnik (SDS), Samo Bevk (SD), Mirko Brulc (SD), Polonca Komar (Državljanska lista Gregorja Viranta), Ivan Simčič (DeSUS), Jožef Horvat (NSi) in dr. Laszlo Göncz, poslanec madžarske narodne skupnosti. Sekretarka komisije je še naprej dr. Katja Jerman.
Franc Pukšič je bil predsednik te komisije pred enajstimi leti, ko je uvedel vsakoletno Vseslovensko srečanje v Državnem zboru. Bil je tudi državni sekretar za Slovence po svetu. Katerikrat je tudi že obiskal našo slovensko skupnost v Argentini. Njemu in komisiji želimo uspešno delo.
Edina ministrica v novi vladi bo Ljudmila Novak, ki bo kot ministrica brez listnice prevzela vodenje urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predsednica Nove Slovenije, ki ji je na lanskih volitvah uspel ponoven vstop v državni zbor, se je rodila 1. avgusta 1959 v Mariboru. Na položaju bo nasledila Boštjana Žekša.
Komisija DZ za odnose
s Slovenci v zamejstvu in po svetu je kandidaturo Novakove potrdila soglasno z desetimi glasovi za. V predstavitvi je Novakova izpostavila, da želi ohraniti dosedanje dobre prakse in doseči večje spoštovanje rojakov v tujini, mora pa še preučiti, v kolikšni meri so bile izvajane strategije urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Novakova je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika. Med letoma 1983 in 1985 je poučevala v Srednješolskem centru Murska Sobota, nato pa leto dni v
Dekliškem vzgajališču Višnja Gora, kjer je bila tudi vodja srednje šole. Od leta 1986 do 2004 je poučevala slovenščino in nemščino v srednji šoli Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik.
Leta 2001 je postala županja Moravč in je župansko funkcijo opravljala do julija 2004, ko je bila na prvih volitvah v Evropski parlament na listi NSi izvoljena za evropsko poslanko. Kot evropska poslanska je bila članica odbora za kulturo, izobraževanje, mladino, medije in šport ter odbora za regionalni razvoj. V tem času je bila tudi aktivna članica parlamentarne skupine za pravice manjšin. Leta 2008, potem ko stranka na volitvah ni dobila dovolj podpore za vstop v parlament, je bila Novakova izvoljena za predsednico NSi, kjer je nasledila Andreja Bajuka.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah decembra lani pa je bila izvoljena za poslanko v državnem zboru.
Kot je v utemeljitvi kandidature za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu zapisal Janez Janša, ministrsko kandidaturo Novakove utemeljuje z »njenimi bogatimi delovnimi in vodstvenimi izkušnjami«. Funkcijo ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu uvaja zakon o Slovencih zunaj meja Slovenije, ki ga je parlament sprejel leta 2006. 14. člen pravi, da urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je osrednji organ državne uprave za področje odnosov med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Slovenijo in Slovenci po svetu, vodi minister brez listnice.
VTISI IZPOD TRIGLAVA
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Ob prazniku slovenske kulture
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Dovolim si »licenti-apoetica« in »pofilozo-firam«: kako so narodi modri, da so važne in odločilne dogodke izvedli na dneve, ki so v času delovnega leta in ne v času poletnih počitnic. Če ne verjamete, pomislite: ali je na koledarju v decembru, januarju ali februarju zaznamovan kak argentinski narodni praznik? Ni! Kaj pa v juliju ali avgustu v Sloveniji? Tudi ne! ...
Praznik slovenske kulture (8. februar, smrtni dan največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna) je upoštevan praznik z mnogimi prireditvami na sam praznik, pa tudi v osmini. Morda je najbolj slikovito proslavljanje v Kranju, na Prešernovi cesti, pred hišo, v kateri je pesnik stanoval zadnja leta svojega življenja in v njej tudi umrl. Prijatelj Tomaž pravi, da se na ta dan pred njo sprehajajo številni prešerni. Obvezno imajo na glavi cilinder, oblečeni so v frak ali suknjo; nekateri pa delijo fige, zaradi česar so pesnika nekateri klicali kar »dr. Fig«. In recitirajo »svoje« poezije, ali so pantomimiki ali kako drugače izpostavijo talente posnemanja genija slovenske poezije.
Ne samo v mestih, tudi po vaseh se spomnijo Prešerna. V Podbrezjah (kjer sedaj župnikuje Janez Rihar), pripravijo proslavi pod dvema lipama istočasno. Z Miriam sva na Taboru obiskala Marijo Kristino in Tomaža. Proslavi bi lahko sledila kar skozi hišno okno, saj stoji lipa pred
hišo in bilo bi prav luštno, ker je mraz pritiskal na termometer, na nas in na naravo. Še dobro, da to pot veter ni povečeval občutka mraza.
Ker ni bilo ne vem kako številne udeležbe, sva pač zapustila toplo, zakurjeno sobo in stoično prenašala mraz. KUD (kulturno umetniško društvo) Tabor Podbrezje, ki je poskrbelo za vsebino prireditve, ni postavilo odra za nastopajoče, a kako prav je prišla mizica v ozadju z domačim pecivom in s kuhanim priboljškom trtinega pridelka, ki je prispeval k lajšanju občutka mraza.
Na programu je bilo recitiranje raznih pesnikovih del, pa povzetki iz ohranjenih pisem. Če je Prešeren pisal v dveh jezikih, slovenščini in nemščini, so častilci njegovih pesmi poskrbeli, da so razumljive tudi drugim in jih prevedli še v mnoge druge jezike. Tako je po zaslugi Marije Kristine poslušalstvo slišalo, kako zveni v kastiljščini Magistrale sonetnega venca.
Pravijo, da besedil tangov ne moreš doumeti, dokler nisi dovolj star ali doživel kakega razočaranja. Bi rekel, da tudi Prešerna ne more dobro podati - kaj šele doživeto poustvariti bistva izrečenih besed - osnovnošolec (marsikdaj tudi kaka odrasla oseba). Saj ni potrebno, da si gledališki igralec; le toliko bi pričakoval, da razumeš, kaj povedane besede pomenijo in to razumljivost posreduješ poslušalstvu. Sploh pa je v tem vsa umetnost recitiranja.
Pa še nekaj nas je - Argentince - bodlo v oči: na prizorišču ni bilo nobene zastave (mea culpa: tudi sam nisem imel pripete slovensko-argentinske zastavice; ostala je na drugem jopiču). Tudi himne nismo zapeli, pa je Prešernova!
Pa da ne boste iz tega zapisa povzeli zaključek, da je bila prireditev »poden od podna« (beri: polom, najslabše skrpucalo). Užival sem ob Prešernovi Urški, pa judovski deklici in nezakonski materi, ob železni cesti, in imelo me je, da bi tudi sam stopil k mikrofonu in kaj Prešernovega (in prešernega) povedal - pa me je tako zeblo, da sem zbežal na toplo. Brrr ...
GB
Z ARGENTINSKIM NAGLASOM
8. februar in slovenski samospevi
Kulturni praznik so v SNG Opera in balet v Ljubljani počastili z Večerom slovenskih samospevov, ki sta ga oblikovala mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink ob klavirski spremljavi Anthonyja Spirija. Koncert je bil posvečen 120. obletnici ljubljanske Opere in 140. obletnici Glasbene matice Ljubljana, ki je bila soorganizator koncerta.
Na programu so bila dela skladateljev Benjamina Ipavca, Antona La-jjovica, Alojzija Geržiniča, Lucijana M. Škerjanca, Josipa Pavčiča, Emila Adamiča, Kamila Maška, Josipa Michla, Frana Gerbiča, Emila Adamiča, Josipa Ipavca, Zorka Prelovca in Davorina Jenka.
Pesem s klavirjem je, kot je v spremnem zapisu h koncertu poudaril Tomaž Faganel, v slovenskem glasbenem izročilu v več kot 200-letnem nastajanju z intimo ustvarjalca najtesneje povezana glasbena zvrst. Tesno
pa je navezana tudi na domače pesniško izročilo.
Četudi so slovenski skladatelji pri uglasbitvah marsikdaj segli po prevodni liriki, so glavnino slovenskih pesmi za pevca ob klavirju vendarle navdihnili izvirni verzi slovenskih pesnikov. Tako je bilo mogoče prisluhniti tudi pesmim Franceta Prešerna, Otona Župančiča, Cvetka Golarja, Vojeslava Moleta, Ivana Resmana, Rafka Vodeba, Kazimirja Zakrajška, Vide Jeraj, Josipa Murna, Aleksandrova, Antona Funtka in Pavla Karlina.
V nasprotju z glasbeniki velikih okolij in glasbenih središč so slovenski skladatelji svojo romantično vznesenost lahko začeli izražati razmeroma pozno. Tako jih konec 19. stoletja zaloti pravzaprav še v osnovnem romantičnem zamahu, piše Faganel, in dodaja, da t.i. čitalniške glasbe ne gre vrednotiti s pridržki. Nekatere izbrane skladbe, ki po svojem nastanku
sodijo v njen okvir, se uvrščajo med pomembna in temeljna dela slovenske glasbene romantike.
Bernarda in Marcos Fink sta bila rojena v Buenos Airesu slovenskim staršem. Oba sta cenjena pevca, ki sodelujeta z najboljšimi svetovnimi orkestri in nastopata na najprestižnej-ših glasbenih odrih. Sta dobitnika pomembnih nagrad, med slovenskimi sta prejela tudi nagrado Prešernovega sklada.
Finkova je tudi dobitnica dveh grammyjev za baročni vokal ter za najboljšo koralno izvedbo ter avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost.
Anthony Spiri velja za enega najuglednejših in najbolj vsestranskih pianistov na svetu. Poleg solističnih nastopov sodeluje s svetovno priznanimi pevci, komornimi zasedbami in orkestri.
(Po STA)
Jože Snoj dobil Prešernovo nagrado
Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj je za svoj bogat literarni opus prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Snoj je s svojim obsežnim pripovednim, pesniškim in esejističnim opusom tako v tematsko-idejnem kot v estetskem pogledu bistveno zaznamoval in obogatil slovensko književnost zadnjih petih desetletij.
Snoj v svojem literarnem opusu ustvarja večplastno podobo nemirnega 20. stoletja v luči razmerja med posameznikom, svetom in zgodovino. Estetska in etična vprašanja povezuje v neločljivo celoto, pri čemer se z umetniško govorico upira nasilju ideologij in teptanju človečnosti ter priklicuje izvorno skrivnost življenja, piše v utemeljitvi nagrade.
V poeziji je od prve zbirke Mlin stooki do najnovejše Kažipoti brezpotij prehodil pot raziskovanja izraznih
možnosti jezika pri upodabljanju razmerja med subjektom in sodobnim svetom, pogosto oropanem globljega bivanjskega smisla in prisluškovanja temeljnim eksistencialnim vprašanjem, predvsem vprašanjem človekove minljivosti.
V Snojevem romanesknem opusu je prepričljiv umetniški odraz v nemirnem 20. stoletju našla človekova in-tima. O osebnih in nacionalnih travmah govori s simbolno, slogovno kontrastno govorico in dviguje zgodovino na raven mita, arhetipa.
Jože Snoj (1934) je leta 1960 diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Od 1961 do 1971 je bil novinar v kulturni redakciji Dela, od 1971 do 1993 pa urednik pri Državni založbi Slovenije. Za svoje delo je prejel več nagrad.
Trije tedni so kar predolga doba, da bi jo lahko uspešno strnili v dve koloni. Gotovo bo torej ostalo kar nekaj važnih dogodkov, ki jih ne bomo mogli niti omeniti.
Zastrti z meglo. Govorimo o Malvinskih otokih, ki jih svet sicer bolj pozna po angleškem imenu Falklands. Letos bo poteklo trideset let od argentinske vojaške zasedbe in angleškega oboroženega odgovora, kar poznamo kot Malvin-sko vojno. Tragična zgodba, katere okoliščine pa se ponavljajo. Takrat je vojaška vlada zasedla otoke, da je skrila notranje težave in si zagotovila množično podporo ljudstva. Angleška premierka Margaret Thatcher pa je poslala bojne ladje, tudi da je zaustavila rastočo nepopularnost in si zagotovila nadaljnjo močno vlado. Položaj je danes podoben. Angleški premier David Cameron nima lahkega položaja. Kriza spodkopava njegovo oblast. Gospa Kirchner pa je sicer zmagovito prestala volitve, a porajajo se razne težave, predvsem finančne narave in razni nepriljubljeni ukrepi, ki tudi škodijo njenemu ugledu; zaostruje se vprašanje povišanja plač in raste sindikalna opozicija; vprašanje neekološkega rudarstva postaja vsak dan bolj žgoče. Obojim torej koristi dim, ki se dviga okoli Malvinskega otočja, in ki naj zakrije notranje težave. V tem stanju je Argentina (ponovno) obtožila Anglijo, da se poostreno oborožu-je v južnem Atlantiku in se obrnila na Združene narode za mirno rešitev. Doma pa je napovedala objavo »poročila Ratenbach« o malvinski vojni (ki je bilo sicer vsa ta leta znano), a zagotovila, da bo iskala rešitev suverenosti otokov le po diplomatski poti.
večna improvizacija. To je že tipična argentinska značilnost, kateri se vedno bolj pogosto vdaja tudi vlada. Ne govorimo tukaj samo o vprašanju dolarja, ki ga branijo z neverjetnimi ukrepi in prepovedmi uvoza; niti o energetskem področju, kjer grozi že pravi kaos. Mislimo na tako vsakdanjo stvar, kot je elektronska prevozna kartica SUBE (v Ljubljani je to Urbana), ki jo hočejo nasilno uvesti. Objavili so namreč, da se bo transport kmalu podražil. A za tiste, ki bodo vožnjo plačevali s kartončkom, bo cena ostala ista. Sedanja tarifa za javni transport je res že smešna. A to vlado stane milijone, ki se brez kontrole izgubljajo v prevoznih podjetjih. SUBE bo uvedla preglednost in vsaj nekaj reda. A grožnja povišice je pognala na cesto milijone
ljudi, ki so po ure in ure čakali v vrstah, v najhujši vročini, da bi dobili blaženi kartonček. Teh je končno zmanjkalo (kdo je računal, koliko jih potrebujejo?) in vlada je rok podaljšala do marca. A ne mislite, da bo za vse ostala cena nespremenjena. Ker bo vlada imela vse podatke, bo postopoma tudi za SUBE povišala tarifo tistim, ki državne subvencije »ne potrebujejo«, ali »je niso vredni«. Podobno kot za plin, elektriko, vodo ... Transport na dolge proge že viša svoje cene, ker jim vlada ukinja podporo. Letalski prevoz se je te dni povišal kar za 30%.
Stvar se zapleta. Na
dveh frontah ima danes vlada rastoče težave. Prva je politično sindikalne narave. Ni skrivnost, da danes najmočnejšo opozicijo predstavlja stari peronistič-ni sindikalizem, kateremu na čelu stoji glavni tajnik CGT Hugo Moyano. V tem obdobju je gospa Cristina na razgovore povabila vse sindikalne vodje, ki niso strogo »moyanisti«. Pripravlja alternativo za trenutek, ko bo (sredi leta) zapadel mandat glavnemu tajniku. Ta pa je že izjavil, da namerava ponovno kandidirati. Moyano je izredno spreten in ima močno kontrolo nad sindikati. Vlada pa ima denar (čeprav vedno manj). Po drugi strani pa guverner province Buenos Aires vodi svojevrstno politiko in se tekoče pogovarja s tem osovraženim sindikalistom. Scioli namreč v svojem okolju vedno bolj občuti pritisk kirchnerizma. Zato želi, da bi Moyano ostal v peroniz-mu. »Ne druži jih ljubezen temveč groza« bi zapisal Borges. Druga fronta pa se je vladi odprla na področju rudarstva. Argentina je izredno bogata na rudah in zakonodaja je pretirano naklonjena tujim družba, ki kopljejo rude in jih »pod milim nebom« predelujejo s primitivnimi metodami. Uporabljajo razne strupe in okužujejo podzemlje in vodovje ter prizadevajo prebivalstvo s sledečimi boleznimi. Odpor je dosegel visoko stopnjo in protesti so se razširili že na trinajst provinc. Prišlo je do spopadov in policijskega nasilja. Predsednica je pozabila svojo ekološko zgodovino in podprla rudniška podjetja. Uprizorila je celo javni pogovor z »navadnim rudarjem« (izkazalo se je, da je sindikalist in politični funkcionar), ki je podprl vladna stališča (vox populi ...). Ljudski odpor raste in tudi ta prihodnost je meglena. Pa brez skrbi: poslanci v državnem parlamentu so si podvojili plače. Domovina je rešena ...
MLADCI IN MLADENKE
SAN JUSTO
Taborjenje 2011
Kot zaključek letnega dela in učenja, mladci in mladenke vseh okrajev Velikega Buenos Airesa komaj čakamo, da izvemo,
S. Martina in Carapachaya s plesom in petjem predstavili »Večer talentov«. Smešna komisija (našemljeni voditelji) so oceni-
kam nas bodo to pot peljali naši voditelji. Letos so se odločili za Sierra de la Venta-na, ki je kraj, oddaljen približno 570 km od glavnega mesta.
Zbrali smo se v ponedeljek 26. decembra 2011 ob osmi uri v Našem domu v San Justo. Najprej nam je prof. Jure Ur-bančič dal glavna navodila za potovanje. Potem smo mladci in mladenke iz San Martina in Carapachaya, pod vodstvom Monike Zupanc Filipič, predstavili letošnjo zastavo in značke. Nato smo pa z našimi starši molili za srečno pot in se priporočili Mariji Pomagaj. Razdelili so nas v dva velika avtobusa in se odpeljali proti jugu.
Po osmih urah lepe vožnje, smo končno prišli na zaželeni kraj: YMCAPOLIS (Asociacion Cristiana de Jovenes). Spozna-
li smo prostore kjer naj bi preživeli nekaj dni. Zvedeli smo, da bomo morali iti po visečem mostu vsakič, ko bomo jedli in se dobivali.
Voditelji so nas razdelili v skupine za postrežbo, pomivanje, pospravljanje, sten-čas in drugo.
Zvečer je skupina iz San Justa, s pomočjo voditeljic Marije Zupanc Urbančič in Nadje Miklič, pripravila sprejem osmošolcev. Erik Oblak je vedno skrbel za dobro glasbo.
Drugi dan smo zgodaj vstali in pripravili vse potrebno za dosego vrha Cerro Ventana (1100 m). Bila je dolga in težka pot. Zmanjkalo nam je vode, pa smo vseeno šli naprej. Ko smo prišli na cilj, smo vsi veseli ugotovili, da imamo lep razgled skozi »okno« ... Vsi voditelji so nas navduševali, dr. Andreja Praprotnik Delich pa je pomagala vsem, ki so potrebovali zdravniško pomoč.
Po večerji smo mladci in mladenke iz
n v< v	v»|	•
Božično sporočilo upanja vedno v naših srcih
Zadnja prireditev v minulem letu 2011 v Našem domu je bila tesno povezana z upanjem in pričakovanjem. Tako smo tudi sanhuški rojaki začutili in doživeli božične praznike.
Darovanje sv. maše našega dragega dušnega pastirja, p. Alojzija Ku kovica v sanhuški stolnici nas je obogatilo. Mešani pevski zbor San Justo, ki ga vodi prof. Andrejka Selan Vombergar, nas je pa napolnil z radostjo, ko je med mašo prepeval lepe
belj, Mikaela Puntar, Pavla Petek Zupanc in Leila Erjavec. Nastopili so tudi Alenka Čop, Aleks Zupanc in Mariano, Valentin ter Igor Zupanc.
Za na konec nas je nagovoril predsednik Našega doma, prof. Karel Groznik, ko je v božičnem pozdravu izjavil:
»Veselje, ki ga prinašajo božični prazniki nas tudi kliče k notranjemu razmišljanju, ko se v molitvi Bogu zahvalimo za vse prejete dobrote. Luč miru, ki je zasijala na
li mlade talente, ki so pokazali kaj znajo. Zato je vsak dobil priznanje.
V	sredo zjutraj smo imeli prosti čas za radijsko oddajo in bazen. Popoldne smo se pa napotili do jeza Dique los Angelitos. Nekateri so se okorajžili in skočili v vodo, drugi pa so se sprehajali po okolici.
Proti večeru smo začeli nočne igre. Bile so zelo zanimive, posebno iskanje zaklada. Po večerji, ki sta jo zopet okusno pripravila Stanko Jelen in Magda Skvarča Trpin, so mladci in mladenke iz Pristave ter njihove voditeljice Helena Zarnik, Nevenka Jelenc Čop in Marjanka Grohar imeli na skrbi kres. Peli smo narodne in druge poznane pesmi. Obenem smo tudi plesali in se zabavali ob ognju.
V	četrtek nas je čakal hrib Cerro Bahfa Blanca. Bili smo se utrujeni od prejšnjih dni, a k sreči ta pot ni bila tako huda. Ko smo prišli na ta vrh, smo lahko občudovali čudovito okolico ...
Proti večeru smo šli peš v mesto. Gledali smo trgovine, kupovali alfajorje in spominčke ter se sprehajali po ulicah.
Zvečer je bil poslovilni večer za 2. letnik. Vsi smo lahko peli in plesali. Skupina iz Ramosa z voditelji (Anka Smole Ko-kalj, Alenka Čop Malovrh, Cintia Seljak in Branko Marinič) je posebno okrasila jedilnico za to priložnost.
V	petek 30. decembra so bili na vrsti mladci iz Lanusa, da vodijo jutranjo molitev in da preberejo lepo misel. Težko nam je bilo zapustiti ta kraj, kjer smo v veseli družbi preživeli zanimive trenutke. Ko smo se vrnili v Naš dom San Justo, smo se skupaj zahvalili Bogu in voditeljem za to nepozabno taborjenje.
Nadja Petkovšek
božične pesmi.
Že v prostorih Našega doma, nas je v glavni dvorani prijazno pozdravil glas Ani Malovrh in nas povabil k razmišljanju:
»Praznujemo veselo novico: obljuba Boga Očeta se je učlovečila in danes nam je rojen Odrešenik sveta ...«
Na odru Frida Beznika nas je očarala scena Toneta Oblaka: zasnežena pokrajina z lepimi slovenskimi jaslicami, ki so toplo sprejele sv. Družino (Nevenka in Matjaž Štrubelj z novorojenčkom Matejem).
S petjem med akademijo, so nas posebno navdušili Mešani pevski zbor San Justo, ki ga vodi prof. Andrejka Selan Vombergar in šolski pevski zbor pod vodstvom Marije Krajnik Štrubelj in Kristine Skvarča Šenk ter solistka Veronika Malovrh.
Sveto noč, je prišla tudi do nas. Ta plamen ima posebno moč, a da deluje, mora imeti zraven srce«.
Imenoval je vse aktivne organizacije in ustanove Doma ter tudi v njihovem imenu izrekel dobre želje vsem navzočim, predstavniki so se na odru združili ter v jaslice položili prižgano svečko, darilo Vladarju miru.
Zaključili smo akademijo, ko smo se vsi v petju združili in zapeli Sveta noč.
Akademijo je pripravila Ivana Tekavec. Zahvalo za pomoč pri izvedbi akademije gre Veroniki in Danici Malovrh, in Mirjam Oblak. Posebno zahvalo izrekamo tudi Claudiju Selanu in skupini sodelavcem kakor tudi Pavlitu Malovrhu, Eriku Oblaku, Luku Štrublju, Aleksu Puntarju, Matjažu Grozniku in Nacetu Kržišniku.
Z doživetim nastopom, polnim radosti in veselja, s prepričanjem, da nam posredujejo veselo novico rojstva Odrešeni-ka, so po vrstnem redu nastopili Tatjana Modic Kržišnik, Sebi Žgajnar, Vanči Štru-
Sledil je blagoslov zajtrka, ki ga je opravil p. Kukovica in že smo bili pri dobro obloženih mizah, saj so naše gospodinje poskrbele za okusne potice.
mit
CARAPACHAY
90 let Francke Aljančič roj. Borštnar
Dne 29. novembra se je zbrala njena družina, sorodniki in prijatelji v domu pri sveti maši in nato pri skupnem kosilu. Slavljenka je iz znane družine Borštnar iz Jarš in iz Komende pod Kamniškimi planinami, kjer so živeli na podedovani domačiji. V družini je bilo 6 deklet in 2 fanta. Nadarjeni brat Janez, akademik, je zgubil življenje med okupacijo. Povezoval je upornike med gorenjsko in ljubljansko pokrajino na takrat sramotni meji med Veliko Nemčijo in Italijo, nedaleč od Ljubljane, ko ga je raznesla tam položena mina. Brat Matija Borštnar pa je duhovnik v pokoju med nami.
Ker je v razburkanih časih ostala družina bila zaradi
mišljenja v stalni nevarnosti, se je ob koncu vojne podala z drugimi na pot čez Ljubelj, neznani usodi nasproti. Med bivanjem v taboriščih je Francka naredila tečaj bolničarke pod vodstvom dr. Meršola in je skrbno opravljala to službo.
Po prihodu v Argentino leta 1949 se je družina naselila v tem severnem delu velemesta, kjer so se dekleta, ki so bile izučene že doma v tovarni v Jaršah, z lahkoto zaposlile v tekstilni stroki. Z delom so pridno ustvarile svoje družine. Slavljenka se je poročila z Vinkom Aljančičem iz Tržiča, s katerim sta se spoznala že v taborišču.
Ko se je v našem okraju osnovala skupnost in sloven-
ska šola, je bila družina med prvimi, ki so sodelovali in Vinko je bil prvi predsednik doma v Carapachayu. Doma je pa s pomočjo žene Francke uredil dobro uspevajočo mehanično delavnico, dokler ni prišla kruta bolezen in prezgodnja smrt.
Slavljenka krepko prenaša težo 90 let. Če je zdravje je milost in dar ter zadovoljstvo; visoka starost in dolgo življenje pa je lahko tudi žalost, trpljenje in bolečine. Blagor kateremu je to prizaneseno. Francka se čuti obdarovana. Čeprav živi v domu ostarelih, je zadovoljna in srečna, da ima zdravje in oskrbo, da lahko še veliko dobrega naredi med pomoči potrebnimi sostanovalci.
Francka, želimo ti še vrsto krepkih let, zdravja in osebnega zadovoljstva. Bog te živi!
dar
ZVEZNI OBČNI ZBOR SDO-SFZ
Mladinski odbori v letu 2012
V nedeljo, 4. decembra smo se mladi zbrali v Slovenski hiši na zveznem občnem zboru SDO-SFZ. Ob 9.30 uri smo pričeli s sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj, ki jo je daroval mladinski duhovni vodja g. Franci Cukjati s sodelovanjem mladih vseh domov.
Po sveti maši smo imeli skupni zajtrk, nato pa smo pričeli z občnim zborom. Poslušali smo tajniško in blagajniško poročilo za leto 2011. Na to, nam je naš duhovni vodja g. Franci Cukjati podal nekaj misli in navodila za naslednje leto. Za tem so krajevni odborniki našteli svoje nove odbore, ki so sledeči:
SLOMŠKOV DOM
Predsednik: Branko Marinič; podpredsednik: Andrej Grabnar; gospodar: Martin Pustavrh, Niko Selan, Andrej Podržaj; gospodinja: Lucijana Jakoš, Diana Smole; dele-gatinje: Agustina Zakrajšek, Dafne Ribnikar, Marjanka Oblak; športni referenti: Martin Smole, Kristian Smole, Damian Loboda; športna referentka: Zofi Marolt; kulturni referenti: Franci Erjavec, Pavel Oblak, Gabrijela Oblak; stenčas: Maia Podržaj; glasba: Pavel Mehle.
SAN MARTIN
Predsedniki: Sebastian Skale, Andrej Dimnik in Daniel Jerman; delegati: Marko Medvešček, Luka Škulj in Juan Manuel Hernandez; kulturna referenta: Viktorija Hernandez in Daniel Leber; gospodarji: Pavel Lukman, Kamila Santana Smersu in Toni Podržaj; tajnica: Katerina Podržaj; sv. maša in materinski/očetovski dan: Saši Podržaj, Štefanija Leber in Andrejka Žagar; športna referenta: Sonia Dimnik in Matija Medvešček; blagajnika: Ivan Dimnik in Tomaž Kastelic.
SLOVENSKA VAS
Predsednica: Mana Gerkman; predsednik: Tomi Sušnik; tajnica: Yamila Grbec; blagajnik: Lucas Rome; gospodar: Gabi Burja; športna referentka: Carolina Zorko; športni referent: Andrej Cukjati; kulturna referentka: Vanesa Zorko; delegat: Cristian Zorko.
pristava
Predsednik: Ivan Golob; podpredsednik: Niko Golob; tajnica: Tatiana Golob; gospodarji: Martin Zarnik in Tomaž Kenda; gospodinje: Natalia Mele, Maida Maček in Lu-dmila Golob; blagajnika: Marjana Rožanec in Niko Furlan; kulturne referentke: Karolina Kenda, Viki in Daniela Selan; pevski referent: Luka Kenda; športni referenti: Mariana Conde, Valeria Mele in Matija Mavrič; delegati: Danči Grohar in Nevenka Grohar; stenčas: Nadja Mavrič in Agustina Skubic.
CARAPACHAY
Predsednik: Sandi Žnidar; predsednica: Mikaela Resnik; tajnik: Javier Vazquez; kulturna referenta: Malena Cane Tomsic in Andrej Klemen; gospodar: Emil Jan; gospodinja: Gabriela Jan; športna referenta: Nadia Jan in Tomaž Klemen; blagajnik: Niki Jan; stenčas: Marjana Resnik.
NAŠ DOM SAN JUSTO
Predsednik: Maxi Malovrh; podpredsednik: Milan Godec; blagajnik: Martin Godec; tajnik: Igor Malovrh; kulturni referent: Tonči Oblak; gospodar: Peter Malovrh; športni referent: Mati Oblak; delegat: Martin Uštar. Podpredsednica: Karolina Šenk; tajnica: Lučka Marinčič; kulturna referentka: Veronika Marinčič; gospodinja: Uršula Urbančič; športna referentka: Anika Urbančič; stenčas: Lucijana Oblak in Cecilija Urbančič; dele-gatinji: Natalija Kržišnik in Mikaela Mehle.
ZVEZNI ODBOR
Nato je letošnji predsednik, Martin Uštar, sklical delegate, da določijo novi zvezni odbor, ki je končno sestavljen tako:
Predsednik: Martin Uštar; predsednica: Marjanka Oblak; tajnica: Mikaela Mehle; kulturni referenti: Luka Škulj, Agustina Zakrajšek in Natalija Kržišnik; gospodinja: Dafne Ribnikar; gospodarja: Marko Medvešček in Kristian Zorko; športna referenta: Danči Grohar in Nevenka Grohar; blagajnik: Juan Manuel Hernandez
Mikaela Mehle
Ultra lahek Pipistrel v Argentini
Po nekaj dneh zamude - težave v Braziliji z dokumentacijo, vreme - je v četrtek, 2. februarja priletel in pristal ultra lahek Virus-SW slovenskega podjetja Pipistrel na letališču San Fernando. Lepo je bil sprejet pilot Matevž Lenarčič, ki je po razkazu letala nudil tudi tiskovno konferenco, na kateri ga je predstavil sam veleposlanik Mencin. Bistvo projekta je
kovnjaki in argentinski in slovenski mediji. Prisotna sta bila tudi častni konzul RS v Buenos Airesu Hernan Zupan in predstavnik argentinskega Ministrstva za zunanje zadeve Diego Malpede.
Podrobnosti o letu okrog sveta in druge, tudi tehnične podatke, lahko najdete na spletnih straneh http://www.woHd-greenflight.com/, zato ne bomo navajali
dvigniti ekološko zavest. Na svojem potovanju okoli sveta meri črni ogljik, fotografira vodno problematiko in dokazuje, da je tudi taka pot mogoča z minimalno porabo goriva. Letalo porabi le ca. 18 li-
trov na uro.
Sprejema, ki ga je organiziralo slovensko veleposlaništvo, so se udeležili številni predstavniki državnih in lokalnih oblasti, slovenskih ustanov, letalski stro-
podrobnosti. Kot najpomembnejše pa navajamo, da je bil Pipistrel deležen že dveh priznanj in nagrad same ameriške N.A.S.A.-e, in da letalo doseže maksimalno višino 10,000 metrov, da ima 4,000
ki I om etrov avtonomije in leti z ekonomsko hitrostjo 300 kilometrov na uro.
Pilot Lenarčič je po pristanku v Buenos Airesu nadaljeval pot proti jugu Argentine, v Mendozo, Calafate, Us-huaio, Čile, Polinezijo in dalje okrog oble. V Slovenijo se bo vrnil koncem marca. V Mendozi je organiziral sprejem častni konzul Jože Šmon, na jugu pa je pilota pričakal glaciolog Peter Skvarča.
Rok Fink
ALMANAH - RAST XL
Nekoč in danes
Kakor vsako leto, so tudi letošnji petošolci RAST XL pripravili svoj almanah. Dali so mu naslov »Nekoč in danes«, ker so hoteli povezati preteklost s sedanjostjo, ujeti živ utrip družinske zgodovine. Imeli so sicer skupen določen naslov, vendar si je vsak dijak sam izbral to, o čemer je želel pisati. Tako so pripravili letošnji almanah.
Lučka je ob fotografijah opisala življenje obeh starih mam; tako so nastali zanimivi dehteči spomini. Klavdija je z družino potovala na obisk sorodnikov v New York in se ji je to utisnilo v srce. Sorodnike so povabili, naj jim obisk vrnejo.»Prelepa je Moravška fara,«, poje stari ata Gabrijelu, ki je opisal njegovo življenje. RAST XL je taborila v Lu-janu; to je navdušilo Štefi, da nam je razkrila pustolovščine taborjenja. Obisk mladine v Mendozi je očaral Marjano. Opisala nam je dogodivščine potovanja in bivanja v pokrajini pod Andi. Družinsko zgodbo svojih prednikov, narodno različnih kultur, je opisal Ivan. Pavel se spominja pokojnih mame in očeta; spodbuja ga njun zgled in nauk, ki sta mu ga zapustila. Življenjsko zgodbo svojega starega očeta je opisal Andrej. Njegovega starega očeta so mobilizirali Nemci; po vojni pa se je sam odločil za Argentino. Zanimiv intervju s starim atom je podal Damijan. Njegovo življenje ni bilo lahko, vendar je z veliko volje premagal težave in postal uspešen. Starega ata domobranca
se spominja tudi Goran. Težka vojna leta je preživel kot mladoleten; preživel je Teharje in se v Argentini naseli v Barilochah. Ana je z družino potovala v pravljično deželo Wald Disney World in tam uživala z družino. Balantičeva šola bo praznovala 60 let obstoja; Tatjana se spominja teh let truda, ljubezni, zvestobe. Dijaki radi sodelujejo pri mladinskih organizacijah; Lucijana je opisala Mladinske dneve v San Justu. Štefi pa že pomaga v Prešernovi šoli na Pristavi in ljubi svoje učenčke. Ivana se spominja romanja v Lujan in nastanka te božje poti. Avgusto je športnik; predstavil nam je pregled športa v Argentini. Krožno pot svojega življenja je opisala Viktorija, ki je z družino živela v raznih krajih. Mikaelina stara mama je močna žena, simbol slovenske matere. Ko ji je umrl mož, je sama do-študirala in vzgajala otroke. Obiska v Cottolengu in njegovih prebivalcev, ki so se ji vtisnili v dušo, se spominja Tatjana. Stara mama je pripovedovala Kristjanu o svojem rojstnem kraju Ribnici. Karla rada zahaja v Slomškov dom, zato je opisala njegovo petdesetletnop zgodovino in dejavnosti v njem. Mavro pripoveduje, kako so se stari starši odločili za Argentino. Urško je očarala Slovenija, ko jo je s starši prvič obiskala. Opisuje njene lepote in kraje, ki jih je spoznala.
Ob koncu so navdušeni dijaki objavili še opis svojega
potovanja po Sloveniji. Vsak dan so izmenoma pisali dnevnik.
Almanah je lepo oblikovala Monika Urbanija Ko-privnikar. Krasijo ga zanimive družinske fotografije. Je prvi almanah tiskan v barvah. Da so ga lahko izdali, so poskrbeli starši, ki so nabrali lepo število sponzorjev.
Almanah bo dijakom lep spomin na čudovita mlada leta in srednješolski tečaj.
M. M.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
Slovenci v Argentini
SAN MARTIN
Obletnico blagoslovitve Slovenskega doma nameravajo Sanmartinčani proslaviti v nedeljo, 6. maja, s celodnevno prireditvijo. Program prireditve bo sestavil kulturni svet, ki se je v nedeljo, 21. januarja ustanovil v San Martinu, da bo v pomoč odboru Slov. doma v kulturno-prosvetnih vprašanjih.
SLOVENSKA VAS
V	soboto dne 27. januarja je bil 9. redni občni zbor odseka SFZ Jože Mehle v Slovenski vasi. Na njem so društveni odborniki poročali o opravljenem delu v pretekli poslovni dobi.
Za volitve je društveni odbor pripravil listo, ki jo je pa članstvo zavrnilo. Pri volitvah je bil nato izvoljen naslednji odbor: predsednik Tone Burja, podpredsednik Marijan Goljevšček, tajnik Ciril Jan, blagajnik Janez Barle, športni referent Tone Strah, gospodar Lojze Zupančič. V nadzornem odboru so: Jože Črnak, Franci Stanič in Franc Lipovec.
SAN JUSTO
V	nedeljo, 14. januarja dopoldne smo imeli v prostorih Našega doma članski sestanek Društva slov. protikomunističnih borcev, ki ga je pripravil krajevni zastopnik društva V. Dolenc. Na sestanku je predaval France Krištof o »Vtisih in razmišljanjih s potovanja po Koroškem in USA«.
Na predavanje so prišli vsi člani DSPB v tem okraju, pa tudi mnogo prijateljev. Sestanek se je začel s pozdravi in zahvalo vodstvu Našega doma za prostore načelnik društva DSPB Miloš Prelog.
Svobodna Slovenija, 25. januarja in 1. februarja 1962 - št. 4/5
RESUMEN DE ESTA EDICION
PREDRT PREDOR DO KOPRA
Avstrijska družba Alpine Bau je uspešno prebila prvo, desno cev predora Markovec na hitri cesti Koper - Izola. Alpine Bau je prvo cev predora Markovec prebil dan potem, ko je družba po več kot enomesečnem zastoju zaradi vzdrževalnih del na izkopnem stroju znova zagnala dela.
DVA FILMA
V	ljubljanskem Koloseju in Kinu Komuna so premierno prikazali film Izlet, celovečerni prvenec režiserja in scenarista Nejca Gazvode. Film ceste z enostavno in emotivno zgodbo s tremi močnimi liki je tako po uspešni udeležbi na več kot 15 mednarodnih festivalih ter dobrih kritikah v uglednih filmskih revijah prišel še na slovenska platna. Na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je film pobral več nagrad vesna, med drugim za najboljši scenarij, glavno moško vlogo, ki je šla v roke Juretu Henigmanu, in za glavno žensko vlogo, s katero je prepričala Nina Rakovec.
Dokumentarni film režiserja Metoda Pevca Aleksan-drinke pa je zmagal v kategoriji dokumentarcev na 23. tržaškem filmskem festivalu, ki se je odvijal v gledališču Mie-la v Trstu. Pevec si je prislužil nagrado 2500 evrov.
SPOMIN NA ZAŽIG ŠKOFA VOVKA
V	novomeški stolnici je potekala slovesnost ob 60-le-tnici zažiga škofa Antona Vovka, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Kot je Stres povedal v spominskem govoru, se je napad na škofa Vovka zgodil v času, ki ni spoštoval človekovih pravic, vendar pa te tudi danes same po sebi ne pomenijo jamstva za njihovo spoštovanje. Če bi namreč te v Sloveniji spoštovali, v državi ne bi bilo toliko sovražnega govora in širjenja neresnic na račun katoličanov in Cerkve, je poudaril.
MANJ AVTOMOBILOV
Novomeški Revoz je lani izdelal 174.127 vozil, kar je manj kot leta pred tem. Vendar je slabši izid predvsem posledica izrednih razmer na Japonskem. Direktor Aleš Bra-tož letos upa na podobno količino proizvodnje, čeprav bodo predvidoma ukinili polovično izmeno in temu primerno zmanjšali število zaposlenih.
GOOGLE SE JE SPOMNIL PLEČNIKA
Minilo je 140 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ki je s svojimi deli zaznamoval tri prestolnice - Dunaj, Prago in Ljubljano. Obletnico so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) obeležili 26. januarja s Plečnikovim večerom, spletni velikan Google se je arhitektu poklonil s t.i. Google Doodlom - risbo nad svojim iskalnikom.
ZNIŽANJE OCENE
Bonitetna agencija Fitch je znižala bonitetno oceno petim državam članicam območja evra, med njimi tudi Sloveniji. Za dve stopnji (z dosedanje AA- na A) nižjo oceno sta poleg Slovenije dobili še Italija in Španija, bonitetno oceno Belgije in Cipra pa je Fitch znižal za eno stopnjo.
LEDENO KIPARSTVO
Kralj Matjaž je s spektakularnim skokom s padalom s pobočja Pece začel jubilejno 20. Tekmovalno-zabavno prireditev Gradovi kralja Matjaža. Takoj zatem se je celodnevne gradnje snežnih skulptur lotila 101 ekipa tekmovalcev iz Slovenije in tujine. Med njimi so bile tudi slovenske županje in tuji vojaški atašeji.
PO SVETU
GRŠKI »DA« VARČEVALNIM UKREPOM
Grški parlament je potrdil dodatne varčevalne ukrepe, ki so pogoj, da država dobi 130 milijard evrov vreden drugi sveženj mednarodne finančne pomoči in se izogne bankrotu. Vlada v Atenah opozarja, da je to edini izhod, ki vodi v boljše čase. A državljani se s tem ne strinjajo. Ponovno so protestirali, v prestolnici pa je prišlo do največjih izgredov v zadnjih mesecih. Novi varčevalni ukrepi predvidevajo drastično krčenje sredstev v javnem sektorju: 20- do 30-odstotno znižanje plač, odpravo številnih ugodnosti, znižanje minimalne plače na 600 evrov, 15 tisoč delovnih mest naj bi ukinili. Nastradali bodo tudi upokojenci, katerih pokojnine se bodo nižale. Potrditev novih varčevalnih ukrepov so že pozdravili v Berlinu in Bruslju.
GOSPODARSE RAZMERE
Gospodarsko razpoloženje v območju evra se je po drastičnem poslabšanju ob koncu minulega leta v prvem četrtletju malenkost izboljšalo, ugotavlja münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Vrednost indeksa gospodarske klime sicer še naprej ostaja precej pod dolgoletnim povprečjem. Razmere so trenutno dobre le v Nemčiji in Estoniji, na Finskem in Slovaškem so zadovoljive, v vseh
drugih članicah, tudi v Sloveniji, pa so slabe oziroma zelo slabe. Najbolj črnogledi so ekonomisti v Grčiji, Španiji ter na Portugalskem in Cipru. Pričakovanja za naslednjih šest mesecev so večinoma negativna.
SIRIJA
Nasilje še vedno vlada v Siriji. Razprava mednarodne skupnosti o razmerah v tej državi se po neuspešnem poskusu sprejetja resolucije v Varnostnem svetu Združenih narodov in nadaljevanju prelivanja krvi očitno seli v Generalno skupščino.
OBLETNICA MUBARAKOVEGA PADCA
Mineva leto dni od padca dolgoletne vladavine egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, ki je bil na čelu države kar 30 let. V prihodnjih dneh ga bodo iz vojaške bolnišnice premestili v zapor. Njegovo mesto je prevzel vrhovni vojaški svet, kar pa v državo prineslo veliko sprememb. Vse od lanskega februarja se vrstijo protirežimski protesti. Pouličnim spopadom ni videti konca, še posebej od nogometne tekme v Port Saiudu pred tedni, ko je umrlo več kot 70 ljudi.
ŠPANSKE REFORME
Varčevalni ukrepi Evropejcem ne dajo miru. Minuli torek je načrtom nove vlade Mariana Rajoyja na ulicah Madrida nasprotovalo okoli 10 tisoč javnih uslužbencev. Nasprotujejo predvsem ideji o podaljšanju delovnega časa in zmanjšanju nadomestila za bolniško. Ob tem opozarjajo, da bi krčenje sredstev, ki je del širših ukrepov za stabilizacijo javnih financ, spodkopalo socialno in zdravstveno varstvo ter šolstvo. Španska vlada ukrepe mora izvesti, če želi stabilizirati državne finance. Hkrati napoveduje tudi reforme trga dela, s čimer bi spodbudila gospodarsko rast. Španija ima sicer s 23-odstotno brezposelnostjo največ ljudi brez dela v območju evra.
Fundador: miloš stare / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Nadja Petkovšek, Monika Zupanc Filipič, Ivana Tekavec, Marko Vombergar, Ivan Žnidar, Mikaela Mehle, Rok Fink in Metka Mizerit. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
NUEVO PREMIER ESLOVENO
Durante el receso del semanario la polftica eslovena no tuvo descanso. Lo mas sobresaliente fue la firma del acuerdo de coalicion entre los partidos polfticos SDS, SLS, Lista Virant, DeSUS y NSi que propusieron ente la Asam-blea Nacional (AN) al ex premier Janez Janša como nuevo primer ministro. El 28 de enero fue electo con 51 votos a favor y 39 en contra. El 3 de febrero el nuevo primer ministro Janša presento ante la AN, los candidatos a mini-stros del nuevo gobierno, donde SDS ocupana 4 ministe-rios mientras que los restantes integrantes de la coalicion ocupanan 2 ministerios cada uno. El 10 de febrero, con 50 votos a favor y 10 en contra, se aprobaron en la AN los nombres propuestos por el premier Janša. Los 22 miem-bros que responden a la lista de Jankovic se abstuvieron en la votacion, mientras que el partido SD (del ex-premier B. Pahor) voto en contra. Los 12 ministros ya prestaron ju-ramento y tomaron posesion de sus cargos.
CAMBIOS EN LOS MINISTERIOS
El 26 de enero en la Asamblea Nacional se aprobo una ley de gobierno que reduce el numero de ministerios de 15 a 11 (el proyecto fue presentado antes de la votacion de Jankovic como premier). Segun lo aprobado se man-tiene el Ministerio de trabajo, familia y asuntos sociales, el Ministerio de Salud, el Ministerio de defensa y el Ministerio de relaciones exteriores. Los restantes ministerios existentes se han fusionado o reestructurado. Estos son el Ministerio de hacienda, Ministerio del Interior, Ministerio de justicia y administracion publica, Ministerio de educa-cion, ciencia, cultura y deportes, Ministerio de desarrollo economico y tecnologfa, Ministerio de infraestructura y planificacion, Ministerio de agricultura y medio ambiente. Ademas de los once ministerios, se conservo el Ministerio sin cartera para los eslovenos en el extranjero.
SIERRA DE LA VENTANA
Los grupos "mladci in mladenke" de todos los centro esloveno de Buenos Aires realizaron una excursion a Sierra de la Ventana entre el 26 y el 30 de diciembre de 2011. Durante esos dfas alcanzaron la cima del Cerro Ventana, visitaron el Dique los Angelitos y subieron al Cerro Bahfa Blanca. Tuvieron tiempo para recibir a los nuevos integrantes y despedir a los mayores, de bailar, mostrar sus talentos, cantar en la fogata, visitar el centro, etc. (Pag. 3)
RAST XL
Como todos los anos, los egresados del Srednješolski tečaj, prepararon su "almanah". En la publicacion cada alumno escribe un artfculo que versa sobre sus experienci-as personales y familiares. La edicion 2011 "Pasado y pre-sente" consta de 23 cronicas. Su profesora, Metka Mizerit, lo presento en el cierre del ciclo lectivo en noviembre de 2011. Este "almanah" tuvo una particularidad: se agrego el diario de viaje de egresados de la RAST XL. (Pag. 4)
LA VUELTA AL MUNDO EN ULTRALIVIANO
El piloto y biologo Matevž Lenarčič partio el 8 de enero desde Ljubljana para dar la vuelta al mundo por el he-misferio sur en un moderno y ecologico avion ultraligero Virus SW, de la empresa eslovena Pipistrel. El ultraligero pesa solo 290 kg., consume unos 16 litros por hora y pu-ede alcanzar los 300 km/h. La aeronave puede recorrer 4000 km sin aterrizar y alcanzar altitudes de 10000 metros. Hasta el momento el piloto hizo paradas en Senegal, Natal (Brasil), el Caribe, Estado Unidos, Mexico, Ecuador, Peru, Arica (Chile), Brasil, San Fernando (Buenos Aires), Mendoza (sobrevolo el Aconcagua) y El Calafate. Lamentablemente, no podra sobrevolar la Antartida. El fin de este viaje es fotografiar las reservas de agua y medir la presencia de carbon en la atmosfera, responsable del ca-lentamiento global (el sensor fue disenado por cientfficos eslovenos). Pipistrel fue varias veces ganadora del premio de la NASA para los aviones de menor consumo de combustible. Pueden seguir el viaje en: www.worldgreengli-ght.com
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
em
turizem turismo bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 zobozdravniki Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
TRADICIONALNA TOMBOLA NA PRISTAVI
v nedeljo, 4. marca
OSEBNE NOVICE
OBVESTILA
valutni tečaj
V SLOVENJI
15. februar 2012
1 EVRO 1,32 US dolar 1 EVRO 1,32 KAD dolar 1 EVRO 5,77 ARG peso
Rojstvo
Dne 18. januarja sta se rodila dvojčka Eliseo in Tomaž Truden, sinova Janeza in Veronike roj. Vil -lordo.
Srečni družini iskreno čestitamo!
Napredovanje
Dne 27. decembra je Vice Comodoro Miha Marjan Koželnik bil povišan in postal Comodoro. Čestitamo!
Smrt
V San Justu je umrla Minka Kržišnik roj. Lavrič (84); v Carapachayu Edi Blazinšek (54); v Beraza-tegui Marija Boundarczuk roj. Rozman (91); Kristina Marolt roj. Jarc (80); in v Berazategui Marija Žužek roj. Mrgan (91).
Naj počivajo v miru!
Sobota, 18. februarja: Campust, ob 21. uri v Našem domu San Justo. Petek, 24. februarja: Začetek duhovnih vaj za mladino
SREDA, 7. marca: Učiteljska seja, ob 19.30 uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 10. marca: Sprejemni izpiti za 1. letnik in dopolnilni izpiti Srednješolskega tečaja RMB, v Slovenski hiši. ČETRTEK, 15. marca: ZSMŽ San Martrn vabi na mesečni sestanek v domu ob 16 uri. Ga. Gabi Bajda Križ nam bo pokazala izdelavo pisanic. Vsi prisrčno vabljeni.
SOBOTA, 17. marca: Popravni in dopolnilni izpiti, vpisovanje in začetna sv. maša na SSTRMB v Slovenski hiši.
SOBOTA, 31. marca: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V počitniških mesecih, do novega sporočila, bomo v pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Dušnopastir-ska pisarna, Svobodna Slovenija) bili na razpolago rojakom od ponedeljka do petka, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
Izšel je
Telefonski imenik Slovencev v Argentini 2012
Na 170 straneh najdete osebne telefone, poslovne podatke, slovenske ustanove v Argentini in po svetu ter še marsikaj.
Na razpolago je v Slovenski hiši in pri poverjenikih. Cena: samo $ 40.-
Naša naročnina, vaša zvestoba
Z novim letom se je spremenila tudi naročnina Svobodne Slovenije. Res obžalujemo, a ni drugega izhoda. Stroški papirja in tiska ter davek na dodano vrednost (IVA ali po slovensko DDV) katerega drugo polovico moramo pretrpeti letos, so zvišali ceno v tiskarni; obenem se je pošta tudi podražila. Podobno so narasli drugi stroški. Cena bi morala biti še višja, a uživamo podporo Urada RS za Slovence po svetu. Pa tudi ta podpora, ki se je lani skrčila, je letos zagotovljena le za 80%, ker kriza prizadeva tudi našo matično državo. Poleg tega iz leta v leto zelo izgublja na moči zaradi argentinske valutne politike, ko cene rastejo, dolar pa ostaja skoraj nespremenjen.
Naročnina za leto 2012 bo torej za Argentino $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.-; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.-US dol. za vse države.
Zavedamo se, da je ta povišica udarec za marsikateri žep. Vendar upamo, da nam boste, dragi naročniki, ostali zvesti. Vedno imate tudi možnost plačevanja v obrokih.
SLOVENCI IN SPORT
IZ DOMŽAL V BAKU
Nogometni klub Domžale je pol leta pred iztekom pogodbe zapustil 26-letni Lucas Mario Horvat. Argentinski Slovenec se je preselil v azerbajdžanski Baku, kamor se je poleti iz Domžal preselil tudi Brazilec Ju-ninho.
ZLATA LISICA
Zlata lisica, tekma za svetovni pokal alpskih smučark, je zaradi pomanjkanja snega na mariborskem Pohorju bila preseljena z mariborskega Pohorja v Kranjsko Goro. Na veleslalomu je zmagala Francozinja Tessa Worley, Tina Maze pa je bila peta.
Naslednji dan pa je na slalomu zmagala Avstrijka Michaela Kirchgasser, medtem ko je Tina Maze bila četrta.
Česar ji ni uspelo doma, je Tina Maze na superkombinaciji za svetovni pokal dosegla v švicarskem St. Moritzu: osvojila je drugo mesto in za zmagovalko, Američanko Lindsey Vonn, zaostala 41 stotink sekunde. Slovenski uspeh je s petim mestom dopolnila Maruša Ferk.
ENO MESTO VIŠE
Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je objavila prvo lestvico reprezentanc v tem letu, na kateri je Slovenija pridobila eno mesto in je 25. Med prvo deseterico ni sprememb. Na vrhu je Španija pred Nizozemsko in Nemčijo. Sledijo Angleži, Brazilci, Portugalci, Hrvati, Italijani in Argentinci.
O, kje si, sreča draga ti? Nikjer pač tebe najti ni.
O, sreča draga se dobi, če z mirno se vestjo živi veselo svoje žive dni.
Ignacij Lavrič
Tiha bolečina spremlja spomin na soboto, 21. januarja 2012, ko je prenehalo biti srce naše ljube žene, mame, stare mame, tašče, sestre, tete in svakinje
Minke Kržišnik roj. Lavrič
Svoje poslednje zemeljsko bivališče je našla na sanhuškem pokopališču.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu prišli kropit in pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se za izraze sožalja, za darovano cvetje in svete maše.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Juretu Rodetu, p. Alojziju Kukovici in č. g. Danetu Vrečarju za lepo pogrebno sveto mašo in vodstvo pogreba. Zahvala gre tudi č. g. Alejandro Diaz za somaševanje pri pogrebni sveti maši in molitve ob krsti. Č. g. Roberto Scardamaglia za poslednje maziljenje in tolažilne besede v težkem trenutku. Enako smo dolžni zahvalo župniku p. Kukovici in č. g. Franci-ju Cukjatiju za duhovno oskrbo v bolezni.
Topla zahvala dr. Roberto Fantini in gdč. Metki Mizerit za njuno velikodušno pomoč v času njene bolezni. Zahvala g. Andreju Selanu in pevcem za vodstvo petja med sveto mašo in poslovilne pesmi.
Iskrena zahvala vsem, ki ste jo cenili, spoštovali in jo imeli radi ter se je spominjate v molitvi.
Žalujoči: mož Jože;
hčere Joži, Marija in mož Janez Belič ter Ani in mož Karel Groznik;
sinovi Janez in žena Nežka Lovšin, Lojze in žena Lucija Mustar,
Jože in žena Lea Goršič ter Marko in žena Tatjana Modic;
vnukinje in vnuki Marjana in mož Andrej Drenik, Veronika
in mož Pavel Modic, Natalija, Tatjana, Nevenka, Cecilija, Marjan,
Andrej, Klavdija, Barbara, Matjaž, Ivan, Nace, Pavel in Tadej;
brata Ciril in Lojze z družinama;
svakinji Frančiška in Julka z družinama;
nečakinje in nečaki; sestrične, bratranci in ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija