St. 12. __ V (iorici. v soboto dne 10. febrnvaria 1906. l.etnik VIII. Izhaja vs;ik toruk inHobotoob 11. mi predpoldne za mftsto ter oL 3. uri pop. za dežolo. Ako pad« na ta dncva praznik izid« dan prejob 6. zvcöor. Stane po po.šti prcjornaii alt v Gorici na dom pošiljan cololetno 8 K, pollotno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskili ulicali, Jellorsitz v Nunskih ulicali in L c- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. IjOKILA (/Jatr»nje Izdanje.) Urodništvo in iipriiyniätvo bc nahajata v «Narndni I i s k a r n i», ulica Vetturini h. At. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi so računijo po pctit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-kral po 10 vin. Ako Be večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Marušič). Bojftot in mi. VIII. Nasprotniki „ŠoKkega Doma" so ponavljali že stokrat slereotipno frazo, da so „klerikale!" uzurpiraü ,.Š. D." ler ga spremenili v svojo politično posto- janko. Uzurpirali ! Presmežno 1 Pri dose- danjih volitvah društvenega odbora ni bilo nikdar niti najmanjäega razpora ali boja. Isti dr. Gregorčič, ki vodi naäe šolske zadeve v Gorici od I. 1890 naprej, je bil do danes tudi pri „Šolskem Domu" dnša vsega delovanja. Radovoljno so ma goriški Slovenci prepnstili vodstvo „Š. Doma", ker so videli rspehe njegovega troda in njegove požrtvovalnosti. Da je bilo to vodstvo v pravih rokah, je priznal sam dr. Tuma, ki je pisal a"e po razkola 1. 1899 o dr. Gregorčiču: „Kdo bi ne pripoznal neumorne delavnosti in zaslng dr. A. Gregorčiča na šolskem poljo? Kdor je bil v njegovem obližju, ve, da je šol- stvo ono polje, na katerem dr. Gregorčio dela z vso ?nemo in se veseli najmanj- Sega vspeha s pravim otroäkim veseljem. In do danes je vaakdo to pripoznaval, vsakdo to pondarja javno in zanpnim potom, in celo A. Gabršček in jaz." Smeäna in obenem zlobna je tudi trditev, da je „Solski Dom" klerikalna postojanka, da ga „klerikalci" zlorabljajo v svoje strankarske namene. Goriäki Slovenci vedo prav dobro da stoji naä „Šolski Dom" visoko nad vsakim strankaratvom, ker je edino le slovenski ä o 1 s k i z a v o d, to in niö drugega. Vnjemse poučujemla- dina strogo po šolskih uönih predpisih, v njem se odgajajo otroci „naprednih" in „kleri- ka 1 n ih" s ta riš e v. AH je pa morda „Š. Dom" zato „klerikalna poatojanka", ker je dal sroje prostore v pritličnih poslopjih v najem „Centralni posojilnici" in „Narodni ti- skarni" ? Ali ne ve Gabršček, da plačuje „Centraina posojilnica" in „Narodna ti- skarna" od svojih prostorov letno na- jemäOino kakor vsaka drag» atranka sta- nujoča v teh poslopjih? Ali ne ve, da podpira „Gentr. pos." in „Nar. tiskarna" naä „Solski Dom" z denarnimi prispevki? Da, da, tndi on ve vse to prav dobro, a on trobi vendar zmerom eno, da je to zloraba „Šolskega Doma". To pa trobi Gabräcek zato, ker dela „Nar. tiskarna" njegovi tiskarski obrti konku- renco. In ta konkarenca je glavni nagib, ki ga vodi pri njegovem nesr*mnem boj- kotiranjn „Šolskega Doma". Vse öenöanje o „klerikalni postojanki", o „zlorabi „Šol- skega Doma" v klerikalne namene" je le krinka, pod katero operira Gabraček za svoj žep ! Elasičen dokaz temu je „Primorski List". Pred leti se je bil Gabräcek ne kernn konsortistu „Primorskega Lista" priponu- dil, da bo on tiskal ta list v svoji „Go- riški tiekarni". Zakopnik „liberalizma" na Goriškem je bil torej pripravljen tiskati tudi to „umazano saräko conjo", kakor je Gabrščekova „Soča" večkrat imeno- vala „Prim. List". Zdaj pa, ko se tiska ta list T „Narodni tiskarni", navaja „So- ča" tudi to kot dokaz, da zlorabljajo „klerikalci" „Šolski Dom" v svoje politične namene ! Dosti o tem ! * X- ¦ Ozrimo se še enkrat na „Sočin" bojkot in primerjajmo ž njim naäe rav- nanje. „Soda" je bojkotirala na najne- sramnejäi naßin naše zadrage, zavode in razna slovenska druätva. In mi ? Mi nismo nikdar nobenemu sloven- skemu denarnemu zavoda izpodkopavali | kredita s sumničenjem in z lažjo, da „ni ! gviSen", da je njegovo jamstvo slabo, da „s 8TOJimi hipotekami ne stoji dobro." To je delala in še dela le Gabrščekova „So- ča" glede raznih slovenskih posojilnic. Mi nismo „raesarili" nobene sloven- -^—————^— ^—^—_________ _ _ ske zadruge z „velikim mesarskim nožem", tndi nismo skušali nikdar nobene spraviti v konknrs. To nečodno, nerodoljnbno delo je opravljal nasproti „Krojaäki za- drogi" in „Centralni posojilnici" Gabr- äcek. Kdo jo obrekoval slovenske trgo- vine, da imtgo slabo blago, da so njih cene visoke ? Kdo je odvraČal naše ljudi z najpodlejäimi sredstvi od slovenskih zadrug in trgovin ? Kdo je bojkotiral slo- vensko zadrngo celo z infamno lažjo, da ista slepari pri prodaji „žlindre" ? Tadi to je uganjal Gabršček in nje- gova „Soča", dočim ni „Gorica" nikdar o nobeni slovenski trgovini nič slabega pisala, nikdar goriäkih Slovencev änntala, naj ne zahajajo t trgovine naših ljudij. Mi smo pnatili Gabrščekovo „Gori- ško tiskarno" pri miru. Mi se nismo bri- gali za cene njenih tiskovin, za notranjo vrednost njenega papirja itd. A Gabršček? No, Gabršček je Sel v svoji umazani konkurenci celo tako daleč, da je poučil nekega žida, kako naj „nabriše" našo „Narodno tiskarno" 1 Tudi na druätvenem polju ni „Go- rica" bojkotirala nobenega slovenskega društva. Svojih somišljenikov nismo nikdar pozivali, naj ne obiskujejo koncertov „Pevskega in glasbenega druätva" ali pred8tav „Prosvete"; nikdar nismo smešili prireditev teh društev, nikdar žalili oseb, ki so nastopale pri koncertih in drama- tičnih predstavah. Vse to pa je delala „Soča" nasproti „Goriški Čitalnici" in „Ženski podrnžnici sv. C. in M." Primerjajte, siastiti öitatelji, naäe ravnanje s počenjanjem Gabrščekove „Soče" ter sodite, na kateri strani je rodoljnbje, na kateri najne- sramnejäi bojkot. „Soča" se hudaje v članka „Kleri- kalni bojkot — napredno rodoljubje", da ni hotela „Gorica" sprejeti oglasov ne- katerih slovenskih trgovin. „Gorica" res ni hotela teh oglasov sprejeti, to pa samo zaradi tega, ker bo bile te goriške «lovenske trgovine ustanovljene z glav- nim namenom, da bi uničilo uže obpto- ječo slovensko trgovino, kateri je A. Ga- bräcek žo kedaj napovedaval smrt in brnsil tudi že velik mesarski nož, a ka- teri m jo je hotel zaklati. To se mu pa ni posrečilo, ker se je od takega člo- veka vsak razsoden in poäten Goričan s stndom obrnil in ker mu ni hotel pri klanja nikdo pomagati — vsaj domači- nov ne —, tako da je moral mesarske pomočnike drugod iskati. „Gorica" ni vkljub temu proti tem novim trgovinam niti besedice pisala. Da bi pa mi kar naravnöst priporočali trgovska podjetja, ki so se, kakor rečeno, zasnovala z na- menom, da bi uničila že obstoječo slo- vensko trgovino, ki ni po volji „Sočini" kliki, to je vendar preneumna zahteva. Na „Soöino" bevskanje glede na- äega postopanja nasproti takozvanim Ga- brščekovim „velikonočnim piruhom" odgo- vorimo, kedar spravi Gabršček na dan letne račune o podjetjih, v katerih je inve8tiran denar „Goriäke ljudske poso- jilnice" in „Trgovsko-obrtne zadruge". Na naä tozadevni prvi poziv pred meseci je vae molöalo; ta poziv ponavljamo, kajti denar teh dveh zavodov je ljud- s k i denar, o kojega porabi ima sloven- sko občinstvo pravico biti obveačeno. Vladna odredba proti tržaškcmu magistratu. Vladna odredba, s katero je bil tržaškemn magistratu odvzet prenešeni delokrog politic ne oblasti prve instance, je tržaško gospodovalno kliko tako zbe- gala, da se vede sedaj kakor da bi bila vsled tega prišla ob ves razum. Glasila te klike, kakor „Indipendente" in^ „Pic- colo" polnijo od dne do dne svoje pre- dale z najkonfuznejSimi članki. Posebno jih jezi dejstvo, da rečina tržaškega pre- bivalstva ne stoji danes več za gOBpodo- valno kliko in da se ji posebno nižji sloji škodoželjno rogajo, kakor se je to LISTEK. Josipu Stritarju o sedemdesetletnici. Ti vedno klical nam si: „sursum corda !" hoteč nas z zemskih dvigniti nižav, — in dvigal bo do zadnjega akorda Tvoj spev do vzornih, rajskih nas višav, pojoč nam vedno: „sursura corda!" Težko človeku je navzgor leteti, telö pač vedno vleče ga nizdöl, a kdor za vzari tu stremi na sveti, največa to, najhujša mu je bol, da sili vse nizdöl zleteti. Ne vse! Ne vsi! Še častne so izjeme, veruj, učitelj blagi, dragi moj: ni še povsem izmrlo blago pleme, za naraščaj njegov se Ti ne boj, ne, ne izmrje vzorno pleme! Kar Ti si zasejäl, ni vse zamrlo, kalilo, raslo je in bo vsekdar: na dan iz plodnih je poljan prodrlo, to setev čuval mnog bo zvest vrtnär, — kar Ti vsejäl si, ni zamrlo! In tudi jaz, — ne zadnji Tvoj učenec, — nabral sem s setve Tvoje klenih zrn, bil meni Tf si učenik — ljubljenec I — Če s Tvojih zrn rodi kaj moja strn, ne moj, Tvoj bodi slave venec! 5. Gregorčič. Dolina in hrib. Povcst. Spisal Janko Bratina. (Dalje.) ^ — Gospica, vendar n© bodete šli tja gori med hribovce. To ni za nas omikane ljudi. Eden nas gre v Švico, a ne tu na te kmetske hribe. Dekletu je laskalo to govorjenje in nič več ni mislila, da ji je H. poslal po- vabilo in äe pripomnil, da bo doktor Sadej imel slaTnostni govor. Sicer si je H. mislil, da ne bo Sla in zato ji je hotel dati malo pod nos, ker se mu je zdelo, da bo sodnik napel vse žile, da jo odvrne od tega, tudi če bi ona ho- tela iti. V nedeljo zjutraj se je odpravila družba iz trga. H., gospod Jamica, gospod Miha, sosed njegov Rihard, gOBpod Deitz, par ätudentov in nekaj visokošolcev; gospica Lojzka, gospa Jamica Olga in njen brat. Za njimi sta prišla äe sin trškega mesarja in sin trgovca Graldija, katera dva sta hotela igrati zelo veliko ulogo, četudi nista vedela, čemu prav za prav greata. Goepod notar, ki je bil s par zavednimi damami tudi med zadnjmi, je zabaval skoro celo družbo s svojim solo petjem. Družba se je veselo pomikala po cesti navzgor do vrh hriba, kjer jih je čakal doktor Sadej in domači učitelj. Iz sosednje fare je tudi prišlo par izletnikov in iz trga še par takozvanih aristokratov, ki so priäli bolj zabavljat kot pa za korist. — Olga je bila v priprosti obleki, bel klobuk na glavi in bujni kodri so ji silili na čelo. V lice je bila rdeča, oči so ji žarele veBelja, ko je videla, da ae je Sadej, ko je celo družbo kratko pO2dravil, obrnil k njej in se predstavil njenemu bratu. Ko so se potem vzdignili dalje, je Sei ob njeni strani in ni niti opazil, da Elvire ni med prišleci. Pot se je vila po senci gori in vse je bilo veselo. Peli so narodne pesmi, vriskali in se dražili s äalami; vsak se je čutil domačega, zadovoljnega. Sadej je hodil ob strani Olge. Dosti nista govorila, a oba sta čutila, da je ta dan za oba odločilen. Ona je bila pre- pričana, da se je vrnil sedaj oni zlati ča8, ki si ga je slikala že dolgo, dolgo. In sedaj ni bilo več mogoče, da bi ji ereča väla iz rok. Tako trdno jo je že držala; vsaj sree ji je tako govorilo. Gospod Jamica in žena, gospod Miha in drugi so biii vsi navdušeni. Notar in H. sta delala že načrte za naprej in in goipod Deitz je začel peti tisto: „Na planine, na planine !" Med zadnjimi je šel mladi Graldi in sestra, govorila sta italijanski, seveda tiho, kajti danea si nista upala nastopati a tem jezikom pro- več široko, četudi je bil dečko prepričan, da igra on eno najveöjih ulog pri da- našnji prireditvi. Sicer se ni nikdo brigal zanj, kakor tudi ne za tovariža njegovega, ki je hotel seveda tudi imponirati. — Glej, ta dva petelinöka, kako kokodakata na gnojišču, dejal je Sadej Olgi in ona se je s Bmehom ozrla nazaj. — No, eta pa tudi fanta. Ali ja ne vidiš, da se jima kar bliska modrost okoli glav ? Oni mesarjev, ta mi pač leži na duäi. Veš, da se je ta pobič enkrat celo lotil iti za mano? Ne vem kaj bi mu bila storila, klofato bi bil dobil, če bi bil priäel blizo. Začela sta govoriti o drugih stvareh in pozabila sta na ta dva možaka zadej. Počasi so priäli na hrib. Mlado solnce je obsevalo Kuncelj in izletniki so bili Tsi zadivljeni, ko so se ozrli z vrhunca po dolini, ki je ležala t vsi avoji krasoti pod njimi. Tja do morja je bil razgled, ki se je lesketalo v prvih žarkih zlatega Bolnca. Predsednik druätva gospod Jamica je stopil na vrh Kunclja, odkril se je in pozdravil okoli stoječe izletnike s solznim očesom. Vse okoli je bilo ginjeno, ko so videli prvič svojo moč in oblast tu gori, le ona dva mlada modrijana sta na tlhem zabavljala zadej. Nastopil je potem doktor Sadej in in v krepkih besedah povdarjal pomen yeliko vrednost planinskih druätev. (Dalje pride.) zgodilo v nedeljo po shodu socijalnih demokratov, katerega so priredili v gle- daliäcu „Fenice". Italijanski državni po- slanci so, kakor je znano, v državnem zbora vlado interpelirali zaradi omenjene odredbe ter hoteli od nje izvedeti, kaj jo je napotilo k taki odredbi. Vlada je na to interpelacijo žeodgovorila. Zgodilo .se je to v sredo v seji poslanske zbor- nice. Minister za notranje reči grof By- ladt-Rheidt j© odgovoril v omenjeni seji tako-Ie : „V eeji visoke zbornice od 1. febru- varja t. 1. so gg. posl. Maaroner in to- variši vložili interpelacijo, v kateri so se pr tožili proli vladni odredbi, s katero so tržaškemu magistratu odvzeti posli politične oblastnije prve instance, ki jih je isti doslej opravljal, ter okrajno nad- zorslvo nad äolßmi. V navedeni interpe- laciji ho interpelantje zahtevali, naj se jim priobči vzroke te odredbe. Odgovarjaje na to interpelacijo, si usojam najprej konštatirati, da ni izdane odredbe nikakor smatrati za nenaklo- njenoat, kakor skušajo to pokazati gg. interpelantje, marveč, da je vlada, dobro poznavajoč važnost toga inesta za vso monarhijo, ravno v zadnjih letih z naj- večimi gmotnimi žrtvami skrbela za njega povzdigo in nadaljni razvoj in da namerava v tem svojem dela napredovati tudi v bodoče. Vlada pa mora, zavedaje se svoje odgovornosti, paziti na to, da niso njeni organi, ki po državnem na- logu sodelujejo na javni upravi, vsaj so- vražni državi, kateri pripadajo in čije posle opravljajo. Tekoin zadhjih let se je pa opažalo, da se je ne malo število oseb, nastavljenih od tržaškega magi- strata, javno udeleževulo protidržavnih manfestacij in da vlada v mestnih aradih dnh, o katerem se ne more reči, da ob- jektivno zastopa državne interese. Te razmere so se v pravi loci pokazale, iz- lasti v lanski kazenski aseri o bombah, v kalero je bilo zapletenih več mestnih oslužbencev. Tadi mnogo dragih činov je dovolj jasno pokazalo protidržavno mišljenje mestnih uslužbencev v Trstu. Med drngim navedem tudi, da so bili povodom najdbe bomb v Trstu zasačeni tadi iredentistični letaki, ki jih je glasom soduijske konstatacije sestavil neki raa- gistratni uslažbenec v svojem uradu. Opažam, da je v aferi bomb igral vlogo glavnega kolovodje neki mestni ljudski učitelj, ki se je kazenskemu pre- ganjanju odtegnils tem, daje ubežal preko meje ; pripominjam ludi, da je ilaiijansko trikoloro, ki je bila svoječasno na ob- letnico shoda italijanskih čet v Rimu razobeäena na tržaški mettni hiäi, kakor se je dokazalo, razvil neki mestni uradnik. Značilno za razmerje na tržaški mestni upravi je dejstvo, da se je med podpi- sanci pozdravne brzojavke, ki je bila svoječasno odposlana na osebe, aretovane radi afere bomb, nahajalo 25 mestnih nslužbencev in da se jo ludi znane de- monstracije, ki se je svoječasno vräila v Vidmu, udeležilo precejšnje šlevilo urad- nikov me8ta tržaškega. Na nepatrijotičnih demonstracijah, ki so se vršile v Trstu, so sploh malokdaj manjkali mestni usluž- benci. Vlada bi ne mogla več smatrati, da se strinja z njeno dolžnoutjo, ako pušča posle politične uprave so nadalje v rokah dotičnih organov, nsjmanje v tako važnem mestu, kakor je Trst in zato je Bklenila, da se, kar priznavajo tudi interpelantje, posluži pravice, ki jo ima po zakonu, in da omenjene posie izroči državnim organom. hjavljam od- krito, da ni v navedeni odredbi nikakega znaka nezaupanja proti osebi zr^vnn. Sandrinellija. Na drugi strani pu via Jo ne smejo voditi t sebni oziri, ako so v nevarnosti važni državni interesi. Na zvršetku si usojam še dostaviti, da je za oskrbovanje poslov, odvzetih magistratu, že nastavljeno potrebno osobje in da jt istemu naložena dolžnost, naj vestno vrši svojo službo, pred vsern naj bo fltrogo objektivno in naj kaže enako flkrb za blagor vseh slojev prebivalstva, iakD da ne more ta odredba v nikaki ameri biti tržaškemn mestu v äkodo." V iinenu italijanskih poslancev je predlagal poslanec Hortis, naj bi se o ti vladni izjavi otvorila debata, a predlog je propadel, ker so zanj glasovali le Ita- lijani. Na to so pa bili Italijani že pri- pravljeni in so zaradi tega hoteli vso zadevo spraviti še jedenkrat v poslansko zbornico v obliki nujnega predloga. Za nujni predlog pa je treba najmanj dvaj- set podpisov. Ker je pa v državnem zboru le 18 italijanskih poslancev in je äo od teh radi bolezni jeden odsoten z Dunaja, so jim manjkali trije podpisi, da bi zamogli staviti nujni predlog. Moledo- vali so na desno in na levo in prosili poslance drugih strank, da bi jim poso- dili tri podpise. Ali zaman. Dobili niso nobenega, ki bi se jih bil usmilil ter podpisal nujni predlog, s katerim so ho- teli Italijani od vlade zahtevati, da svojo odredbo prekliče. Zaradi tega pa „Pic- colo" straäno tarna, češ, da so italijanski poslanci danes popolnoma osamljeni ter da jim noče nikdo priskočiti na pomoč. To pa ravno dokazuje zmedenost, ki je nastala v možganih našjh italijan- skih neodrešencev vsled omenjene vladne odredbe. Znano je namreč, da so nagnili našo vlado k odločnemu koraku poskusi tržaške gospodovalne klike, ki so merili na to, da uredi v Trstu vae tako, da pade pri prvi priliki, ki se mu ponudi, ko bi nastal med našo državo in med Italijo kak konflikt, kot zrelo jabelko v naročje blažene matereltalije. Prenešeni delokrog prve politične instance pa jim je nudil dovolj priložnosti in sredatev, da so zamogli take poskuse tudi vspešno izvrševati. In da bi jim ostalo äe nadalje v rokah sredstvo, s katerim so hoteli izvrševati svoje zgoraj označene namere, pravihio, v tem naj bi jih podpirali slo- vanski ali pa nemäki državni poslanci?! Saj je Italijanom vendar dobro znano, da reklamirajo Slovani Trst zase, in znano jim je tudi dobro, kar je tudi „Piccolo" že večkrat sam povdarjal, da stegujejo tudi Nemci že od nekdaj roke po Trstu. In ti ljudje naj bi zdaj pod- pirali stremljenje Italijanov, ki komaj čakajo ugodne prilike, da se Trst priklopi Italiji! Kaj takega zahtevati je rendar preneumno in dokazuje, da so se itali- janskim matadorjem res že zmedli mož- gani! * V Trstu se je namreč v zadnjih letih naselilo čez 25.000 italijanskih po- danikov. Tržaška gospodovalna klika, ki je vabila te ljudi v Trst, skrbela je tudi z največjo gorečnostjo za to, da so prišli ti ljudje do dobrega kruha ter je neprestano odrivala domačine od njega. Kar ni za- mogel dati zaslužka tem laäkim privan- drancem sam magistrat, poskrbel je pa za to, da so dobili dela pri privatnih podjetjih, katerim je šel magistrat v vsa- kem ozirn na roko, ako so vsprejemali v službo ital. podanike. Posebno mnogo Italijanov je bilo nameščenih tudi pri zgradbi nove železniake zveze s Trstom. Tu je bilo nastavljenih tudi mnogo inže- nerjev, ki pa niso bili nič drugoga nego italijanski pijonirski častniki. Razni pod- jetniki so take ljudi radi sprejemali v službo, ker so bili v svojih zahtevah glede plač skromni. Ali skromni so bili namenoma in le zaradi tega, da so za- mogli vsa dela na novi železnici natanjko opazovati in o njih poročati svoji vladi. 0 tem so se naši vladni krogi tudi v reBnici prepricali, in mnogo lakih itali- janskih „inženerjev" je moralo koj zapu- stiti delo; seveda prepozno, kakor je pri nas v Avstriji vedno v navadi. Vse to ni pa danes nobena tajnost več in je največ pripomoglo, da se je naša vlada vendarle enkrat odločila za korak, katerega je napravila v Trstu z omenjeno odredbo. tečenem letu je imelo društvo 490 kron dohodkov in 466 kron stroškov ; od teh se je dalo podpore bolnim članom dobrih 242 kron, kar je gotovo lepa vsota, ako se vpošteva, da plačujejo udje samo 40 vin. mesečnine. Poleg tega si je druätvo oskrbolo v preteöenem letu j novo krasno zastavo, katera mu je res v cast, Zastava je stala 250 kron ; ta vsota se je pokrila s prostovoljnimi do- neski. — Vseh udov je v društvu sedaj j blizu 90, torej očevidno napredujemo, ¦ kljub temu, da se je nedavno ustanovilo • novo „napredno" konkurenčno druätvo, ¦ katero pa čaka, kakor znamenja kažejo, tista usoda, ki je zadela že več podobnih „naprednih" ali prav za prav plesavskih društev, namreo : zgodnja. smrt vsled prirojene slabosti. Kaj hočemo : libera- lizem je star, ves trhel in gnjiv, zalo pa tudi njegovi otroci ne morejo biti nič boljäi, če tudi se tolažijo s tem, da so „napredni". Je pač žalostna taka na- prednost ! V nedeljo, dne i8 t. m. ob 3.1/2 uri popoludne pa priredi naäe druätvo v proBtorih g. Fr. Urdiha St. 84 svojo pred- pustno veselico. Vapored je precej ob- širen. Moski zbor bo zapel znano krasno skladbo : Pozdrav, zl. A. Foerster; meäan zbor pa: „Ljubezen do domo- vine", od istega skladatelja; poleg tega se bode zapelo vee" kosov iz Kocijan- čičevega venčka narodnih pesmi. Na vsporedu je tudi deklamacija : „Oljki", zl. Simon Gregorčič, ter veseloigra v dveh dejanjih: Dr. Vseznal in njegov 8luga Šlipko Tiček. Za eklep bo pa: Saljiva loterija. Dobitkov je mnogo pri- pravljenih. Kdor se hoče torej nekoliko razveseliti in pošteno zabavati, naj pride na veselico, zlasti še, ker je vstopnina prav niaka. Toliko za danes. Prihodnjič bomo pa poročali, kako bo vspela veselica. Dopisi. Kostaiijevlca na Krasu. — Naše „delavsko izobrž. in podporno društvo se prav krepko giblje in živahno deluje. Dne 21. januvarja smo imeli redni občni zbor, ki se je po končanem vsporedu azvil v pravo ljudsko veselico. V pre- Politiöni preglecL Državni zbor. Poslanska zbornica je v sredo vsprejela tudi v drugem čitanju zak. načrt glede zavarovanja zasebnih uradnikov. Odbila je pa s 124 proti 104 glasovam predlog, naj se izroči odseku resolucija Steinova, v kateri se pozivlja vlado, naj ob izda- vanju izvräilnih predpisov in ob dovo- Ijenju poslovnika penzijskega urada do- lo^i nemäki jtizik kakor poslovni jezik. Zbornica je v specijalni debati vsprejela prvo akupino zakona o zava- rovanju privatnih aslužbencev, največ po odsekovih predlogih, odklonivši ve- čino spremembnih predlogov. Nadalje je zbornica pri § 2. vsprejela predlog Ges- smanna, s katerim se je starostna meja za izključevanje od zavarovanja od 50 zvišala na 55 let. Potem je bil vsprejet predlog posl. Sternberga, po katerem se mora zahtevati povrnitev premij v času 18 me8to 12 mesecev, konečno predlog Zedtwitza, da se briäe določba, po kateri bi zavarovanci, ki imajo nad 7200 kron prihodka, imeli vso prernijo plačevati iz svojega. Poslanska zbornica je v četrtek v tretjem čitanju vsprejela zakon o zava- rovanjn privatnih uradnikov in je nato pričela drugo čitanje zakona o varstvu hmeljereje. Minister za notranje stvari grof Bylandt-Rheidt je odgovoril na in- terpelacijo, ki so jo v četrtek vložili posl. Ploj in tovariäi glede nameravanega mo- tenja Blavnostnega večera, ki ga misli prirediti akademično druHvo „Slovenija" na cast na Dunaju živečemu aloven- fckemu pesniku Josipu Stritarju. Minister jo izjavil, da je za to nakano zvedela tudi dunajska policija in da je odrodilo vse potrebno, da se prepreči motenje javnega miru in red«. Potem je odgovoril minister za no- tranje reči na interpelacijo trzaökih ital. drž. poslaocev vzadevi znane odredbe, s katero je vlada od^zola tržaškomu ma- gistratu preneäeno posle politične oblasti prre instance. Ta odgovor prinaäamo danes doslovno na drugem mestu, Volllna reforma. Vsi neniški poälanci s Češke, razen Schönererjancev, so imeli v torok pro- testno zborovanje proti vladni volilni re- formi. Zvedeli so namreč, da hoče vlada dati Nemcem le 205 mandatov, mesto zahtevanih 217, in sicer Nemcem na Čeakem 48 mandatov, mesto zahtevanih 55. Sprejel se je odločni protest ter se s posebno deputacijo poslal k minister- skemu predsedniku. V protestu Lroze z najodločnejšimi sredstvi, ako bi so z volilno reformo hotela ustvariti slovanska veÖina na škodo (?) Nemcom. Posl. Hofmann - Wellenhof je v imenu nemäkih poslancev na Štajerskem izdelal načrt o razdelitvi volilnih okrajev za novo volilno res jrmo. Ta načrt je vlada baje že odobrila v vseh točkah. Predvsem se ločijo mesta od kmetskih občin. Slovenci, ki so imeli dosedaj štiri državnozborske mandate (kmetske oböino mariborskega, celjskega in ptujakega okraja ter 5. kurijo) dobe po novi raz- delitvi äest mandatov, in sicer se v ta namen le zmanjšajo dosedanji slovenski volilni okraji. Disi je že v sploäni raz- delitvi velika krivica za Slovence, izlasti hočejo Nemci posebno predrzni atenlat na Celje in Maribor. Da ostp.neta ti mesti za vedno Nemcem, priklopiti ho- čejo Gelju ponemčene kraje: Slovenji Gradec, Marenberg, Muta ; Mariboru pa : Arvež, Luöane, Ivnica in menda tudi Lipnico. V nedeljski seji ministerskega sveta odobreni načrt volilne reforme jo bil predložen cosarju v predsankcijo. V tej zadevi je bil v sredo Gautsch v dolgi avdijenci pri cesarju. Sklep nemških poslancev s Ceške, da bodo brezobzirno onemogoöili Gautschevo volilno refjrmo, ako bi se ž njo premenilo sedanje razmerje med nemškimi in slovanskimi glasovi, ni našel posebno prijaznega odziva med drugimi nemškimi strankam'. To se je pokazalo v sredo v seji vodstva nemäkih strank. Celo Ddrtchatta je želel, naj Nemci po- čakajo s takimi sklepi dotlej, da predloži Gautsch svoj volilni načrt. Vendar se sodi, da bodo Nemci s Čeake pokopali volilno reformo. Aktivitetne doklade. Finančni minister dr. Kosel je v torek v posl. zbornici odgovoril na interpelacijo gledeaktivitetiuhdoklal. Sicliceval seje na načrt zakona, ki ga je ravnokar pred- ložil. Načrt zakona določa : Paragraf 15. zakona z dno 14. maja 1896 se izpre- meni tako, da bodo aktivni uradniki in profeaorji zu visjo pokojnino plačevali 384 odstotkov v pokojnino vštete akti- vitetne doklade, služabniki pa 1"61 od- stotkov. To velja za uradniko od XI. do V. plačilnega razreda. Za uradniko IV. plaöiluega razreda, ki dobivajo funkcij^ke dokiade, se je določil za podlago znesek 1200 kron, to je 30% najnižje funkcijske doklade IV. razreda. Te določbe pa ne veljajo za odpravnino, pogrebnine in vdove, kor bi bili letni prispevki previsoki. Višje po- kojnine plačajo torej uradniki sami. Glede visjih aktivitetnih doklad za uradnike v manjših stolnih mestih pa je minister odgovoril, da so življenjske raz- .mere ugodnejäe nego v krajih III. ali IV. aktivitetnega razreda. Viäji troški bi se ne mogli pokriti iz tokočih davkov. Krlza na Ogrskem. Ogrski državni zbor bode razpuačen baje že dae 25. t. m. Vlada se pripravlja na Ogrskem na odločilne korake. Sedaj je odredila vlada, da se nastavijo vojaki po vseh občinah, kjer so občinski urad- niki delali pasivno rezistenco in so bili zaradi tega oistavljeni ter nameščeni z drugimi, katere je imenovala vlada, in v katerih občinah se je bati izgredov. Do- tične stroäke bodo morale nositi občine same. 0 pogajanjih med krono in koali- cijo ne more biti torej več govora. Krona je v nedeljo odbila ultimatum, katerega so ji stavili vodje koalicije. Boj med krono in koalicijo utegne postati zdaj še hajši, nego je bil dosedaj. Kakih sredstev da se bode poslužil baron Fejervary v boju proti» koalicijii tega javnost še ne ve. Dozdeva se pa, da bode že v krhtkem čaau ogrski državni zbor razpuäcen, ne da bi siedile tako hitro nove vohtve. Upeljalo se bode baje za nekaj cdaa ab- solutistično vladanje, med katerim bo vlada z oktroirano sploäno volilno pra- vico izvrä'la nove volitve. Gotovo pa je, da koalicija ne bode držala križem rok, | ampak da bo hujskala Ijudstvo na vse j načine ter ga pripravila mogoče celo do revolncijonarnih poskusov. Vsaj tako piä jo madjarski opozicijdki listi brez izjeme in pravijo, da je prišla za Mad- jare jednaka doba, kakor je bila 1. 1848. Itallja In Avstrija. — Pred važnimi dogodki ? Da razmere med „zaveznikomau Avstrijo in Italijo niao vedno najboljše, je znano. A Hedaj se äiri po političnem zraku vse polno vesti, ki so precej vznemirjajoče. Baje se gre tu za velik komplot proti Avstriji, katereinu načeluje Italija, a v zvezi so ž njim Ornagora, Srbija, Bolgarija in deloma tud; O^rska. Balkanske države so med seboj baje že sklenile ofenzivno in defenzivno alijanco. Črnagova žo gradi nad našo bojno I luko, nad Kotorom, novo trdnjavo, s 1 katero obvladuje našo luko. Ob črno- gorsko-dalmütinski meji grade Črnogjrci äe več drugih ntrdb. Prestolonaslednik Danilo je na Angleškem kupil veliko število brzostrelnih topov. Govori ae, da je avstrijski vladi priäel v roke cel načrt o tej koaliciji. Koäut in Garibaldi sta baje med seboj v zvezi. Opozarjamo na vojnega ogleduha Gantina, ki ga je Avstrija iztirala in ki sedaj preduva po Italiji. Spor med Avstiijo In Srbljo. Kakor javljajo iz Belgrade, jo srbski minister za vnanje stvari izjaviJ nekema diploaiata, da bi bila Srbija pripravljena stopiti v pogajanja z Avstrijo. da bi se sedanji carinaki spor poravnal, ali da noče storiti prvega koraka. Minister se nadeja, da se bo v svrho posredovanja mogel poslužiti zastopnika kake ino- iembke vlade. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" je doälo naäemu upravniölvu: J. G. v K 10 K; Alojzij 10 K ; poslanec Lapanja 10 K; Franke oseški 4 K; Grca äempaski 3 K; Orel oseški 2 K; dr, Faganel 1 K. lnienoviinja uzh'oina prumcäccnja v sodnijskÄ stroki. — SjJni adjun'kt Fran D o m i n k o je iz Vodnjann pre- meäcen v Komen, Anton Bonne pa iz Podgrada v Köper. Sodnijukimi adjukti so imonuvani avakultanti: Djminik B i - ondi za Vodnjan, D.ego Ziegler za Sežano, Peter C a n e v a za Podgrad in Emanael Perčič za Rovinj. Poroka. — Danes dopoluJn^ se je porocil na Dunaju v cerkvi papeževe nuncijaturo Ivan gros A t t e m s - Petzenatein, sin c. kr. koruornikfi in c. kr. konservatorja za raziakavo in ohranitev umetnihin zgodovinskih spoine- nikov grofa Žige v Podgori, z baionico Štefanijo Biedermann p 1. Ta- r o n s k a. Naročila na kmetjjskc potreb- Sčiue. — Člani „Gentraine posojilnico" v Gorici in onih posojilnic in zadrug po deželi, ki so združene z „Goriäko zvezo" v Gorici, se morejo pri tej naročiti na sledeče kmetijske potrebščine: modra galica, ž v e p 1 o, živinska in n a- vadna sol, klajno apno, super- foafat 14/16% .in 12/14% kajnit in Tomaževa žlindra. Modra galica je letos izdatno po- :skočila v cen), zato priporočamo kmeto- valcem, da se za časa vpišejo 2, a naročilo. Vsa potrebna pojasnila dajo „Go- xiska zveza gospodurakih zadrug in druStev" v Gonci, alica Vetturini ät. 9 .(kjer je tudi „Centraina poaojilnica"). Z Dtinnja se narn piäe: Veliko veselje je prešinilo vse ade podpornega društva za slovenske visokoäolce na Du- najn čitavši imenovt nje prečastitega gj- Bpoda dr. Franc Sedeja knezom in nadäkofom goriškim, Imenovan c je nam- Teč, akoravno je bil kot ravntUel] Avgu- stineja in dvorni kaplan na Dunaju z delom preobložen, našel še toliko pro- atega časa, da je več let posloval kot blagajnik podpornega družtva za slo- venske visokoäolce na Danaju ter blago- dejno vplival na razvoj druätva. Kako skrbno je nabiral darove za to druätvo in je zopet razdeljeval mej revne slo- venake visokoäolce, Vam no morem opi- sati. Naravno, da je odbor tega druätva smalral za svojo dolžnost blagemu cer- kvenemu dostojanstveniku o iraenovanju knezom in nadäkosom goriäkim iakreno čestitati. To nalogo sta prevzela osta- novitelj in predsedaik ürusUa g. Jak. Pukl in druötveni blagajnik g. dr. Klorn. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Donaja. In Prevzviäeni je o tej prihki zopet pokazal svoje blago srce, darovavSi drušlvu znatno svoto. Bog mu piati ! Kazpis lialečaja. — Pri deželnem atavbinskem urada v Gorici se odJa mesto inženerskega pristava v IX. pla- Čilnem razreda, kateri more preiti v VIII. «n VII. plačilni razred s plačo, katera je določena po obbtoječem štatotn za osebje deželnih uradov. Prosilci za to mesto inriajc vložiti svoje prošnje pri dežolnem odboru najkasneje do vätevno 6. marcija '*• 1. Profinje se raorajo opremiti s po- trebnimi liutinami, spričajočimi dovräene ötodije, praktično zroožnost, katero ao ai pridobili prosilci kot tehnični fiinkcijonarji fri kakem javnem nrada, znanje deželnih JGzikov in drnge zrnožnosti, katere za- ötetata pravilnik za deželni odbor in äta- ^ za osebje dei;elnih uradov. Glede ¦tudij morajo prosilci dokazati, da so za- ^°bili diplom civilnega inženerja na kaki Politehniki naäega cedarstva in da so po- ložili oba predpisana državna izpita. Nadaljna pojasnila se podelujejo ob uradnih urah pri deželnem odboru. Koncert, ki so ga priredili sinoči Ji# öitalniäki dvorani tukajšnji slovenski dlJaki, V8pel je prav dobro. Že koj po 8. Ur> je bila dvorana natlačeno-polna. Ko se je pa začel vspored proizvajati, se je tudi T predsobah kar trlo občinslva. Pa tudi kako občinstvo ! Vsa slovenaka in- teligenca goriäka brez razlike je bila za- ttopana. Program bo je proizvajal z V3O natančnostjo in čudili gmo se res, da so bili možni kaj tako lepega prirediti naäi dijuki. Sicer se ne bomo spuščali po- drobno v kritiko, a reči inoramo, da h tistimi močmi, ki so jih imeü na razpo- lago, so nam nudili veliko več, neg) smo pričakovali, kar jim služi v cast. Pokro- vitelj koncerta je bil šolski e^etnik g. Šantel, kateremu so dijaki poklonili lep äopek. Med drugim odličnim občinttvom opazili smo tudi g. dvornega svetnika grosa Atlemsa Goriške mesto do kl ade. — VI. 1906 pobirajo se v Gorici sledeče občin- ske doklade in sicer: 57#j0 na hiäni in zemljiški davek, 67°|() na obrtnijski davok in na dohodninski davek, kateremu so podvrženi zasebni uradniki tor podjetja, ki morajo dajati javne račune, 180°0 na užitninski davek vina in moäta, 84°j() na užitninski davek od mosa, 3 K 40 vin. od vsakega na drobno potočenega hekto- lifra piva, 40 vin. za vsak liter na drobno potočenih opojnih pijač. Najdeuo truplo. — V torek zjutraj so naäli v Soči blizu tovarno v Strači- čah moško truplo, ki se je moralo že delj časa nahajatt v vodi, kajti bilojože napol segnito. Truplo so prepeljali v mrtvaänico na tukajšnjem pokopališču. Kmalu potem pa je prišla v mrtvaänicD Marija Bone iz Kronberg*, ki se je pre- pričala, da je utopljenec njen rn.il, 45- letni Ivan Bone. Bono je bil kočijaž pri tvrdki Sard & Lenasai. Dne 27. m. m. se jo pa doma sprl in od takrat ni bilo o njem več ne duha ne sluhti. Sodi se torej, da je sei koj isti dan v Sjčo. Snmomor. — U. Kavciö v Dornbergu si je v četrtek zjutraj ob 6. uri z brit- rijo prerezal vrat. Zadal si je šest ran. Prepeljali so ga na pol mrtvega v tuk. bolniänico, kjer je pa že ob 3. uri po- poldan umrl. Vzrok samomoru ni znan. Vojaški nabori. — Letoänji glavni nabor se vrši za aodni okraj : Gorica v Gorici, na Goriščeku ät. 2 in «icer po oböinah : V petek 9. marca : Št. Peter, Grgar, Trnovo, Opatjeselo ; v soboto 10. marca : Solkan, Podgora, Sovodnje ; v pondeljek 12. marca: Vrtojba, Ozeljan- St. Mihel, Šempad, O \ prsni bolezniin telesni slabostl Steklenica tega oljanravno rmene barve K 140, bcle K 2*— Trskino železnato jetrno olje Raba tega olja jc sosebno priporoč- ljiva otrokom in dečkom, ki so norvozni in nežne naravi. Trskino jetrno olje z žel. jodeeem. S tern oljem ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena eni steklenici je 1 K 40 vin. Opnmba. Olje,'katerega naročam direktno iz Norvegije, pre išče se vedno v mojein kemiönom laboratoriju predno se napolnijo teklenice. Zato zamorem jamČiti svojim čč. odjemalcem glede čistote sn stalno sposobnosti za zdravljenje. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa najboijsi pripomoček pri zdravJjenju 8 trskiuim oljem Steklenica stane I K 60 win. ^^^k_ .^^^h. .^^k. .^^^ ^^^k. -^^^~ -^^^. .^^^*.- -^^^t^ .^^^k. .^aBk Za pustne ueselice m i Divne novosti! Čipke, cxettice, modne tule, svileoe šerpe, moderce, rokavice in nogavice, ovrainice, perilo sa gospode, pajčolane sa neve ste, toiletno milo in dišave" Edina zaloga svetovno ananega Bergmann - ovega lilienenjega mlečnatega tnila itd. E1ino pri: J. ZORNIK Cioriea, Goäposka ulica JO JJP^^ ** w%#-ti--«-fc%^*-fc smodcicni papir in ovitki se sam sebe hvali in ne potrcbuje nikake reklame. Jako izdatno sredstvo proti ..uyllldililülllll HI ulidll U Ju ulllll UUullVl/ je liker GODINA, katerega napravljata v Trsta lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, l«karna!„AU' Igea", v ulici Fornelo it. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte ae ne poäilja manj kakor 4 stekl^ničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se* dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tem zneska zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh Ukarnah.