Osebne vesti. 601etnica. Dne 15. marca je obhajal v Mariboru 601etnico g. dr. Josip Leskovar. Rodil se je dne 15. marca 1875 v Cadramu pri Konjicah. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, pravne naufce v Gradcu in na Dunaju, kjer je prejel naslov doktorja prava. Advokatsko pri pravniško prakso je izvršil v Ljubljani. V Maribor je prišel kot samostojen odvetnik leta 1910. Jubilant jo bil ne- ustrašen in politično delaven Slovenec že pod Avstrijo. Po prevratu je bil gerent mariborskega okrajnega zastopa in gerent mariborske občine. Pri občinskih volitvah leta 1924 je bil izvoljen za župana mesta Maribor in je vodil župan^ke posle do leta 1927, ko je postal predsednik oblastnega odbora in si je pridobil v kratkem času delovanja oblasti za bivšo Slovensko Štajersko nezabne za&luge. Požrtvovalno in na vseh poljih delavnemu jubilantu naše iskrene čestitike z željo: Bog nam ohrani moža dela! Pogreb g. župnika, dekana In konzlstorijalnega svetnika Friderika Horvat. Dne 13. marca se je vršil pri Veliki Ncdelji pogreb tamošnjega g. župnika, dekana in konzistorijalnega svetnika Fr. Horvata. Zadujo pot je posodilo teinu priljubljenemu dušnemu pastirju pred cerkvijo in v njej 4000 ljudi. Na mirodvor ga je spremilo 2500 oseb in med temi 56 dubovnih sobratov. Pogreb j© vodil g. stolni prošt dr. M. Vraber, ki se je tudi poslovil od blagopokojnega pri odprtem grobu. V cerkvi je govoril zadnji pozdrav g. stolni kanonik dr. I. Žagar. Ganljivo je bilo slovo zastopnika Katoliške akcije in šolske mladine. Žalostinke sta pela domači pevski zbor in moški zbor pevskega društva »Maribor« pcd vodstvom g. kapelnika J. E. Gašpariča. Med odličnim spremljevalci na zadnji poti so bili: g. stolni kanonik Fr. Časl, ptujski prošt Greif, minister v pokoju Vesenjak iu srezki načelnik v Ptuju g. Bratina. Isredno številna udeležba pri pogrcbu je bil veličasten znak Ijubezni ter spoštovanja do blagega gospoda iz vrst naroda in duhovnih tovarišev. Bnhovniške vesti. Za upravitelja dekanije Kozje je bil imenovan g. Viktor Lunder, ikn.-šk. duhovni svetovalec in župnik v Kozjem; za upravitelja dekanije Velika Nedelja pa g. Franc JBratušek, ikn.-šk. konzistorijalni svetnik in župnik pri Svetinjah. — Postavijeni so bili gg.: Štefan Bakan, kaplan v Dolnji Lendavi, za provizorja istotam; Fortunat Končan, župnik pri Sv. Pavlu pri Preboldu, za soprovizorja v Mariji Reki; p. Konstantin Ocepek, minoritski duhovnik, za župnijskega vikarja pri Sv. Vidu pri Ptuju; Franc Modrinjak, 'kaplan v Pišecab, za provizorja v Artičah; Janez Ogulin, kaplan pri Sv. Martinu pri Slovcnjgradcu, za provizorja v Belih vodah; Ivan Rančigaj, župnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami, za soprovizorja v Podsredi; Jakob Sajovic, župnik pri Sv. Marjeti na Planini, za soprovizorja v Jurkloštm in Andrej Staknc, ikaplan na Ljubnem, za provizorja na Sladki gori. — Poverilo se je oskrbovanje župnije Gotovlje g. Robertu Vaclavik, vpok. župniku ravnoiam; oskrbovanje župnije Gornja Sv. Kungota g. Jožefu Kolarič, vpok. župniku malonedeljskemu in provizorju na Sl. gori. — Nastavljen je bil g. Inocenc Kunčnik, minoritski duhovnik, za kaplana pri Sv. Vidu pri Ptuju. — Začasno nezasedeno ostane kaplansko mesto pri Sv. Martinu pri Slovenjgradcu in v Pišecah. Naš svetovni znani učenjak umrl v Ameriki. V Njujorku je umrl v starosti 78 let g. dr. Mihajlo Pupin, znamoniti profesor nft" njujoT-žkem Columbia vseučilišču. Rajni se je rodil kot sin srbskih staršev v Idvoru v Banatu. V mladosti je bil pastir. Nižjo gimnazijo je štTidiral v Pančevu. S 15 leti je odšcl v Ameriko, ikjer se je preživljal kot delavec in po večerih j« obisikoval razna tečaje, v katerih se je izobraževal. Na ta način je fcončal gimnazijo in vseučilišCe. Njujorško Columbia vseučilišče ga je poslalo študirat fiziko na Angleško in v Berlin. V Berlinu je postal doktor, fizike. Po povratku v Njujork je bil profesor na omenjenem vseučilišču. Rajni je bil svetovno znan ter čislan kot učenjak ip iznajditelj. Amcrikanci so iz- redno ponosni nanj. Pupin je bil prijatelj pokojnega ameriškega predsednika Wilsona, na 'katerega je imel velik vpliv pri mirovnih. p-ogajanjih v Parizu. Na njegovo prigovarjanje se je uprl \Vilson zahtevi Italijanov, da bi se bili oni polastili po prevratu Bleda in Bohinja. Ostani velikemu možu ohranjen hvaležen spomin med Slovenci, za katere se je zanimal in zastavil svoj veliki vpliv, da je otel najlepši kcs slovenske zemlje! Nesreče, Staiček padel v Pesnico in uicnll. Poroke svojcga sina pri Sv. Kungoti se je udeležil tudi ženinov oče 701etni Matija Ermut, poscstnik od Sv. Križa nad Mariborom. Iz cerkve so šli gosti v krčmo. Iz gostilne se je odstranil stari Ermut, ikakor da bi se podal nokoliko na sveži zrak. Očeta ni bilo več nazaj. Vsi so bili prepričani, da je fcrenil domov in so šli, nič hudega sluteč, za njim. Ermuta tudi doma ni bilo in so ga šli iskat. Skraja je bLlo vse iskanje zastonj. Čez par dni so našli v Pcsnici njegov klobuk in šele čez en teden po nesreči so zadeli v Pesnici na starčkovo truplo. Kako je prišlo do smrtne nesreče, ne zna nikdo. Gospodarsko poslopje je uničil ogenj v co6i posestniku Benku v Krčevini pri Vurbergu. Uničeno je zidano goapcdarsko poslopj-e, zgorelo je 20 kokoši, težke svinje, 4 vozovi, več gospodarskih strojev ter preccj slame in sena. Slioda znaša 40 000 Din, zavarovalnina je ikomaj polovična. Snirina nesreča gospodinje. V župniji Planina pri Sevnici so pri Španovih v gozdu podirali drevje za drva. Za clelavci je šla pogledat hisna gospodinja. Pri pregledovanju dela je pridrvel nenadno z velike strmine tcžajk hrastov hlod, iki je zadel ob gospodinjo, da jo je vrglo daleč proč in je kmalu izdilinila. Rajna je bila vzgledna mati in gospcdinja in je njena smrt zelo hudo zadcla družino. Padel z vcza in podlegel poškodbi. V bližini svojega doma v Stožicah na Kranjsikem je padel z voza 591etni posestnik Jakob Jernejc. Pri padcu je dobil tako hude poškodbe, da jim je podlegel vkljub tak-ojšnji zdravniški pomoči. Hazne novlce. Srcča v nssreči. Na mostu pri Erodeh blizu Vranskega je bila v zadnjem trenutku slučajno preprečena velika avtobusna nesreča. Med Sv. Petrom v Sav. dolini in Vranskem vzdržuje avtobusni promet g. Artur Jugovič Ko je pripeljal avtobus do zgoraj omenjene točke, g. Jugovič ni mogel videti radi ovinka, da mu pelje nasproti tovorni avto. Obe vozili sta se srečali na zelo ozkem mostu. Radi nevarnosti trčenja je zapeljal avtobus na skrajni rob. Desno kolo je Se bilo čez rob in je manjkalo za las, da se ni prevrnil avtobus s 6 potniki v dokaj globok potok. Potnikom se ni zgodilo ničesar, lc smrtni strah so morali ofcušati nekaj trenutkov. Sunek je cementni steber, ki je držal ograjo, zbil iv potok in zlomil ograjo. Avtobus je odnesel iz nesreče lažje poškodbe na &pre- dnjem delu, ni mogel nadaljevati vožnje in je prevzel potnike ter pošto kamniški avto, iki je zapeljal oboje na postajo. Skrivnostna najdba v podzemeljski jami. V Beli Krajini je V3e polno podzemeljsikih kapniških jam, a še vedno nove odkrivajo. V okolici Adlešičev so odkrili zadnje dni novo kapniško jamo, v ikatero so se spustili po vrveh 27 m globoko. Na dnu jame so zadeli na vse polno najlepših ikapnikov, razne ikosti in na Cloveško lobanjo. O Skrivnostni najdbi lobanje se širijo najbolj različne govorice in se vzbujajo spomini na par nepojasnjenih zločinov, kl so se zgodili pred 40 leti. Strašen pcžar. Naselbino Čankalun v spodnjem. Egiptu je uničil požar 14. marca. Zgorelo je 600 hiš. Otožsslovanfcs vredni Smrtna cbsodba. Mariborsko sodiščc je obsodilo na smrt dne 15. marca Viktorja Juhanta. Juhant je umoril in izropal lani dne 20. novembra v Gradiški pri Zgornji Sv. Knngoti mladega ikrošnjarja. Na smrt obsojeri je iz Mlake pri Komendi blizu Kamnika, star 32 let. Presedel jc že v jcči dve leli zaradi tatvine. Samomor. Obesila sc je Mariboru na Kralja Pctia trgu 221etna služkinja Marija Ribizel. Vzrok obupnega dejanja mladega kmetkega deklcta je neznan. Slspar v vlogi ekseliutcrja. Ilalozc so bile že večkrat žrtev vseli mogočih sleparij. Zadnje dni se je klatil po Halozah po ikleteh, pcčalil sode ter iztirjevai denar neki m-oški pod kririko eksekutorja. Slepar je potegnil na ta način iz kmočkih žepov 3000 Din v gotovini, poviii so ga kmetje še gostili in mu dajali bre7,plačno prenočišče. GoIjufa zasledujejo orožniki. Vlomilec odnesel celo vrečo fotorjrafskih aparafov. V noči je bilo vlomljeno s ponarejenim ključem v prostore tvrdke »Fotomaterial« v Perlesovi. hiši v Prešernovi nlici v Ljubljani. UzmoviC je odnesel najbrž v vreči 25 fotografičnih apai-atov raznih znamk in iz predala 1000 Din gotovine. Vlomilec je tnoral imeti poniagača, iki mu je 'kill z dvorišča hrbet. Škoda znaša 16.000 Din Gbsojen slepar in ovaduh. Novomeško okrožno sodišče je obsodilo dne 12 marca t. 1. zaradi prevare in ponar?:janja listin na štiriletni strogi zapor 37letnega Ivana Meze, doma iz Trsta. Obsojeni je imel pred petimi leti službo v papirnici bratov Piatnik v Radečah pri Zidanem mostu. V papirnici je ponarejal tovorne liete, katere mu je izplačevala tovarniška blagajna. Blagajničarko v omenjeni papirnici je po fcrivem obdolžil vohunstva ter jo pusti' zapreti. Spravil jo je ob službo in pred sodišče za zaščito države, ikjer so preiskavo proti obdolženki ustavili. To lopovščino je zagrešil, da je lažje nadaljeval svoje sleparije. Pred sodniki se je izgovarjal, da je bil prisiljen k sle parijam radi preslabe plače V tvornici v Radečah je prejemal na mescc 190C Din, njegova žena pa 800 Din pokojnine. ČroESovcI. V jeeeni smo poročali, da je tai niku tukajšnje Kmecke posojilnice nekdo poini.il v/. »Xa,?ega doma« kolo. Gospod si je se veda kupil drugo kolo n na prvega je paf moral pozabiti. Zdaj po več mesecih J3 pa do bil obvestilo, da je njegov. biciklin v Maribon na policiji. Samo škoda, da policija ni obdr žala tudi fanta, ki sa je na kolesu voz 1 in zatrjeval etražniku, da ima knjižico doma in jcbo kmalu prinesel. Čreasovci. V nedeljo due 3. inarca je naše Prosvetno društvo vpriznrilo v »NaSeni doniu« igio »Mlinarjev Jancz«. Društvo je naredilc vtliko reklamo in d\orana je bihi dobro za sedena, od »Cvetiae Borograjske« sem je MIp prvič zopet polna. Igra je v spiošnam dobn uspela. Režiserka in :gialci so se potrudili koiikor so pač mogli, vendar je igra bila pre težka za naSe razmere in na tako raaija bdntežko izvedljiva. Vse ni za vsak kraj. Mi smt zadovoljni in čest'tarao vsem! Črensovci. V nedeljo dne 3. niarca je imel; si-ezka organizacija JNS pri nas sestanek ii s:cer v gostilni Škoberne. Tega volilnega se stanka se je udeiežil ludi bivši posianec I!aj dinjak, ki je poročal o svojem pnslanskem de lu. Sestanek je bil zelo slabo obisUan. Udele ženci so postavili za kandidata .TNS gospod: Hajdinjaka. Ne vemo, če je g. llajdinjak po rečal tudi o tem, da je podpisal predlog '{ . ' r . Volilci še tega niso pozabili. Gornja Bistrica. Tudi pri nas imamo uzmc vič^. Pa so navadno prefrigani taki tatovi, d j:h težko dobiS. Eden od teh je pa le imel smo lo. Zasačili so ga in ukradeno blago je mora' <>am znositi na^aj in še par gorkih je dobi). fr že boljše pustiti vsakemu njegovo lastnino pri miiu. Dolnja Bistrica. Naši igralci :n pevci so gostovali tudi na Hotizi dne 4. marca. Na pustni torek so nam pokazali svoje sposobnosti pri nas dotna v šoli. Dobro so se odrezali v obeh inestih in ljudje so napolrrli »dvorane«. Pripr.ivljajo že drugo igro. Beltinci. Pri nas je umrl v najlepšib moških leth daleč znani gostilničar Kreslin. Pokopali emo ga v četrtek ob veliki udeležbi ljudstva od blizu ia daleč. Pokoj njegovi duši! Bisirice. Zanimiva je statistika časopifiov za naše tri Bistrice. Izgleda takole: »Novin« je na Gornji Bistrici 30, na Srednji 16, na Dolnji 36, skupaj 82 izvodov; »Slovenskega gospodarja« je na Gornji 45, na Srednji 22, in na Dolnji 18, skupno 83 izvodov. »Domovine« na Gornji in Srednji ni nobene, na Dolnji 4; »M. Krajine« je na Gornji 4, na Srednji 1, na Dolnji 2. »Domoljub« je na Srednji 1 in 1 »Slovenec« tu in 1 na Dolnji. Tudi »Jutro« je 1 na Srednji. Zanimivo je, da na vseh treh Bistricah ni niti enega izvoda »Ljudske pravice«. Kaj nam pove ta seznam? To, da naši ljudje hočejo le katoliške liste. Najbolj je razveseljiv porast »Slovenskega goepodarja«, saj je imel ta list lansko leto junija na vseh treh Bistricah le 4 naročnike. Torej vsi napadi na list in na njegove poročevalce niso nič pomagali. Na take napade so ljudje odgovarjali lako, da 80 pridobivali nove naročnike. Največ zaslug za tako visoko žtevilo naročnikov »Slovenskega gospadarja« imata selska pismonoša na Srednji in Gornji Bistrici. Bog jima bo poplačal trud, ki 6ta ga imela za katoliški tisk. »Domovini« so pa naročniki kar skopneli, v celi župniji ima še samo 9 naročnikov, dočim ima »Slovenski gospodar« v fari trenutuo točno 150 naročnikov. Nekateri so sicer jezijo na to visoko število, pa vsem takim povemo, da niti pri tej številki nočemo obstati. Le naprej, pridobivajte nove naroenike. Če kdo lista redno ne dobiva, naj se oglasi pri gospodu kaplanu. Bistrice, zlaeti Dolnja, potrudite se, da boste kmahi prišle do števila 100. Trnje. Naša vas je dobila bogoslovca. Gosp. Cvetko je prišel iz vseučilišča in je vstopil v jflogoslovje v Mariboru. Vsi vaščani smo s? tega razveselili. Obilo božjega blagoslova! Avtobusna zveza. Skoraj bo eno leto, ko več ne vozi avtobus med Soboto in Lendavo. Kraji med tema dvema mestoma (30 km) nimajo sedaj na razpolago nobenega prometnega sred6tva in so Ijudje navezani le na svoje noge, ki pa v slabem vremenu tudi odpovedo. Radi vi- soke takse (12.000 Din) se baje avtobusna vožnja ne izplača. Ali bi se mogoče našel kje kak avtopodjetnik, ki bi nam oskrbel to prepotrebno zvezo? V Lendavo moramo hoditi na vse urade in mislimo, da bi ee izplačalo. Vsaj na vsaki drugi dan bi si želeli tako zvezo. Pozanimajte se za to progo in pri zmernih cenah bo dovolj potnikov!