v// V' • THOUGHTS - LETO 3 2 MAJ 1 9 8 3 * misli (THOUGHTS) Religious and Cultura! Monthly in Slovenian language Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen ( Est.) leta 1952 + Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O. F. M., Baraga House, 19 A'Beckett St., KEW, Victoria 3101 Tel.: (03) 861 7787 + Naslov MISLI: P.O.BOX 197, KEW, Victoria 3101 + Letna naročnina (Subscr.) $ 6.—. izven Avstralije (Overseasji$ 10.—. letalsko s posebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej + Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec + Stava (Setting): MISLI, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 + Tisk (Print): Distinction Printing, 164 Victoria St., Brunsvvick, Vic. Tel.: 380 6110 KNJIGE! KNJIGE! KNJIG# Poštnina v ceni ni vključen3' UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LAN" GUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) — Cena prvega dela 7,— dol-drugega dela pa 8.50 dol. ANGLEŠK0-SL0VENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR' eni knjigi (Komac — Škerlj), žepna izdaja,je pošel in čakamo nove doba''5, ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. knjiga. —Obsežno delo dr. J. Kolariča in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40.— (Posamezne knjige: prva 7.—, druga 9,- in tretja 28,— dol.) LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mause(iJ iz življenja v Sloveniji med revolucijo in povojni. Zares vredna branja. C e1,1 vsem trem delom samo 10,— dol. VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimiva najnovejša knjiga izdana v venskem zdomstvu. Napisal misijonar Andrej Prebil. — Cena vezani knji' 13,— dol., broširani pa 10,— dol. ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ - Spisal Franc BOkvič. Cena 6.- ^ ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauserja. Cena 5.— dol. MATI. DOMOVINA, BOG — Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2. dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografij pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2.- ^ PERO IN ČAS L— Izbor iz pisanja Mirka Javornika od 1927 do 1^ Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15.— dol. NAŠ IN MOJ ČAS —Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj )e pisal filozof Vinko Brumen v Argentini. Cena vezani knjigi 13,— dol., ^ širani pa 10,— dol. ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA - Strjl 280. Cena vezani knjigi 16,— dol., broširani 13,— dol. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjava prič o teharski dogodkih po vojni v letu 1945. — Cena 2,— dol. V ROGU LEŽIMO POBITI — "Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tiso^ po vojni v letu 1945. — C ena 2,— dol. (Dalje na notranjih zadnjih platni^ ■# SLIKA naslovne strani: Brezje na Gorenjskem, naša narodna božja pot Marije Pomagaj. PA NAJ DANES za šalo pričnem kar z uganko:Kdor najde v kateri koli MISLI poročilo, da imajo 3500 naročnikov, dobi prosto vožnjo v Evropo zaj! Kot urednik in upravnik vem, da uganki ni rešitve, zato sem tako radod^ z nagrado. — Zadevo je sprožilo novo pismo, ki je sledilo canberrskemu v številki. Pravijo, da gre v tretje rado. Naj kar tu povem, da bo tretje pismo lo v koš. Če odgovor tema dvema ni dovolj jasen, potem je škoda besedi. Moram pa povedati, da je pismo Canberrčana povzročilo tudi to, da sem , nekaj zastarele naročnine in tudi nekaj pisem obljub bodoče in stalne porr,0\ našemu Tiskovnemu skladu. Bog daj, da bi se ta dobra volja nadaljevala pri ^ ki so zaostali z naročnino - in teh je žal precej. Če je kdo v težavah, rade v°[ naredim izjemo. Prepričan pa sem, da je pri večini teh dolžnikov le brezbn'Žlf in odlašanje, čas pa hiti svojo pot in leta prehitro minevajo. Teh vrst naroči , pa res ne bi rad izpustil brez poravnave dolga: apeliram na njih poštenost, P3 ti!\ na njih narodno zavest. Naj priznajo ali ne: MISLIM dolgujejo več kot tistih1' kaj dolarjev: niso jim le domače branje - ohranjajo jim tudi slovenstvo. Urednik in upr3'' bož 7|Q » J VSEBINA + Ob prazniku dela — D. Z. — stran 97 + Vabilo na večer z Marijo — — ~ stran 98 + Ohranimo naš jezik! — Dr. Jože Krivec, Argentina — stran 99 + Pape- fmisli žev delovni dan — stran 101 + Povej, kje so ostale rože? — Phil Bosmans — stran _ _ 102 + Marija s Krasa — Legenda — Mirko Javornik — stran 103 + Vse nosimo v : sebi — Karel Mauser — stran 105 + Želje glede naSe matične domovine — “NaŠa u Luč” - stran 106 + Domotožje v maju - pesem - M. H. - stran 107 + Izpod $ Ar C lr*\/0cl/0 sydneyskih stolpov - P. Valerijan - stran 108 + Izpod Triglava - stran 110 + BožJa beseda - NaS zSled - Po dr- J- Jenku - stran 112 + Adelaidski odmevi -Poslednji govor pok. škofa Kennedyja — stran 114 + Poldne zvoni — pesem — LETNIK 32 Paul Claudel — stran 115 + Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — , stran 116 + NaSe nabirke — stran 116 + Nekaj za kozmetiko — P. P. — stran 118 ■ 5 + P. Bazilij tipka ... — stran 120 + Z vseh vetrov — stran 122 + Kotiček naših J 1983 mladih — stran 124 + Križem avstralske Slovenije — stran 125. Ob prazniku dela I ^I'EN izmed velikih sodobnih krščanskih mol, Francoz H°n Karmel, je nekoč dejal, da ne more imeti pravega spo-l°Vanja do človeka, ako ne vidi na njegovih rokah žuljev de-gel ^ar ie v premišljevanju gledal roke Jezusove, si ni mo-** misliti prave človekove veličine, ako mu ni delo vti-1 0 svojega pečata. je brezpogojno potrebno, ako hočemo Živeti. Tako jern^e ^°§ ustvaril. Zato s svojim delom služimo Bogu, izvršu-/, ,0 njegovo voljo, z njim sodelujemo. Delo, pa naj bo že r*nokoli, ni samo naša dolžnost — delo je tudi naša tast. K h i akor je naš Gospod posvetil vse odnošaje med človekom \)S^ešOVim bližnjim, tako je povzdignil in oplemenitil tudi dob ^}OVek°ve odnose do materialnega sveta in zemeljskih rin: med temi odnosi pa je najvažnejše delo. ^eb>l° ^oveku že z naravnega stališča dolžnost, da ohranja pr C’,J)0Saii svet ter pomaga pri kulturnem in tehničnem na-d iU ^^oveštva- P° Kristusovem odrešenju pa je delo tudi z he naravnega, večnega vidika zaslužno, če ga opravljamo po-in 0 m iz ljubezni do bližnjega, do skupnosti zaradi Boga iz^eš0Va kraljestva. V tej luči od zgoraj je tudi delo eden e<* pripomočkov h krščanski popolnosti to ^irbanski družbi delo ni več suženjsko opravilo, kot je delu °Jrn°Val stari poganski svet, temveč je človek po svojem jgospodar sveta, ki vsako svoje prizadevanje usmerja v stVn s^iupnosti in v slavo božjo, katera je najvišji namen vsega arstva. P(^eh^n° 50 iz^azova^i rokodelstvu in mu priznavali ^ti HS sv°b°ŠČine ter ga v vsakem pogledu zakonito ščitili l'ekovi, ki so bili od krščanskega duha najboljprešinjeni! "»».Maj Vrednost človekovega dela ni v prvi vrsti storitev, ki jo opravlja, temveč dejstvo, da je tisti, ki delo opravlja, človeška oseba. V delu, zaradi svetlobe Kristusovega vstajenja, ki prodira v nas, vedno najdemo tudi žarek svetlobe novega življenja, novih dobrin in kakor napoved nove zemlje in novih nebes. Papež Janez Pavel II. Delavcu so postavili za vzor tesarja svetega Jožefa — Cerke1' je vpeljala poseben praznik: JOŽEF DELA VEC, ki ga prazni je prvega maja — in njegovega rejenca, samega Zveličarja, ** sc je od njega rokodelstva učil in ki je v svojem javnem delO’ vanju v mnogih prilikah poudarjal dolžnost ter vrednost defo Jezusov nauk o delu je jasen: krščanstvo, ki delo oplemefl<' tuje in brzda pohlepnost, v skladu z nravstveno poglobitvi pospeSuje tudi ljudsko blaginjo, delavnost, smisel za družin0’ socialno pravičnost in težnjo po vsestranskem napredku. m S VSAKO LETO, NA PREDVEČER PRAZNIKA MARIJE IZ BREZIJ, KI VARUJE SLOVENSKI NAROD IN SLOVENSKA IZROČILA V SVETU, 2 3 . M A J A , BOMO V SVOJIH DOMOVIH PRIŽGALI SVEČE. PREŽIVELI BOMO VEČER V MISLIH NA KRŠČANSKA IZROČILA, KI SO STOLETJA VODILA NAŠ ROD V DOMOVINI IN OBLIKUJEJO DANES NAS V SVETU IN PO NAS NARODE MED KATERIMI ŽIVIMO. VABIMO VSE SLOVENCE V DOMOVINI IN VSE ROJAKE SLOVENSKEGA IZROČILA V SVETU, DA SE NAM PRIDRUŽIJO. Gornje besedilo je bit sloyesni sklep slovenske narodne skupine, zbrane leta 1976 na mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji, ZDA. Tudi avstralski Slovenci smo povabljeni, da se leto za letom na "MARIJIN VEČER" (letos na ponedeljek 23. maja ) z molitvijo in prižgano svečo pridružimo ostalim rojakom doma in po svetu. Ohranimo naš jeiik! Naši rojaki v Argentini že dolgo dobo praznujejo vsako leto SLOVENSKI DAN. Letos so se na nedeljo po veliki noči že osemindvajsetič zbrali na to svojo veličastno prireditev. Slovenski dan s skupno mašo, zborovanjem in nastopi dviga slovenskega duha ter podaljšuje življenjsko silo argentinske slovenske narodne d nižine. Letos je bil slavnostni govornik dneva pisatelj DR. JOŽE KRIVEC. Četudi ne v celoti, ta letošnji govor posredujemo našim bralcem. Naj bi njegove besede poživile tudi naše slovenstvo! — Urednik i & AŠI davni očetje so poselili zemljo, ki jim jo je bil §te^°l°čil za njihovo domovino. Niso bili veliki po rili U’ 3 so kljub temu dolga stoletja vztrajali, se bo-ve|-ln branili svoje. Za medsebojna nesoglasja že tedaj v j.aJ° Cankarjeve besede:“Medsebojni spori so minili živ|- eni h'Pu’ ^0 je narod spoznal nevarnost za svoje sg f^erije’ za svoj dom, za svojo prihodnost. Celo ovce „uresejo v nevarnosti, otroci se stisnejo drug k druge-■j Pa bi si moški ne segli v roko!” jev so v poznejših stoletjih prišli do svojih vladar-d0’ Sa,T|ostojnih vojvod, neodvisnih knezov; tako so na q svoboden obred ustoličevanja svojih izbranih . °sposvetskem prestolu. n' bil° brez boja in brez žrtev navrženega. pest-e Jih ni branil ali jim pomagal. Le kar so z lastno J° in s svojim umom dosegli, to so imeli. Zanje je rek u3V 0d stvaijenja sveta veljal vsaj smiselno tisti ^ 1 Pravi:“Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!” kje je, upoštevajoč vse to in s pogledom v prete-d0^ase narodovega življenja, pa z bistrovidnostjo bo-r'%°]^i.0svet*jen’ precl stodvajsetimi leti (1863) na- aPrei m neustrašeni borec za Zedinjeno Slovenijo, Levstik, tedaj v Vilharjev vodilni politični list J zapisal:"Slovence bo rešil le slovenski •p 111 vsestransko lastno delo!’ i c pro- §ra«iin ^ove'^0 ^''e drzne in preroške besede za tiste Levsti- reVoiuC^ ko se je smelo le na tihem misliti na tako bila C|°narno vsebino, katere javna izpoved pa je je2aVZr°k preganjanju in zasledovanju. Levstik sam jave -^e *n za nekatere podobne svobodoljubne iz-iiHjj 'n tudi pisane besede plačal s skoraj popolnim nn„i„ nJern svoje življenjske eksistence. “Pogine naj Pes!” % „i° ®a nasprotniki v obrambi svojih osebnih ko-^°bsodili. v‘lno da ^evst'k je živel samo za to, da bi ljudstvo pra-ižo()]j^er°dil v narod in da bi ga duhovno in socialno družbo, ne kot nek posnetek velikih na- rodov, ampak kot samolastnega in edini primer te vrste. Bil je mož lastnih, čistih in brezkompromisnih idej in ciljev. Ko se je otepal mlačnosti mladosloven-skega tabora, je posveta v globino slovenskega kulturnega problema, v katerem se bije že ob začetku narodnega življenja boj med resničnimi kulturnimi vrednotami in lažno kulturno napihnjenostjo. V političnem pogledu je Levstik na prvem mestu odločno zagovarjal pravico do slovenskega jezika, iz katerega potem raste in se razvija vsa kultura naroda, budita zavest in pogum. Napenjal je neodločne narodne zastopnike in pisal o slovenskem programu, ki naj ga uresniči Zedinjena Slovenija. Vodil je ostro borbo zoper Nemce in narodne odpadnike ter postavljal zahtevo po popolni osamosvojitvi slovenskega naroda. Na kaj so merile tedaj te Levstikove zahteve? Slovenci naj si postavijo svoj slovenski program! To bi se reklo: take vsebine program, ki bo služil in zadostil potrebam svobodnega slovenskega naroda in ki bo samostojen, ne naslanjajoč se na nikogar, kjer bi si, rekoč po Prešernu, “prosto” to je v svobodi, “volil vero in postave”, kjer bi veljal slovenski jezik in kjer bi le domača kultura bila vsebina narodovih dejanj. V tem je bil že tedaj javno nakazani klic naroda k svobodi. Naše naloge so ostale tudi danes še vedno iste: nadaljevati boj za samostojnost in svobodo domovine, skrbeti za slovenski jezik, ohranjati slovenstvo v tujem svetu, slovensko zavest in slovenska izročila ter vero in zaupanje v Boga, našega najvišjega Gospoda. NIKDAR ne bomo do konca doumeli vzrokov, zakaj smo prav mi bili vrženi v svet. To je bUo v božjih odločitvah. Težko pa si je misliti, da bi nas bil prav naš Gospod iztrgal iz domače zemlje ter nas v nove širjave sveta poslal umirat kot plevno seme, ki nima klice življenja v sebi. Prav zato smo dolžni izpolnjevati naloge do slovenskega naroda mi, izseljenci v svobodi, pa tudi pomagati, da jih bodo prav razumeli in živeli skladno z njimi naši potomci. Da bomo ohranili čim dalje slovenstvo na tujem, si moramo prizadevati v prvi vrsti za življenje slovenskega jezika: to je z načrtno skrbjo po znanju, ohranjanju, prenašanju in pravilni uporabi slovenskega jezika. To zahteva volje, trdnosti, ponosa in predvsem zavesti — tudi pri nas, starejših, ki smo njegovo znanje že prinesli zdoma. Pri mlajših, že rojenih v tem novem svetu, je to težavnejše: zahteva neprestano skrbno bedenje, oprezanje in popravljanje, da nam plemenitega klasja, ki je komaj vzklilo v mladih srcih naših ljubil: otrok, ne zadušita mlačnost ali nezavednost. Pri tem se potegujemo in stremimo za nečim, kar ima prvo vrednost v našem življenju. Naši nasprotniki iz nevednosti, sebičnosti ali z namenom, poniževati nas ali nam streti ustvarjalno silo, prihajajo z očitki ali namigavanji, da je slovenščina majhen, nepotreben jezik, ki ga govori le peščica zaostalih in neukih ljudi. Mi pa vemo, da je na svetu mnogo ljudstev in narodov, manjših od nas, pa vendar z ljubeznijo govore svoj domači jezik. Ni važno za pomen jezika, koliko ljudi ga govori, ampak bolj, kaj je narod v tem jeziku vrednega ustvaril ter sebe in druge s tem obogatil. Težko je prenašati in trpeti, če ti kdo materin jezik zatira ali prepoveduje. Toda sramotno in poniževalno je ravnanje tistih, ki sami iz mlačnosti, neprizadevnosti in brez ponosa svoj jezik pozabljajo, opuščajo in v ošabnosti zametujejo. Tudi se sliši, da je slovenščina jezik brez zgodovine in pisanih zgodovinskih dokazil o svojem rojstvu in razvoju. Pa zapis bizantinskega zgodovinarja, Prokopi-ja, da so ob selitvi narodov že 550. leta slovenske predstraže trkale na vrata Evrope? — Ali Brižinski spomeniki, prvo izvirno pisano dokazilo za začetek zgodovine našega jezika, postavljeni med leta 970 in 980 ? — In najstarejši slovenski tiskani knjigi. Abecednik in Katekizem, iz leta 1550, ki nedvomno jasno pričata o naši zgodnji književni navzočnosti vštric z drugimi sosednjimi narodi? Še tretji očitek, da je slovenščina reven jezik, nesposoben mojstrovine v besedi, v katerem ni mogoče povedati nič lepega ali učenega. Če bi to bilo res, kaka duhovna revščina bi nas obdajala! Kaka revščina, če ne bi v materinščini mogli z lepimi, izbranimi besedami izraziti v polnosti tega, kar srce najlepšega čuti in oči prelestnega zaznajo! Naši prevajalci iz tujih jezikov v slovenščino nič ne tožijo — nasprotno: hvalijo bogastvo našega besedja in gibčnost slovenščine, ki pomaga ohraniti posebni jezik, slog in čas prevajanega tujega pisatelja in pesnika. Prav zaradi tega so mnogi naši prevodi iz svetovnega slovstva prave mojstrovin6- Vrzimo pogled še na domače izvirne ustvarjalce:v sočno izraznost kmečkega ljudstva, ki ji je prisluhnil in jo zapisal Fran Levstik; v izpiljene in bogate verze Prešernove poezije; v pojoči jezik Cankarjevih moj' strovin; na Finžgatjevo izbrano domače besedišče;1,2 pesniško izvirnost Župančiča. Po tehtanju tega in po bežnem pogledu na rojake" inteligente, raztresene širom sveta, na katere s ponO" som merijo naše oči, pa zroč na vrste mlajšega rodu-ki jim svetovne univerze že dajejo zrelostne diplofl^ — kdo bi se še drznil trditi, da izhajajo iz naroda z rev' nim, beraškim, neomikanim in neizraznim jezikoift katerim ne bi bil omogočen vzlet na svetovne višin® kulture in znanstvene ustvarjalnosti? Če ne bi t^1 Slovenci prizadevni in kulturno visoki, kdo bi vedelza nas v širokem Buenos Airesu, kdo bi nas poznal v pf°" stranem svetu? Ponovimo še enkrat besede Slomška, učitelja lju' bežni do naroda in jezika, ki pravi: “Najžlahtnejši d^ božji je jezik, s katerim se človek izobrazi v človek^ Jezik je sredstvo občevanja med narodi, je najmočneJ ša vez vsakega ljudstva, katerega bratovsko druži. sramuj se svojega ljudstva in ne pozabi svojega jezik3 ki te ga je naučila ljuba mati! Beseda materina je ži'° znamenje materine ljubezni. Kdor to znamenje zat|f matere vreden ni!” Pisatelj Ivan Cankar jo časti s slavospevom venska beseda je beseda praznika, petja in vriska- j* same zemlje zveni kakor velikonočno pritrkavanje zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo t£( se ozro na čudežno deželo pod seboj.” Naš rojak, Andrej Kobal, kije prepotoval pol svets in obladal kopico jezikov, je na vprašanje, kako dar obdržal materinščino brez stikov s slovenskimi Ij11^ mi, odgovarjal takole:“Ali ni samoumevno, da člov* normalnega razuma ne pozabi materinega jezika? , jeziku detinstva in doraščajoče besede se nauči ^ sliti in poznavati svet in prvotni jezik ostane podlag pri učenju drugih . . . Rojeni Slovenci, ostanimo venci!” Pisatelj Karel Mauser nas naravnost prosi za 1 zen do slovenske besede in nje ohranitve, rekoč:”* kor so nam ostali papirusi in hieroglifi, kakor so ^ hranile v kamen vsekane, v glino vrezane in na pett ment napisane besede, tako bodo za nami ostale ge, revije, časopisi in članki. Nas ne bo več, nit' f pela za nami, naš duh, naša misel, naša hrepene*^ naše želje — to bo ostalo v črkah, v slovenski besed1', duhu, ki smo ga v svojem življenju skrili pod p'8*”1 ali tiskano črko. Z iskrenim zaupanjem se obračam na vsakeg3 med nas, da bi pustil v svojem srcu prostor za slov ^ sko besedo in če jo je izgubil, da tava mimo njega' 100 Misli, Maj l!,l\ 'jubo prijel za roko in pripeljal v svoje srce na- aJ^ (Zbornik Svobodna Slovenija 1963) jo*esnGradnika besede nas opominjajo in bodri- Ne vse za vsakdanji kruh, človek je telo in duh. Saj še gora in drevo raste v zemljo in nebo! ]„^e °brnimo torej vsega za minljive dobrine, ki ob-. e v napeti mošnji, pač pa tudi kaj za one, ki raste-^ srca in duše! ga- n6"3 ^ naŠa yubezen do vse8a> kar je slovenske-čjj' 0 Jezika, do kulture, folklore, do narodnih izro-ž]a’, ° Pesmi. Predvsem tudi do pesmi, ki je posebni tr>i biser narodove duše. Zaključim: Slovenska knjiga je shramba lepih besed našega jezika. Je kakor brušena čaša, ki se polni z žlahtnim sokom .zemlje, knjige pa s sadovi uma in srca. Večkrat mislim na problem knjige v izseljenstvu: precej jih izide in mnogo je dobrih vmes. Mnogo branja! Ali so nam v čast in ponos in se dovolj zavedamo njihove vrednosti? Hodim v svetu, daleč od doma. Pa vendar se počutim tudi kakor v osrčju Slovenije,.ker gledajo in se mi ponujajo slovenske knjige s polic. Mnogo čudovitih stvari je ustvaril slovenski duh v velikem svetu. Kaj vse od tega bo služilo tudi tujcu! Le knjige bodo ostale večno naše, ker v njih živi naša beseda, naša govorica, naš materni jazik! Papežev delovni dan SVqVaTIKANSKI časopis “Osservatore Romano” je v žev* ^rancoski izdaji lani enkrat objavil potek pape-delovnega dne. Prepričani smo, da bo zanimiv j 2a naše bralce, zato ga objavljamo. Hi0ijtnez Pavel II. vstane vsako jutro ob 5:30, sledi ž‘ev *n premišljevanje. Ob sedmih mašuje v svoji kapeli v različnih jezikih — odvisno je od jest^’ * 8a govorijo navzoči. To so pogosto skupine šlj i/ptov rimskih kolegijev, bolniki, škofje, ki so pri-poSa ‘m na obisk “ad limina”, skupine laikov ali tudi Papeževa kapela lahko sprejme najvefc So (y,Set oseb. Po maši se papež pogovaija z gosti, ki obr, 1 pri maši- Pogosto povabi koga na zajtrk, ki je. Ob UrL °žjiny8 ^ oc^de PaPež v svojo pisarno, kjer se z naj-li$tin Sode*avc‘ najprej pogovori o tekočih zadevah, jegas ’ P*smih itd. Do enajste ure dela nato sam. To 0^’ *° ga strogo porablja za osebno delo. enajsti uri začne v svoji osebni knjižnici spreje-Pape/°ste’ ^eh zasebnih avdienc je zares veliko, saj St0v * enem letu ta čas sprejme od 450 do 500 go-obisk (iSakega posameznega škofa, ki pride v Rim na di ^ , 3(i limina”, sprejme posebej. Za vsakega se tu-1 Vij- n° PriPravi tako, da prebira poročila o njegovi Vvj1' razčlenjuje posamezne-težave itd. V tem času Ho 2jv-Sprejema tu^i ljudi iz kurije, kardinale, ki stal-^ ’J? v Rimu, državnike, člane vlad, diplomate, ki 1 ^ Zn°Ca^° ^reditivna pisma, predstavnike kulturne- i ^ov itdanstvenega in javnega življenja, skupine verni- Ob 13:45 papež kosi. To je običajno delovno kosilo, saj nanj pogosto povabi osebe, s katerimi se želi temeljiteje pogovoriti o vprašanjih, ki se jih je za časa zasebne avdience komaj dotaknil. Janez-Pavel II. navadno povabi h kosilu škofe, ki so prišli v Rim na o-bisk “ad limina”. Po kosilu počiva pol ure, nato pa odide na teraso, kjer dobro uro moli brevir, premišljuje in se uči tuje jezike. Trenutno je pri njem na vrsti holandščina. Naužije se tudi svežega zraka in se odpočit vrača v svojo pisarno, kjer dela do 18:30. Dela v tišini in ne sprejema nikogar. Ob 18:30 se sestaja z odgovornimi člani vatikanskega državnega tajništva. To so uradno ustaljene av- dience. Trikrat na teden sprejema kardinala državnega tajnika Casarolija, dvakrat substituta tajništva nadškofa Somala in nadškofa Silvestrinija, tajnika sveta za javne cerkvene zadeve, enkrat pa prefekta kongregacije za verski nauk in kongregacije za škofe. Papež večeija ob osmih zvečer. Tudi ta večeija je delovna. Kadar zve, da bo italijanska televizija poročala o kakšnem pomembnem dogodku, gleda večerni dnevnik. Drugače pa takoj po večerji odide v svojo pisarno, kjer nato študira dokumente, ki mu jih pošilja vatikansko državno tajništvo ali posamezni kurijski uradi. Vsi dokumenti apostolskega sedeža, tudi tisti ki jih ne podpisuje on, gredo skozi njegove roke Potem ko jih pazljivo prebere, doda svoje pripom be ali pa pokliče odgovorne, naj se oglasijo pri njem da se bodo pogovorili o spremembah, ki jih bo treba vnesti v predloženo besedilo. Veliko časa Janez Pavel II. nameni pripravi za avdience naslednjega dne, pisanju osebnih dopisov, branju italijanskih ter tujih časopisov in knjig, ki jih dobiva z vseh strani. Okrog 10:45 zvečer papež sklene svoj natrpani delovni dan z branjem brevirja. Nekateri dnevi pa so posvečeni poleg tega še posebnim pobožnostim in dejavnostim. Vsak petek na primer - tudi takrat, ko potuje - papež moli križev pot. Vsak teden opravi spoved. Ob sredah ima redno splošne avdience, ob nedeljah pa opoldanska srečanja pri molitvi angelovega češčenja. Povej, kje so ostale rože? Povej, kje so ostale rože ? Rože življenjske radosti, dobrih in lepih reči — pri televiziji zvečer, pri dnevnem časopisu, v vsakdanjih pogovorih ? Ovenele so in umrle v plazu poročil o sovraštvu in nasilju, o ubojih in sramotnih dogodkih. Povej, kje so ostale rože ? Rože drobnih pozornosti, da mislimo drug na drugega in se med sabo obdarjamo -mož svojo ženo, žena svojega moža, drug drugega. Usahnile so ob naši sebičnosti, povenele vsled naše jezljivosti. Poteptali smo jih v mrzli vojni med našimi štirimi stenami. Povej, kje so ostale rože ? Rože brezskrbnosti in gotovosti, ki nam vlivajo veselje ? Zakaj toliko ljudi nima ničesar od življenja ? Ker so brez veselja! Ker nikogar ne poznajo, ki bi bil z njimi. Ker ne vidijo nobenega znaka, da jih ima kdo rad. Ker ni nobene rože, da bi cvetela zanje . .. Pri tem pa so ravno rože, ki delajo čudeže! Ni treba, da so to drage rože. Zadoščajo navadne, preproste rože: SMEHLJAJ, RAHLA KRETNJA, LJUBEZNIVA BESEDA... PHIL BOSMAl^ f I (v knjigi “Ne pozabi na veselje- 102 Misli, Maj I9g3 NEKJE na Krasu, na trpki, s pelinom posejani ^ajni, brli iznad nizkega brinja in ostrih skalnih ro-ov stara kapelica pod nebo. Vse naokrog zeva prazna i'nota, izdrt in zapuščen kolovoz se vije do znamenja I mirno njega mukoma hrepeni med grapami in ska-°fjjern nekam v daljavo, se poganja v krčevitih zago-” mcd bregovjem ter se kakor v obupu. izgublja v >JUsčavo. Znamenje Marije v puščavi s ie niena bol, sedem mečev se ji zasaja v srce, ' ern bridkih mečev, osmega pol, ki je neviden, a ari>° boli, boli zaradi krvi, slovenske krvi. . . Ime u je vojska in kar je za njo... v vse je ko pelin, vse strto na tla, le star bor, skri-*čen in raztreskan, strmi ob kapelici v nebo, za-fan z razprtimi koreninami nekje v dno zemlje. ^ barija pa v tihih nočeh joka, da ji solze dolbejo k ^en pod nogami, zakaj takrat se plazijo vzdih, ' st in prošnja iz doline do nje. Ne jok ene obu-duše, jok tisočev, v kri in solze vkovanih. f in bolečina umirajočega naroda, ki se samo ^rilc noče^ sProsfi iz uklepanja in pošilja svoje .e’ da se vrtinčijo v nebo mimo Marije žalostne. /.• arija sameva med pelinjem in joka s svojim 5 stv°m, nad katerim bdi že vsa stoletja in ga s^ern^a s skrbnim očesom na vseh potih: od roj-Za“ ^re^° življenja v smrt, iz dneva v noč in iz v zarjo; iz vojsk in trpljenja in krvi in sužno-in ln. zatkanja upa z njim v odrešenje in prostost ^ienje pod srečnimi zvezdami, ali vsaj nad spet je truden, žalosten večer legel na zemljo. je as ie ves krvav žarel v skalah in ilnati prsti, ki jo p *°nce vrtalo z ugašajočimi žarki. Vas je ležala l(0 ečernem trepetanju in menjavosti polmedle luči Po\Splašen golob. Pretrgano zvonjenje je v drhtenju 2 etavalo čez goljavo, da je stari bor ob kapelici °*žnim šuštenjem odmeval in širil veje kakor Sene roke nad kapelico in čez njo v nebo. le ,Z Somraka nad vasjo, krvavega in vijoličastega, se starec, šepav in nadložen v svojih sedmih krile n a^ca mu ie tipala od kamna do kamna. Lezel kapa,.tre^ n°gah po strmi poti, vse više in više proti kih 610‘ izdihoval je in postajal, pa se spet v sun-PedF°gan^ kvišku, se boril z bregom ter ga ped za °ra° kopal podse. Sonce se mu je zajedalo v razhod ° c"e^° ‘n razbrazdano lice, ki je govorilo za tri 0Ve zgodovine. \ Legenda iz dobe med dvema vojnama Zadnjo in najglobljo brazdo pa mu je zarezal v čelo obup in telo se mu je pod nevidnim bremenom klju-čilo do zemlje. Prilezel je do znamenja in trudno omahnil na prag. Glavo je naslonil na mrežasta vrata. Kot utopljenec se je v presledkih zaganjal kvišku proti Mariji, ki je s sladkimi očmi otožno ,strmela nanj. Starec je pa kakor v strašnem videnju trpel dalje in besede so se začele trgati iz globine njegovih prsi: Marija žalostna! Sedem mečev te bode v srce, mene pa eden za sedemkrat sedem. S čim sem se pregrešil? Sedem sem jih imel, sedem golobov. Sedem sem jih dal cesarju in nisem vprašal, zakaj. Sedem so mi jih ubili in zemlja že deset let žene same rdeče rože iz njihove krvi. Rdeče so rože, rdeča je kri in smrt je bridka, trikrat bridka smrt sinova. Pa ni to najhujše zlo, ni — o žalostna Marija! Hujše ko sedem mrtvih sinov in sedem grobov na Doberdobu je moje gorje, ko mi dušo morijo in mi besedo tlačijo v srce in mi ne pustijo, da bi v naši besedi molil za sedem duš, ki se vicajo. Rdeča je kri in boli, pa se posuši in spomin na smrt obledi in ugasne, to pa me reže in boli noč in dan, žge in duši, da ne morem nič več. O Marija žalostna, sedem sinov - naj bo za našo zemljo, za našo besedo, samo vrni nam jo, da bomo moliti in umirati smeli v njej, naši besedi, s katero smo te od zmeraj častili in nikdar kleli. Daj, da nam vrnejo vsaj to, ko so nam vzeli vse: duše in telesa, zemljo in pesem... O Marija, sedemkrat žalostna in prežalostna, usmili se nas, usmili se nas! ” Starec se je zvijal m pragu in ihtel ko dete. Z glavo je ril v železje do Marije žalostne. Pridušeni kriki so onemoglo udarjali iz njega, dokler ni v pojemajoči noči utihnil in ležal ko črna senca pred svetiščem. Tedaj je v krvavem soju prihitelo po strmi poti dekle in se vzpelo do kapelice. Na obrazu ji je ležala muka, oči so gorele v solzah, razpleteni lasje so opletali po zraku in se vili po plečih. Planilo je k omrežju in niti zapazilo ni starca, ki je negiben ležal na stopnici pred vrati. Iztegnilo je čez omrežje roke, ki sta jih prošnja in hrepenenje daljšala, da so skoraj objele Mariji noge. Divje so vrele iz dekleta prošnje, ko je tožilo Mariji žalostni svojo bol “Marija sedem žalosti, glej me, saj sem skoraj kakor ti, saj so tudi meni prebodli srce in ga strli... Pet let sem molila zanj, pet dolgih, krvavih let. Pet let sem trepetala in se bala zanj, ki so se okrog njega klali z meči in se raztreskavale granate. Pet let je moja misel umirala z njim v tuljenju pekla. Pet let sem se z nebom in peklom borila zanj in Bog mi ga je vrnil, da nama iz morja prelite krvi in ubitih življenj zbrsti mlada sreča, da bova rodila nov rod, ki bo nosil mir in srečo in ljubezen vsem Nisva še zaorala prve brazde za novo pomlad, ni še zacvela jablana na najinem vrtu — ubili so mi ga, ubili njega, ki mi ga je vojska pustila; ubili, ker je dejal, da ni in ne bo hlapec, ker je ostal očetom in mm zvest, ker je govoril in pel v naši besedi, ker je mislil našo misel in gorel v naši želji Ubili so mi ga, niso privoščili trenutka mlade sreče - pet let grenkega koprne-nja, ki je hujše ko starost in smrt... O Marija, Marija žalostna, ti me tolaži, da ne zblaznim in jih ne prekolnem, ubijalcev, da ne obupam nad Bogom, nad Teboj in nad sabo! O Marija, o Marija žalostna, usmili se me, usmili se me.. ■ Druga senca se je v krčevitem drhtenju zgrudila pred znamenjem. Bor, stari, skrivenčeni bor, je zamišljeno šumel in iztezal veje, ko da ga boli... Iz mraka nad vasjo se je zdaj pririla mati, izsesana in izsušena, a vendar je ni bilo drugega ko ljubezen, bridka in toga ljubezen žalostne matere. Omahovaje je lezla, obraz se ji je trudno sklanjal proti zemlji, le trpeče oči so se ji zabadale v daljo, nekam za somrak. Onemoglo jo je, preden je prilezla do kapelice. Padla je na kolena in se je po kolenih plazila do vrat, da od bliže potoži Mariji svoje gorje. Tiho in bolestno kakor njem ranjem ljubezen se ji je izvila prošnja iz prsi Tih in žalosten je bil njen glas, da je boru rezal prav do stržena, da so mu veje bolestno vztrepetavale. “Marija, Marija, Marija žalostna, usmili se mene, reve uboge, ki pred tabo klečim Glej, dete so mi odtrgali od prsi in zdaj mu iz duše trgajo spomin na mene in prve sladke besede, ki sem ga učila z njim klicati Tebe in Jezusa. Zdaj me ne p0' zm več in laja vame v besedi, ki je ne umem, in njegove besede mi kamenjajo srce. Marija - srce so mi ukradli z njim in z njegovo dušo morijo tudi mojo. Marija, ki te je bolelo srce m križevi poti; Marija ki se ti je duša zvijala pod križem; Marija, ki so ti u-grabili Sina in si bila nesrečm mati ko jaz: vrni mi dete, vrni mi ga in omehčaj srce njim, ki so uničili moj° srečo in mene. Nisem prosila, nisem jokala, dokler niso vzeli zadnjega, edinega, kar sem imela. O Marija, Marija sedem žalosti Tretja senca je v bolesti padla m tla pred kapel1' co, stari bor pa je vse bolestneje šumel, ko da jokali izgubljeno srečo... Vedno nove in nove sence vseh postav in vseh let s° se vile iz teme in v joku omahovale pred napol podrte svetišče, da je bil mzadnje ves pusti kraj poln in da s° se zadnji nesrečniki ob robu že izgubljali v mraku. Ko da je ves trpeči slovenski rod nocoj priromal & Kras, k Mariji žalostni v pustinjo... Bor je vse silneje ječal in mzadnje hrumel •' otožnem rjovenju, ko da se je iz zemlje, s krvjo nap^ jene zemlje ob Soči in ob morju, pogmla vanj vsa b° in trpljenje ter se utelesila v njem; ko da joka v nje^ Kras in poganja svoj strti krik v nebo... Mariji so drsele solze po licih vse huje in huje in se je zadnja senca zgrudila pred njo, je starec, ki je Pr' vi prišel, vzdignil glavo in videl, kako se je Mariji 2* sadil osmi meč v srce, osmi meč, ki mu je ime slovensko gorje. Marija pa je omahnila in v bole$ padla m obraz. In bilo je, ko da umira vse: kapelica in goličavi1,1 kamenje in brinje, brezštevilje ihtečih teles, da urfl'ri Marija, bor pa pošilja onemogle krike k zvezdaf - zadnji vzdih umirajoče slovenske zemlje - in s°'1 ce dežuje m zemljo kri, da je krvavo vse: nebo zemlja, ljudje in kamenje, Kras in Marija in zadri1 prošnja izmučenih senc. Tedaj je po kolovozu prilezlo dete, majhno in n‘ bogljeno m videz, a nožiče so se mu začudo vtt&. prijemale kamenja in ga nosile vse više proti kapeli1 V roki je neslo mgelj in rožmarinovo vejico in čud vit mir se mu je razlival po obrazu, ki je sijal v slad svetlobi til' Sence so se ob njegovem mimohodu mrahlo zg°', le. Dete pa je šlo naravnost do kapelice in vrata s° odprla. Stopilo je k Mariji in jo dvignilo s tal. Tedaj so ^ ce vzdignile glave in videle, da je dete sam božji S1 104 Misli, Maj l9^ ki ' le prišel tolažit Marijo žalostno. Bor je umolknil in ]’sie so se zastrmele v Jezusa, sence so v bolečini pro-Sece Stegnile roke proti njemu. Jezus pa je z nežno roko izdrl Mariji osmi meč in ji na rano položil nagelj in rožmarin. Vsa srca ubogega ljudstva so zadrhtela in upanje je šinilo duše. Jezus ni pozabil svojih. Sin božji nas ni pozabil. . . Nagelj z rožmarinom ,ia Prsih spominja Marijo na nas, trpine...” Jezus je vzdignil roko v blagoslov, ko da hoče po- KAREL MAUSER: božati še njihova srca ter izbrisati grenko tegobo iz njih . . . Tedaj je sonce z zadnjo močjo razgnalo krvave oblake in zasijalo v poslednji krasoti. Objelo je s pojemajočimi žarki množico, ki je klečala krog znamenja, in vlilo življenje vanjo. In kapelica in kamenje in brinje in stari bor, tisoči okoli svetišča in gore in nebo v daljavi so zahrepeneli k Mariji v eni misli: ”Ne bomo umrli, dokler smo v zavetju Njunih dlani...” Večerni zvon pa je iz vasi na Krasu pošiljal neskončno sladko avemarijo čez vse vesolje... MIRKO JAVORNIK 15 VSE NOSIMO V SEBI ^ SLOVENSKI ČLOVEK je prinesel v tuji svet svoje vsajal jih je in — bogme — tudi naši slovenski izi cveto. Cveto v naši mladini, cveto v naših cer-.1cveto v naših domovih. Slovenski žulji, sloven-a volja in — če hočete — slovenska trma sije iz vse-’ kar je slovenski človek na tuji zemlji, ki je zdaj sj. d°m, ustvaril in zgradil. Stopiš lahko v ceikev, ki v pomagal graditi, v slovenski besedi moliš, v slo-v ns*ti besedi se spoveš, v slovenski besedi poješ, greš : 0yenski dom, v slovensko dvorano, organizacije ‘maš cerkvene in svetne, slovenske so in tvoje so. snio? fok, ^dali smo ves svet kakor z vencem. Kje pa ni-Ni nas veliko, pa smo povsod. Če raztegnemo e> ves svet stisnemo medse. V Ameriki smo, v Ar-‘Uli, v Brazilu, v Venezueli, v Avstralijo smo se sl0 ’ P° Evropi hodimo — povsod smo, zakaj ta !6nska kri je kakor divja roža — tudi v kamenju in cveti. r,a ra®‘ Prijatelji — pokonci glave! Slovenski človek skl tU^eiTI ne raste v zemljo, mi rastemo kvišku. Glave ^ anjamo in kolena pripogibamo samo pred Bogom nikomer drugim. Slovenski svobodnjaki smo, kam ater*h naj bo beseda kakor pečat, in če kdaj vete^0, vekamo na skrivaj, med štirimi stenami in v S>t naj vidi nas svetel obraz in našo voljo. To je to je slovenski človek, to je naša kri. meči luč na široko! Za to smo ustvaijeni. sQ ^ nas treba biti sram teh let. Lepa so ta leta, polna v t v njih smo nekaj bratov in sester nežno položili žive J°* na kateri živimo. Ostali so z nami, z nami ’1 nami hodijo, z nami se vesele. Vem, samo ljudje smo, napake imamo in trmasti smo včasih kakor voli v jarmu. Vem pa tudi, da trdno verujemo v večnost, kamor pokladamo ure, dneve in leta — kamor smo že položili nad trideset let. Pokladamo jih v božje naročje in so ara za našo bodočnost. Večkrat takole mislim: prinesel sem v srcu svojo domovino v tuji svet. Polja in gmajne in bajte in Taborsko ceikev. In če hočem — nihče ne ve in me ne vidi — počasi in ljubeče jemljem iz srca te svetle podobe in jih kakor otrok igrače razpostavljam po kraju, kjer živim. Sem gričke postavim, na enega Taborsko cerkvico, pod njo ajdovo.njivo in stog za konec. In gledam in sem srečen, da nam Bog daje tisto milostno moč, da lahko domovino in lepoto oživljamo povsod, kjer živimo. Dragi moji, nič ne moremo izgubiti, če sami nočemo. Vse nosimo v sebi. Nov rod je zrastel iz nas. Ne pozabimo, da smo po vseh teh letih še vedno dolžni svetiti tem, ki so na tuji zemlji iz nas zrastli. Nov čas prihaja, čas silnega vetra, ki ugaša mnoge svetilnike. Eno pa trdno verujem in si ponavljam: ni vihaija, ki bi mogel ugasniti luč v teh,ki so šli skozi toliko trpljenja, ki so goreli tudi v tistih letih, ko je bilo toliko sveta v temi. Prišel bo čas, ko ne bomo mogli z rokami veliko več storiti, lahko pa bomo tudi tedaj še svetili. Miren bo tisti plamen, ker mu bo že pritaknjen dih večnosti. Sijal bo lepše, kakor sije danes. Zahvalimo se Bogu za ta leta. Zahvalimo ga za križe, zahvalimo ga za veselje, zahvalimo ga za vse, ki so nam na težki poti pomagali, zahvalimo ga za prijatelje, pa tudi za vse mrtve, ki v večnosti za nas prosijo. Trdno upajmo in verujmo tudi po tridesetih in več letih: Slovenska kri se nikoli ne izvrže. Če se vsaka druga — slovenska se ne! “NAŠA LUČ", mesečnik za Slovence na tujem, je lani izrazil tele . .. zcuc Želim, da bi množična občila v matični domovini nepristransko pisala o vseh Slovencih. Utemeljitev: + Vsi štiije krogi Slovencev sestavljajo naš narod: matični, zamejski, zdomski, izseljenski. Če kdo odklanja sedanji režim v domovini, ni zato nič manj Slovenec kot tisti, ki ta režim podpira. + Dejstvo je, da omenjenih Slovencev v matičnih množičnih občilih sploh ni, ali pa so samo takrat, kadar so predmet kakšnega režimskega napada. + Zakaj tako? Menda bi bil že čas, da bi slovenska matična množična občila o vseh Slovencih nepristransko poročala. To je zahteva dvajsetega stoletja. Tako ravnajo vse pravične družbe. Želim, da bi po šolah v matični Sloveniji prenehali z ateizacijo. Utemeljitev: + Ena neodtujljivih človekovih pravic je pravica do svobodnega' izpovedovanja vere. Tako je zapisano v Deklaraciji Organizacije združenih narodov (1948), ki joje med drugimi podpisala tudi SR Jugoslavija. + V jugoslovanski ustavi je verska svoboda zagotovljena. + V novi Jugoslaviji se neprestano — zadnji čas celo v povečani meri - dogaja, da po šolah načrtno vsiljujejo marksizem tudi otrokom vernih staršev. + To je velika krivica! Želim, da bi današnji oblastniki v domovini povedali, kdaj bodo razpisali svobodne volitve. Utemeljitev: + Po mnenju vseh naprednih ljudi je edino volja nekega naroda tista, ki določa zase družbeno ureditev in svoje oblastnike. + Tako so svobodne volitve neodsvojljiva pravica vsakega naroda. + To potijuje tudi Deklaracija OZN, ki jo je podpisala tudi SR Jugoslavija. + V vseh 37 letih po koncu vojne še ni bilo v Jugoslaviji svobodnih volitev. Zakaj ravnajo oblastniki proti svojemu podpisu? Želim, da bi nas zdomce nehali zasliševati, kadar prihajamo domov na obisk, če hodimo v tujini k slovenski maši. VELIKE VEČINE SLOVENCEV GLEDE NAŠE MATIČNE DOMOVINE Utemeljitev: + Versko in cerkveno življenje je ena neodtujljivih pravic slehernega človeka, v katero se nima nihče pravice vtikati. Po demokratičnih deželah tega tudi nihče ne počenja. + Taka zasliševanja imajo čisto jasen namen, nas zdomce oddaljiti od naših duhovnikov v tujini. Le kdo si to želi in zakaj, ko so ravno oni naša največja opora tu zunaj? A pri plašnejših in upogljivejših zdomcih žanjejo uspeh. + Pri ljudeh s hrbtenico imajo ravno nasproten učinek, zlasti še, če človek spregleda metode zasliševanja. Najprej hoče zasliševalec ujeti svojo žrtev v.ne' kem “grehu”; potem hoče izvleči iz nje kar največ mogoče; končno jo povabi na sodelovanje z njin11 (špijoniranje in toženje rojakov notranji upravi). Želim, da bi bila Cerkev v naši matični domovi!11 prisotna tudi na televiziji, v radiu in dnevnem čas®" pisju. Utemeljitev: + V vseh demokratičnih deželah na svetu je ta pra' vica vernih sama po sebi umevna, tako da bi bil° vsako dokazovanje le-te naravnost smešno. + Ali se režim boji spustiti iz rok monopol n^ javnim mnenjem? Kje je potem v jugoslovanski u' stavi zagotovljena pravica do svobodnega mišljenj3; ki vključuje kajpada tudi pravico, to mišljenje z vsefl11 sredstvi širiti? + Vsekakor je današnja odsotnost Cerkve v množični občilih krivica nasproti več kot 80 % deklarirani1’1 slovenskim katoličanom. Želim, da bi vendarle bili že priznani grobovi vsej’ j ki so umrli med stalinistično revolucijo v Sloveni)1’ tudi njenih nasprotnikov". Sedemintrideset polnih le po koncu vojne bi bil že čas. Utemeljitev: + Splošno prepričanje ljudi je, da naj bo edino čust'fl kulturnega človeka do mrtvih — spoštovanje. Grki50 to misel izrazili v nesmrtni Sofoklovi dramski upesl” tvi — Antigoni: Antigona je kljub Kreontovi prep0^ di pokopala truplo brata Polinejka. Rimljani so is ^ misel izrazili z rekom: “O mrtvih naj se govori san1 dobro” (Hilon). Celo španski nedemokrat Franc0 J. dal zgraditi skupen grob za vse,, ki so padli v tafl^ SnJi revoluciji. + Sistemi, ki ne spoštujejo teh splošno sprejetih pra-Vsega človeštva, dajejo o samih sebi izredno čudno sPričevalo. + ^-eta 1948 seje s prelomom z Moskvo jugoslovanski rezim sam oddaljil od stalinizma: le kaj tako groznega zagrešili tisti, ki so se od njega oddaljili že leta , da ne smejo imeti priznanih niti grobov? da bi bil v Sloveniji BOŽIČ državno priznan Pfaznik, to je: nedelovni dan. Utemeljitev: T° si želi večina naroda, ker je božič pač eden naj- večjih krščanskih praznikov. Ali ima oblast sploh pravico narodu kratiti, kar si ta želi? Saj je njena dolžnost uresničevati večinsko voljo naroda. + Med revolucijo je KP obljubljala kristjanom za po. vojni spoštovanje njihovih pravic. Neovirano obhajanje božiča je brez dvoma ena takih pravic. + Božič je uradno priznan praznik celo v večini vzhodnoevropskih držav, ki so sicer v uveljavljanju svoje nedemokratične družbene ureditve veliko bolj ozke kot Jugoslavija. S tem, da je božič v Jugoslaviji delovni dan, si dela režim sam sebi medvedjo uslugo. ("Naša luč") Uomoloije v maju Kje je tista pomlad, ki je cvela doma...? O, kako bi jaz rad, da nazaj bi prišla! Bi mi vrt ogradila, vanj mi rož nasadila, srcu dala krepčila — v njem je tožnosti jad. Maj v Sloveniji: mlado cvetje ob starem čebelnjaku Kje je tisto srce, ki ljubilo me je? kje je tisto oko, ki je sijalo toplo? Roke blagoslovljene, ki zibale so mene, kje besede iskrene zdaj so — mamke moje? Kje so bele gore, ki se v jutrih bleste? Kje domače polje, kjer je zdravje moje? Kje prijatelj zdaj hodi? Jaz ga iščem povsodi! Ah, korak moj le blodi v mraku tuje zemlje. M. H. izpod sydneyslstJ dan kot Canberra (19. junija) in sicer ob šestih zveC, pri sestrah na Mt. Erin, Edmondson Street. Pred m35 prilika za slovensko spoved. 7 9* BRISBANE: slovenska sveta maša bo v nedeljo j maja ob 11:30 v cerkvi Matere božje, vogal Pe^ 1 Merivale Sts., South Brisbane. Pred mašo spovedo' nje. NEWCASTLE je na vrsti za slovensko službo v nedeljo 29. maja ob šestih zvečer. Cerkev Srca Je^ sovega, Hamilton. Pred mašo spovedovanje, po n13 običajna čajanka v dvorani. WALKATHON za gradbeni sklad naše dvorane ^ mo imeli letos na nedeljo 7. avgusta po maši. P°l lste kakor lani in prejšnja leta. Letošnji doprinos te c_ije je namenjen podu dvorane, ki ga še vedno podamo. Upam in želim, da bo tudi letos sodelovalo ^liko mladincev in tudi odraslih. Nabiralne pole bo- 0 kmalu na razpolago, da bo dovolj časa za nabira-nJe sponzorjev. ‘^LADINSKI KONCERT, ki ga že vrsto let prireja 'ersko središče Melbourna med avgustovimi šolskimi P°čitnicami, je letos pritegnil tudi našo mladinsko Pevsko skupino: udeležili se ga bodo z nastopom. “Potovali bodo z avtobusom v petek (26. avgusta) ZVečer, v soboto pa si bodo ogledali Melbourne. V ;e(Jeljo (28. avgusta) bodo na razpolago za petje pri ^eseti maši, popoldne pa bodo nastopili pri koncertu, ^oči od nedelje na ponedeljek se bodo vračali pro- 1 fydneyu. PETO DOBRODELNO VEČERJO bomo imeli v °to 23. julija v naši novi dvorani. To bo letna pri-ltev našega Društva sv. Ane in je tudi v bližini praz-a društvene zavetnice. Več o tem bom poročal v s'ednjih dveh številkah, vabim pa vse že zdaj, da si danijo večer za to naše srečanje. r 'ZLET V KATOOMBO, ki gaje versko središče pri-s 24. aprila, bo vsem udeležencem ostal v lepem ^minu. Prijavilo se je mladine in starejših za skoraj ( a avtobusa. Mladinski zbor je pel pri naši maši v jT^kajšnji cerkvi. Geslo bogoslužja je bilo: GOSPOD, PtAJ Nam delavcev v tvojem vinogradu! ^aši mladina ni sodelovala samo s petjem, ampak r ^ z branjem beril, pri prošnjah za vse potrebe in z Racijami. Po maši smo imeli domači piknik na niku, nato smo šli na sprehode na razne bližnje Sledne točke. Uživali smo čudovit razgled po progi an*h dolinah in sosednjih vrhovih znamenitih e Mountains. Seveda ni manjkalo pesmi in dobre je ,|e’ da nam je čas na poti domov hitro minil, čeprav a zaradi hudega prometa vožnja zelo počasna. Urarsko in zlatarsko podjetje: Alexander WATCHMAKER AND JEVVELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W. (nasproti postaje) Telefon 622 1408 vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORICROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK P. CIRIL se pridno uči angleščine. Zdaj obiskuje intenzivni tečaj, ki bo trajal deset tednov. Pouk je od ponedeljka do petka od ene do pete ure popoldan, pa seveda tudi veliko učenja doma. Pravi, da se je že toliko naučil, “da ga ne more nihče več prodati”. Da se mu ni treba vsak dan tako daleč voziti, stanuje med tednom pri avstralskih frančiškanih na fari sv. Jožefa v Edgecliffu, ki se tudi trudijo, da bo jezik čim preje obvladal. Vsaki petek pa pride seveda med nas k Sv. Rafaelu, da opravlja dušnopastirsko delo, ki gaje največ za konec tedna. P. Ciril vodi tudi našo Slomškovo šolo. Zdaj pripravlja učence za igrico, s katero bodo nastopili na proslavi materinskega dne. MED POKOJNIMI je ta mesec rojak IZIDOR CER-GOL, ki je umrl dne 11. aprila 1983 v Wentworth Falls, N. S. W., v starosti 68 let. Rojen je bil v vasi Beke pri Trstu. Pogrebne molitve so bile opravljene 14. aprila v Pingrove krematoriju, Easter Creek, nato je sledila upepelitev. Pokojnik zapušča hčerko Sonjo, ki je poročena in živi v Melbournu. Priporočam ga v molitev. R. I. P. P. VALERIJAN STOP THE PRESS! — Tik pred zaključkom številke je prišla iz Rima za Slovence vesela vest Papež Janez Pavel II. je imenoval stolnega prošta in generalnega vikarja DR. JOŽEFA SMEJA za naslovnega škofa starodavnega sedeža v Černiču (današnja Bolgarija) in pomožnega škofa v Maribo-ru- Novi škof je bil rojen 15. februarja 1922 v Bogojini v Prekmurju. Poročilo iz Slovenije ve povedati, da bo prejel škofovsko posvečenje na praznik Marije Matere Cerkve (binkoštni ponedeljek, ^3. maja) v mariborski stolnici. — Novemu škofu in vsej mariborski škofiji tudi naše čestitke! p lii/ f TRIGLAV IZ LJUBLJANE poroča agencija Tanjug, da so tudi letos po Sloveniji množično proslavljali mednarodni praznik dela — dan prvega maja. Po slovenskih hribih so goreli prvomajski kresovi, Ljubljančani pa so se po tradiciji zbrali na Rožniku, kjer je bilo ob pestrem kulturno-zabavnem sporedu veselo vse do prazničnega jutra. Ob tradicionalnem srečanju na Rožniku a-gencija poudari, da je to letošnje že triindevetdeseto. — Kar zanimivo, da poročilo o prvem maju seže toliko let nazaj — navadno se vse začenja šele po letu 1945. Seveda pa ne pove, kdo je takrat proti koncu preteklega stoletja organiziral delavstvo, ko vendar še ni bilo komunistične partije. Delavstvo po svetu, tudi v naši domovini, je začelo slaviti svoj prvi maj kmalu po delavski okrožnici papeža Leona XIII., ki je bila izdana leta 1881. Da, precej pred komunističnim režimom, je slovenske delavce organiziral duhovnik dr. Janez Evangelist Krek. Že pred 93-imi leti in vse do začetka zadnje vojne so delavci na prvega maja poromali na Rožnik: iz vseh ljubljanskih fara je šla tjakaj dolga procesija z farno godbo. Kultumo-zabavni spored, omenjen na Rožniku danes, je nadomestek za takratno delavsko mašo, veselega praznovanja ob srečanju pa tudi takrat ni manjkalo. NAJVEČJI USPEH v svoji tekmovalni karieri je dosegel Alojz Lah na velikem mednarodnem jahalnem turnirju v Rimu: prvo mesto je dosegel v preskakovanju ovir in sicer v najtežji disciplini “Grand Prix Special”. S konjem iz znamenite lipiške kobilarne je premagal celo svetovno in olimpijsko prvakinjo, Avstrijsko Teureijevo. GORE so med našimi planinci zahtevale novo žrtev - komaj 31-letnega Jerneja Zaplotnika, doma iz Kra- nja, ki je veljal za enega naših najboljših alpinistov. Nejc, kot so ga klicali doma, je našel smrt kot član jugoslovanske odprave na osmi najvišji vrh na svetu, Ma’ naslu (8156 metrov), med vzponom iz prvega tabora v višini 4400 metrov proti drugemu taboru. Utrgal sej« nenadoma plaz in snežna gmota je pod seboj pokopala poleg Splitčana Anteja Buchana tudi našega Nejca. Pokojni Zaplotnik je v svojem življenju osvojil k31 tri gore nad 8000 metrov višine, leta 1979 pa se je povzpel tudi na najvišji vrh na svetu, 8848 metrov visoki Mt. Everest. Pred dvema letoma je izdal avtobiografijo z naslovom “Pot”, kije med ljubitelji gora p°' stala kaj priljubljeno branje. DRUGAČNEGA alpinista pa je videla Ljubljan2 Janez Jeglič si je za izjemo izbral namesto gorski3 velikana — stolpnico. Po raznih tujih vzorih je nezaya; rovan splezal na 12-nadstropno stavbo na Celovškj cesti št. 300. Komaj pičlih osem minut je potrebov31 za vzpon in sestop. Ljubljančani se ob tem sprašujejo, če našim alpj" nistom primanjkuje gorskih vrhov. Poročilo pa 0 vsem tem zatijuje, da Jegličev vzpon nima nikake zye ze s proslavljanjem 90-letnice slovenskega planinstva' VETERAN slovenskega kolesarstva in dolgoletn' kapetan jugoslovanske kolesarske reprezentance se ie odločil, da se poslovi od tega športa in da svoje mest° mlajšim. Dragu Frelihu na čast so ob tej priliki orga*11’ zirali poslovilno dirko v Škofji Loki, na kateri je sod*" lovalo 200 najboljših kolesarjev. Pa je Frelih dokaza*-da je kljub umiku iz kolesarskega športa še vedno ze*° sposoben: dosegel je peto mesto. LJUBLJANA bo kmalu “upokojila” svojo res postarano železniško postajo, nam od tam obetajo' svojih poročilih. Postavili sojo pred skoraj 135 letiin si bo pokoj zares zaslužila. So pa sklenili, da je bodo podrli, ampak bo stavba kot znamenita zg^ dovinska posebnost vključena v načrt nove potniš^c postaje, ki naj del po delu zraste ob njej ter severno1,1 vzhodno od nje. Ko so ljubljansko postajo odprli (takrat je sta* sredi travnikov in polj), so našteli 35,000 potnikovp SLO VENI A N FUNERAL SER VICE 724 5408 A.F.D.A. 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor-tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. r- TUDI TO LETO POLET : 8. JUNIJA MELBOURNE/SYDNEY - LJUBLJANA in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije: Iz Melbourna: 8/6/83 ob 09.25 AM Prihod v Ljubljano: 9/6/83 ob 04.55 zjutraj lzSydneya : 8/6/83 ob 12.40 Obrnite se pravočasno na nas, da dobite podrobnejša pojasnila! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Ruad, E A ST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) V—............. ......................................... leto j, " približno toliko, kot jih gre zdaj skozi njene l ^nice sleherni dan. Resje že skrajni čas, dajo raz-^ menijo. Poročilo tudi omenja, da prav od potresa, I nec minulega stoletja, ljubljanska postaja ni dožive-je °membe vrednih prenovitvenih posegov. Pleskarje v*dela od časa do časa, to pa je bilo tudi vse. ROMARSKA CERKEV v Velesovem na Gorenj-v eiTl je zaživela v nedeljo 17. aprila popoldne, ko je ^nJej nastopilo kar devetnajst mladinskih in otroških °r°v Gorenjske. To pevsko srečanje je privabilo poslušalcev od blizu in daleč. Dvainpolurna Velik0 gorenjske mladine je bila za ljubitelje lepe Vene Pesm* res nekaj enkratnega. “Pesem naj bo l Vaše družine,” je med drugim povedal v uvodu °nik Golob, “kajti, kjer družina rada poje, tam so „ ***' družine radi doma. Pesem jih povezuje .. . Srce ^ °^a bije v pesmi. Narod, ki hoče živeti, mora rasti r0(j u*turnih in verskih korenin. .. ” Če to velja za na-Ij^Jmatični domovini, velja še toliko bolj za izse- ttlO] m1q narod. Samo kulturne in verske korenine mu kat Podaljševati življenje. Tudi pesem — narodna ^°r cerkvena. |e ‘ ekateri od nastopajočih zborov imajo za sabo že u °bdobje nastopov. Mladinski mešani zbor iz fare Cev‘ na primer poje že petnajst let: okrog sto pev-Pr ff6.v nJem izmenjalo v tej dobi. Po številu pa Ojačijo Cerklje — z zborom petdesetih mladih grl. LJUBLJANSKI mestni odbor za gostinstvo in turizem je ugotovil, da gre skozi glavno mesto Slovenije vsako leto v vse smeri okoli dvanajst milijonov potnikov. Ugotovil pa je tudj, da se le malo od teh potnikov ustavi v Ljubljani za dalj časa. Lani so na primer od turistične takse (taksa je na osebo 15 dinarjev za prenočišče v hotelih in 8 dinaijev pri zasebnikih ali v kampingih) zbrali komaj kakih 60.000 dinaijev. Odbor se resno sprašuje, kje tiči vzrok. V ta namen je želel slišati razna mnenja skupin, ki delajo za turizem, pa dobiti tudi njih pobudo za pomnožitev turistov, ki bi se dalj časa pomudili v Ljubljani. Pisal je dvanajst strani dolgo pismo na sedemdeset naslovov, dobil pa — komaj štiri odgovore. No, morda je prav v teh neod-govorih tudi že odgovor: nezainteresiranost za turizem in turiste. Škoda! V TOLMINU in okolici je precej gostinskih stavb in domov, ki so prazni in jih dolga leta nihče več ne oskrbuje. Občina se je zdaj odločila, da ta poslopja ponudi raznim organizacijam ali posameznikom, ki bi bili pripravljeni te stavbe obnoviti za potrebe turizma. Zanimivo: nihče domačinov se ni javil, da bi prevzel katerega teh zanemaijenih obratov. Pač pa se je javilo podjetje Centroslavija iz Vojvodine in stari dijaški dom preuredilo v hotel odprtega tipa z dvesto ležišči. Na kupce oziroma najemnike pa še vedno čakajo bivše gostilne Pretnar in Razor ter več gostiln v Trenti. RADIO VATIKAN je maja 1979 posnel krajši “intervju” — pogovor z Jezusom. Govorili so o trenutnih žgočih vprašanjih, ki pretresajo svet. Vsi odgovori so bili vzeti iz Jezusovih evangeljskih besed. Tekst je M radio pripravil Paolo ScappuccL Prejel je številna pri' znanja, celo od urednikov svetovnih revij. Ob vsem tem je Scappucci dobil idejo tudi za ‘n’ tervju” z Devico Marijo in ga je izredno dobro izpe Ijal - kljub temu, da je bilo to delo mnogo težje 0° prvega. Saj govori Marija iz svetega pisma bolj z zgle dom kot pa z besedami. V razgovoru z Jezusom & razpravljali o splavu in o mamilih, o terorizmu, o de mokraciji in še o marsičem. V pogovoru z Marijo Pa so vzeli na piko žensko enakopravnost in osamosvojitev, kratenje človekovih pravic in begunce, ki umira jo od naporov in lakote v visokih tisočih. Marija modernega človeka tolaži Razloži brezmejno božje usmiljenje. Izpove, da Bog ponižWe ošabne in dviga ponižne. Ne takrat morda, kadar & tako hočemo, ampak takrat, ko je njemu mera pol'0 in ko ve, da tudi s tem doseže svoje namene. Žalostno smrt igralke Jeane Seberg je pisec “in*et' vjujfivega” teksta povezal s tragiko Marilyn MonrOe-Božja Mati sočutno vprašuje:"Otrok, zakaj si narrvi t storil? Tvoj Oče in jaz sva te žalostna iskala. ” Ženskam feministkam, ki se borijo za ženske PraVl ce, oziroma predpravice, in so pri tem - kakor se 1 — izgubile pojem ženskosti, pravi, da “nimajo več>! na ’ ker jim manjka notranja vsebina, vzor in poslan- Stv°- Tistim, ki se čutijo brez življenjskih vrednot in cm, ker so izgubili pravo .smer, božja Mati, ki je naš Z°r, jasno pove: “Karkoli vam Kristus poreče, sto-nte! 99 Velika norveška pisateljica Sigrid Undset trdi, da v naši družbi žena ne more doseči kaj boljšega, kakor aPostane vzorna mati. v kurija uči in oznanja predvsem z zgledom. Je naš *°r in podoba Cerkve. Temu primerna mora biti tu-1 naša pobožnost do Marije. Koncilski očetje, to je škofje z vsega sveta, nas ta-Oe spodbujajo v dogmatični konstituciji o Cerkvi: n ern‘ki naj pomnijo, da prava pobožnost do Marije ;e °bstaja v neplodnem in kratkotrajnem čustvu, Jnve<' izvira iz prave vere in nas spodbuja k posne-mniu Marijinih kreposti” (C 67). v ^ne !• oktobra 1979 je sveti oče Janez Pavel II. go-ohi! V irskem Majinem svetišču v Knocku, kjer so bajali stoletnico. Tole je dejal med drugim: /e Zaupan/u v Marijo sprejemate Kristusa. V Mariji eseda postala človek, da moremo spoznati svoje oreško dostojanstvo...” c]0if^:e^eska vz°mica naj mlade uči razlikovati med Por‘m 'n z^om~ Danes prenekateri zavajajo s prave °s h Pravi,°' da resnica ni tako pomembna kakor pa e na korist. Da je uživanje cilj življenja. Da je , • naši- Useda nnfil di-v . .. . Marija pa je tiste dni vstala in hitro šla v 90^'lr3v, jfi Vern- Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta slišala ^ Poskočilo dete v njenem telesu; in Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom glasom:"Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! ,n je ntJe k meni mati mojega Gospoda? Zakaj glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava veselja poskočilo dete v mojem telesu. Blagor ji, ki je verovala, zakaj spolnilo ^f1*^ G°sPod!" Marija je rekla:"Moja duša poveličuje Gosp0 ^^ ^ie v Bogu, mojem Zveličarju. Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, Zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogol Od rodu do rodu traja njegovo usmiljenje nji J Moč je skazal s svojo roko, razkropil je nje, Mogočne je vrgel s prestola in povišal je n‘z^ Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je 0 Sprejel je, kakor je govoril našim očetom, in se spomnil usmiljenja do Abrahama in nje9 Marija je ostala pri njej nekako tri mesece, P° vo iry,0c^slej vsi rodovi. Ojo- '‘'•sli. “'»J dom. eVar*9elija svetega Luka 1, 39 - 56) Misli, Maj 19»'! J H Maj 1983 Ije sredstvo za dosego cilja. Nebeška Vzornica naj mladim prepričljivo pokaže, da takšna sredstva ne vodijo k dobrim ciljem, ker je človeško življenje sveto. ” Pokojni papež Pavel VI. se je v svojih govorih pogosto vračal k priljubljenemu predmetu, da je Marija naš vzor, zgled in podoba Cerkve: “Življenjska modrost pravi, da zgled vleče. Na ljudi ima poseben vpliv Marijin privlačni vzor, ki deluje kakor magnet. Nauk staršev postane učinkovit le tedaj, če ga potrdijo z zgledom Podobno tudi Marijine kreposti spodbujajo k posnemanju Jezusa Kristusa, čigar zvesta podoba in Mati je. ” “Treba je vedeti, da Marijina svetost ni samo poseben božji dar, temveč je tudi sad njenega stalnega sodelovanja z božjo voljo in odprtosti notranjim nagibom Svetega Duha. Po popolni uskladitvi med božjo milostjo in dejavnostjo človeške narave je Devica Marija dosegla najvišje počeščenje presvete Trojice. Postala je vzor Cerkve Bogoslužje jo na praznik brezmadežnega Spočetja pozdravlja: Ti si slava Jeruzalema, ti veselje Izraela, ti čast si našega ljudstva!” Evangelij potrjuje to vzvišeno skladnost. Brž ko je Marija po angelu spoznala, da jo je Bog izbral za deviško Mater svojemu edinorojenemu Sinu, je svobodno privolila. V odrešenjsko delo je vložila vse svoje življenjske moči Glej, dekla sem Gospoda, zgodi se mi po tvoji besedi” (Lk 1, 38). Ta hip se je popolnoma posvetih služenju ne le nebeškemu Očetu in učlovečeni Besedi, ki je postala njen Sin, temveč tudi vsemu človeštvu. Spoznala je, da bo Jezus rešil svoje ljudstvo sužnosti greha in postal vladar večnega mesijanskega kraljestva. Njeno življenje je bilo tako popolno zedinjeno s Sinovim, da je z njim delila radosti, zmage in žalosti Tudi po Jezusovem vnebohodu je ostala z njim združena v ljubezni Vse življenje ponižne Gospodove služabnice je bilo v službi ljubezni, od angelovega oznanila do vnebovzetja. Občudujmo in posnemajmo Marijo, ki je bila trdna v veri, pripravljena v pokorščini, majhna v ponižnosti, vesela v poveličevanju Gospoda, goreča v ljubezni, krepka in stanovitna v izvrševanju svojega poslanstva do žrtvovanja same sebe v zedinjenju s Sinom, ko se je na križu daroval in dal ljudem novo življenje. Vsi verniki dolgujemo zvesti Gospodovi dekli hvaležno spoštovanje in ljubezen, saj je s svobodno privolitvijo in velikodušnim sodelovanjem toliko prispevala in še sodeluje pri odrešilni Kristusovi dejavnosti In sleherni kristjan naj bi ponavljal s svetim Anzelmom: “Velika naša vzornica, daj, da bomo po tebi zaslužili priti k Jezusu, tvojemu Sinu, ki je po tvojem posredovanju hotel priti med nas! ” pQ Dr j jenku Naš zgled adelaidski odmevi^S^-O1 Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Sl ovene Mission, 44 Young A v e., W. Hindmarsh, S. A., 5007 { P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 9674 Opomba urednika MISLI: Adelaida se tokrat žal ni oglasila s svojimi “odmevi”. Upam in pričakujem, da bo zato v prihodnji številki močneje zadonela. Zadnjikrat je p. Janez seznanil bralce o nenadni smrti adelaidskega pomožnega škofa in našega velikega prijatelja Philipa Kenedyja. Po blagoslovitvi naše adelaidske cerkve med nami je prvikrat začutil svojo bolezen in na slovesnosti zbranim Slovencem je še po-slednjikrat spregovoril. To je bil njegov poslednji javni govor in njegove tople besede nam naj ostanejo v spomin nanj. Na srečo jih je g. Božo Lončar iz Melbourna ujel na trak. Takole se glasijo v slovenskem prevodu: DRAGI PRIJATELJI, rad bi tudi jaz povedal nekaj besed. Najprej vsem gostom v imenu našega nadškofa Gleesona: dobrodošli v Adelaidi, med prijatelji, med brati in sestrami, ki so Vaši gostitelji ob tej slovesnosti! Moje iskrene čestitke slovenski skupnosti! Dobro se še spominjam tistega mrzlega dne, ko smo obhajali slovesnost blagoslovitve vogelnega kamna. (Nedelja 25. julija 1982. — Op. ur.) Naravnost čudež se mi zdi, da ste svojo lepo cerkev tako hitro zgradili. Vprašal sem p. Krištofa, da me spremlja do mikrofona. (Sklepamo lahko, da zaradi omotice bolni škof sebi ni več zaupal. — Op. ur.) Je frančiškanski predstojnik tukaj v Adelaidi. Priseljenci iz Slovenije, kakor tudi drugi adelaidski verniki, veliko dolgujejo darežljiv osti sinov svetega Frančiška. Vsi Vaši dušni pastirji so bili frančiškani in — naj dodam — vselej dobrodošli med nami. Povedati moram, da je bilo danes petje zares odlično. Iskrena zahvala! Zame je bilo zlasti pravo doživetje poslušati mladino, ki nam je pela še pred nekaj trenutki. Tu pred nami so ti dečki in deklice, ki naj ohranijo starodavno tradicijo in kulturo, podedovano od mater in očetov, od babic in dedov — to kulturo, ki je doživljala tudi preganjanja in je trpela skozi stoletja. Tudi slovenski narod je bil spet in spet preizku-šan v zvestobi do vere. Vsi mi — tudi sebe prištevam zraven — vemo, kaj govorimo, ko omenjamo trpljenje staršev in starih stariSev po Evropi in zdaj zlasti po Aziji. Naj poudarim, da je znak univerzalnosti Cerkve ta pestrost ljudi različnih ozadij, ki danes predstavljajo Avstralijo. To je nekaj, česar naj bi se vsi samo veselili. Spominjam se italijanskega duhovnika, ki je deloval na eni naših župnij. Iz dneva v dan je srečaval ljudi, ki so prišli od vsepovsod: iz Poljske, Slovenije, Madžarske, Češkoslovaške, ali od koder koli... Povedal nam je svoj zaključek: da je v Avstraliji res malo Avstralcev . . . In resje tako. Ta naša adelaidska škofija je tudi Va- Pokojni škof Kennedy poslednjikrat med nami — ob novi adelaidski cerkvi pred blagoslovom. Poleg njega je nadškof A.Šuštar, pred njima p. Bazilij, p. Valerijan, p. Janez, p. Ciril in avstralski p. Krištof. ša škofija. Veseli nas —in to govorim tudi v imenu nadškofa, ne le v svojem —, da so novi priseljenci med nas prinesli poleg draguljev različnih kultur tudi dragulje Kristusove — posredovali so novo življenje in n9vo rojstvo Kristusovemu mističnemu telesu tukaj v Južni Avstraliji. V tem prav nič ne pretiravam — še in Se bi lahko o tem govoril. In tile fantiči ter deklice ^ najbrž boje, da bom res še dolgo nadaljeval z govor-Jenjem. Res nimam namena. Vse pa, kar sem rekel, Je prišlo iz srca. Zato naj še poudarim: vesel sem, da hočete ohraniti svojo vero in kulturo ter svojo tradicijo — ne le sebi v dobro, tudi ne le katoličanom, ampak vsej južnoav-stralski skupnosti. Moje iskrene čestitke k Vašim lepim uspehom in moja zahvala zlasti vsem slovenskim duhovnikom, ki so tu med Vami delovali in smo jih vsi imeli radi. Veliko dolgujemo frančiškanskim patrom, ki so se žrtvovali za delo med slovenskimi priseljenci in so postali del našega življenja. Sem slišal, da še niste pozabili odhoda p. Filipa. A tako je življenje: izgubi njega je sledilo vstajenje — med Vas je prišel p. Janez. Za konec še enkrat — moje čestitke! Zares sem vesel, da sem preživel to popoldne med Vami. PticCtte ZVOittt Poldne zvoni. Cerkev odprta je. Vstopil bom. Iskreno Ti, Marija, povem, da zdaj molil ne bom. Ne nosim daril - oprosti besedam - prišel le zato sem, dav Te se zagledam: da gledam Te, gledam ves srečen, ker tukaj si Ti, ker jaz sem Tvoj sin in blizu sva si Pred cerkvijo pustil sem svoje skrbi, da sam bom s Teboj - za trenutek -pod soncem Tvojih oči. Naj brez besedi do Tvojih oči pogled moj se vije, ko puščam, da svoje zapoje srce melodije. Ker Ti si edina Najlepša, Ti Nedotaknjena, milosti polna, od greha neskončno odmaknjena; ker - iskreno povem -ker vekomaj tukaj si, ker Marija si, sploh -ker si, ker si!... O Mati Marija - tisočkrat hvala Ti, hvala Ti! Poldne zvoni.. . PAUL CLAUDEL NAŠE NABIRKE Florence L. Barclay: BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $24.- Franc Purgar, Stane Plaznik; $20.—Joie Lapuh z družino (v spomin na pokojnega strica Antona Vouka); $19.- Zlata Arhar; $14,- Bojan Du-brovič, Martin Berkopec, Eligij Serek, Marija Železnik; $10.— Toni Zrimšek, Helena Mohorko; $7,-Marija Nekrep; $6,- Milena Baetz; $5.- Anton Iskra; $4.— Rudi Jaksetič, Angela Križman, Ivanka Kuzmanovič, Regina Repolusk, Franc Žužek, Anton Štukely, Roman Divjak, Helena Breg, Alojzija Cvetko, Rudolf Plavčak, Drago Grlj, Leopold Dejak, Mirko Cuderman, Ana Kustec, Jože Zupančič, Marija Dobrigna, Hinko Hafner; $3.— Boris Urbančič, Ivan Lapuh; $2.— Stefan Kovač, Janez Žnidarčič, Vinko Lavrič, Leopold Matelič, Dinko Zec, Viljem Bauer; $1,— Ivanka Penca, Stanka Peršič. NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM, TOGO, AFRIKA: $100,- N.E., C.S.; $50,- N.N., Dr.Ta-nja Bohi; $30.- N.N.; $10,- Antonija Šabec, Mirko Cuderman; $5.— Rozalija Veenstra; $1.— N.N. MATERI TEREZIJI V INDIJO: $50.— Janez Šarkan (za lačne otroke); $20.— Jože Krušeč z družino (namesto venca na grob Antona Vouka), Valerija Pančur; $15.— J.8c D. Petrič (namesto cvetja na prerani grob Albine Kern); $10.— L. & B. Brodnik (za lačne), družina Bajt (za lačne), N.N. BOG POVRNI DOBROTNIKOM! "SLOVENSKE MAJICE" z gornjim napisom so spet na razpolago. Vseh velikosti. Cena do vključno številke 14 je 4.50 dol., večje pa so po 5 dolarjev. Če naročate po pošti — poštnina v ceni ni vključena. iPesem Prevedel Silvester čuk Ilustriral Lojze Perko roman < DESETO POGLA V JE: IZPOVED ) »Garth,« je zašepetala, »razumem, ubogi fant, težko vam je bilo, ker sem vas odbila, toda v tistih nekaj trenutkih na terasi ste od mene dobili vse... Noben obraz se ne bo več naslonil tja, kamor se je vaš. Vaša sem nocoj in za večno ...« Glavo je naslonila na roko. Po njenih gostih, temnih ■laseh je bila razlita mesečina. V bližnjem gozdičku se je začel oglašati slavček... žalostna leta osamljenosti, sedanje skrbi, negotova prihodnost, vse ise je razblinilo v nič. V domišljiji je bila skupaj z Garthom in skupaj sta z razpetimi jadri plula po nekem čarobnem oceanu, daleč od obale časa, po oceanu večne ljubezni... Nekje v daljavi je ura odbila polnoč. Začel se je nov dan. Dan, ko bo morala dati Garthu obljubljeni odgovor. Ko bo ura spet udarila dvanajstkrat/ bosta doli v cerkvi in do takrat mora pripraviti odgovor- Sla je od okna, spustila zavese, prižgala luč in sedla za pisalno mizo. Iz predala je vzela zaklenjeno knjig0’ kateri je zaupala vse, in začela počasi listati po njej-Obračala je list za listom, dokler se ni ustavila na strani-ki jo ije iskala. Dolgo je strmela vanjo. Tam je bil zapisan razgovor med njo in Garthom tistega dne, ko je bil koncert v Overdenu. Ponovno je prebrala, kaj je povedal Garth o nelepem obrazu tistega starega pridigarja, ki ga je bil poslušal ko1 otrok skupaj s svojo mamo. »Njegov obraz se je čist0 spremenil... Na njem sta se odražala dobrota in nek0 navdahnjenje, njegov obraz je bil podoben obličju ange; la... Razume se, da takega obraza niti najmanj ne b' želel imeti vsak dan pred seboj pri mizi... Priznam, hi bilo to zame pravo mučeništvo...« Brala je še dalje, toda prav te besede so se ji naj" globlje zapisale v dušo. Potem je vstala, prižgala svečo n3 obeh straneh toaletne mizice, sedla ter se zagledala v slik0’ ki ji jo je vračalo zrcalo. + + + Ko je vaška ura odbila polnoč, ko je odbila eno, f Garth še vedno stal ob oknu in še zadnjikrat pogledal v n°č. Ta noč je bila zanj tako pomembna. Smeje se je spomnil, kako je moral misliti na svoje rdeče nogaviice, kako je moral šteti okna med svojo in Janino sobo, da Je ohranil mirno kri. Janino okno je bilo še razsvetljeno. Prav ko je gledal vanj, je luč za zaveso ugasnila. Naredil je nekaj korakov po terasi dn obstal tam, kjer sta se nekaj ur prej pogovarjala. Tu je pokleknil in dvignil svoj pogled proti nebu. Njegova mati je živela še toliko časa ob njem, da ga je lahko naučila skrivnosti, ki jo je naredila tako potrpežljivo in vdano. Ob težkih trenutkih so se v njegovi duši tar same od sebe oglasile besede evangelija. Tudi zdaj ■ie gledal proti nebu in šepetaje ponavljal: »Vsak dober jkr prihaja od zgoraj ... Dobri Oče, obvaruj v svoji svet-*°bi njo in mene!« Molil je še, da bi njegovo srce ostalo zvesto in verno ... Potem je vstal ter z očmi še enkrat poiskal kamnitega eva na terasi. Srce mu je pelo. Pritisnil si je obe roki na Prsi: »Moja žena! O, moja žena!« + + + Vaška ura je odbila eno po polnoči, ko se je Jane bočila... Vstala je ter ugasnila luč. Nato je tipaje poiskala podijo, se vrgla na kolena, glavo zakopala v odejo in v °°upu zajokala ... ENAJSTO POGLAVJE GARTH NAJDE KRIŽ Jane je prišla iz senčnega parka. Vaška cerkvica je bila vsa obsijana s soncem. Ura Je udarila pol dvanajstih. Ni se ji mudilo, saj je vedela, da jo čaka šele za dva-najsto. Cerkvena vrata so bila samo priprta. Jane se je ustavila jd napuščem, ki je bil obrasel z bršljanom. Zdelo se ji ^ da zvoki orgel prihajajo nekje od daleč. Imela je b^utek, da orgle dihajo, njihov dih pa se preliva v glasbo. Odrinila je vrata in vstopila. Takoj se je mir cerkve Prelil tudi v njeno dušo. Občutek navzočnosti nekih ne-v ^ih resničnosti, ki ga imamo velikokrat, ko vstopimo Prazno cerkev, je pomiril vihar v njeni notranjosti. Za • j aj trenutkov je kar pozabila, zakaj je pravzaprav pri-a sem. Sklonila je glavo in se v molitvi združila z °vi, ki so pred njo stali v tej cerkvi. Garth je igral himno »Pridi, sveti Duh«. Ko je Jane 0 stopala proti koru za oltarjem, je pel drugo kitico. sjjfgov zvočni bariton je odmeval daleč in razločno je sala vsako besedo, čeprav je pel tiho. Takoj nato je §ral na vse registre. V globini svojega srca je Jane Jaz pa grem na zeleno trav'co trgat rož'ce za mojo mam'co, trgat rož'ce za mojo mam'co — same bele marjetice ... VSEM NAŠIM MAMICAM PO ŠIRNI AVSTRALIJI NAŠE ČESTITKE IN ŠOPEK LJUBEZNI ZA NJIHOV DAN! VSEM NAŠIM POKOJNIM MAMICAM PA NAŠE MOLITVE IN ŽELJE, NAJ SE PRI BOGU ODPOČIJEJO PO DELOVNEM DNEVU ŽIVLJENJA. v __________________________________J NEKAJ ZA KOZMETIKO KAJ pomeni beseda "kozmetika'., je nam vsem znano. To je nega naše zunanjosti, nega telesne lepote. Pravijo, da se po tej lastnosti človek razlikuje od živali. Ne poznamo živali, ki bi se lepotičile. A ko smo kdaj poskusili zavezati mucki ali psičku lep trak okrog vratu, živalica nad tem ni bila prav nič navdušena. Na vso moč se je trudila, grizla in praskala, da bi se rešila lepo-tičnega obeska. Majhno dekletce pa bomo nadvse razveselili ravno s pisanim trakom, bodisi v laseh ali pripetim na obleko. Največ navdušenja in skrbi za kozmetiko vidimo pri doraščajočih, skoraj enako pri odraslih in celo postarani smo še radi lepi. Kdor pozna vse kreme in mazila, ki jih ljudje uporabljajo za nego kože, za lase, za nohte in celo za oči. Vemo tudi, da lepotična sredstva niso poceni — lep denar je treba odšteti zanje, saj so pa tudi pošteno obdavčena. Za lepoto je pač treba nekaj žrtvovati in kdo si ne želi biti lep? Pred kratkim pa sem našla v znanem mesečniku nasvet za najboljše in najučinkovitejše lepotilno sredstvo, ki prekosi menda vsa druga sredstva. Pisalo je:"Najučinkovitejše kozmetično sredstvo je prijazen smehljaj ! " Globoka resnica se skriva v tem nasvetu. Lahko se lepotičimo in uporabljamo vsa priznana mila in mazila — ako iz obraza odseva nevolja, neprijaznost, morda celo jeza, je vse zaman. Kadar iz obraza bliskajo strele jeze in sovraštva, izgubijo vsi še tako dragi pripomočki lepote svojo učinkovitost. Obraz, ki ga je narava obdarila z lepoto, postane ob tem mračen, zagrenjen . . . Takim obrazom se radi izognemo. "Ne morem se vedno smehljati, življenje je tako trdo, živeti moram med ljudmi, ki so mi sovražni. . ."se bo marsikdo opravičeval. Res, težko je tako življenje in veliko stane, da ostaneš miren, ohraniš svojo pokončnost. Pomislimo pa, da v življenju srečujemo tudi veliko ljudi, ki so dobri, božji prijatelji; ljubijo nas, ker smo vsi otroci nebeškega Očeta. Vsi živimo v Bogu, ponovila posvečene besede: »Pridi, oče revežem, ki deti* darove vsem; pridi, srcem svetla luč!« Mar' ne moli za razsvetljenje? Vse se bo torej dobr° izteklo! Sedla je v eno starinskih klopi v koru in ogledoval*') okoli sebe. Opoldansko sonce je navpično prodiralo skoz1 barvna okna in se igralo z barvami po tlaku. Na ko1”11 zgoraj je Garth pel: »Pridi, srcem svetla luč!« Besede je izgovarjal tako, da se je zdelo, da kar prebijajo tem0 kot sončni žarki. Opazovala je njegove kostanjeve lase, ki jih je b>'° videti iznad ograje. Bala se je trenutka, ko se bo Gartl1 obrnil in se bo njegov pogled ustavil na njej. Kako bo sprejel njeno odločitev? Ali bo imela dovolj moči, da prenese in zavrne njegove ugovore? Ali bo žalosten in obupan? Ali ji b° skušal razilagati, jo bo silil, jo skušal prepričati? Ali bost3 izšla iz te borbe brez smrtnih ran? Oh, ikaj bi bilo najbolj6 reči? Kako naj mu razloži, kaj jo je privedlo do te odl°' čdtve, da jo bo Garth sprejel brez ugovora? Gori na koru je Garth še nekaj časa improviziral, n^0 pa zaigral novo pesem. Jane je zastal dih — igral je »Rofr1 venec!« 118 Misli, Maj I9g3 . Ni pel, toda nežni glas orgel je pdl še bolje kot bi niogel petii najboljši pevec. Dragoceni biseri spominov so Se eden za drugim nizali v prelep rožni venec. Potem je Melodija postala otožnejša in razodevala je, da je prišla križa. Za Jane je zdaj imelo vse čisto nov pomen. Nenadoma so orgle utihnile. Garth je vstal, se obrnil in zagledal Jane. Obraz mu Je obsijala silna radost. »Hvala, Jimmy,« je rekel dečku, ki mu je gonil meh. “dovolj je za danes. Tu imaš za tvoj trud kar cel šiling, jjer je danes tako čudovit dan. Tako lepega dneva še ni uo; hočem, da bi bil danes srečen tudi ti. Zdaj pa le Pojdi in zapri cerkvena vrata za seboj, dragec!« Oh, kako je ta glas, v katerem je zvenela taka radost, Pretresel Janino dušo! Rdečelasi deček je žareč od veselja stekel s kora. Mu-l!'° se mu je tako, da mu je šiling padel na tla. Brž ga je P°bral in stekel skozi vrata. Težka vrata so za njim glasno ^oputnila. (Prihodnjič nadaljevanje) On pa biva v slehernem od nas. V duši, ki je polna Boga, so nebesa. Ta notranja sreča duše odseva tudi na obrazu. Ob nedeljskih jutrih, ko se srečujemo pri cerkvi, nas smehljaje pozdravljajo prijazni obrazi — lahko bi rekli/'nedeljski obrazi". Srečali so se z Bogom in v globini duše ga nosijo na svoje domove — kako bi od zadovoljstva ne žareli tudi njihovi obrazi? Kar priznajmo, da taki obrazi prekosijo vse lepo-tične "dive" sveta. Ne pozabimo torej: Kozmetika duše in srca je za vsakega izmed nas prav tako potrebna kot nega obraza. Prava lepota izvira iz urejene notranjosti, je sad iskrenih, čistih in svetlih misli. p p 'Mamica ie kakor sonce..." NEKAJ SLOMŠKOVIH PREGOVOROV Ni srečen, kdor veliko ima, ampak srečen je, kdor malo potrebuje. Potrpežljivost rožice sadi, jeza pa trnje. Naj bo hiša še tako srečna - vedno ji sonce ne sije. Svet se po samih šolah ne poboljša, ako starši doma pravega dna ne položijo. Imeniten stan pa visoka čast je ledena laz, po kateri človeku rado izpodleti. Misij ». ’ Maj 1983 -O ■4'?-j sA T ji i;V ^s/7 tipka ^ v? Fr. Basil A. Valentine, O. F. M., SS. Cyril & Methodius Slovene Mission, Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 + MATERINSKO PROSLAVO imamo pri nas že vsa leta na prvo majsko nedeljo namesto na drugo. Pred-no smo prišli do lastne cerkve, na drugo nedeljo sploh nismo imeli maše. Pa tudi zdaj je druga nedelja v mesecu določena za Geelong in St. Albans, kar vzame ta dan našemu središču v Kew duhovnika ter sestro organistinjo. Ni mogoče biti na dveh mestih naenkrat. . Tudi letošnja proslava je bila prijetno domača, v veselje mamicam kot ostalim navzočim. Spored na odru je kot običajno pripravila naša Slomškova šola, tokrat ob sodelovanju skupine harmonikarjev za začetek ter mladinskega ansambla nam že poznanih obrazov za veseli zaključek sporeda. Vsem iskrena hvala! Posebej bi rad omenil skupino osmih harmonikarjev, ki jih za vseavstralski tekmovalni nastop v Adelajdi pripravlja njih učitelj g. Heinz Debernig iz Ring-vvooda. Med muzikanti so kar trije Slovenci: že drugo leto avstralski prvak Branko Tomažič-Srnec, Lidija Lah in pa Peter Pirnat. Pri nas je bil krstni javni nastop skupine in priznati moramo, da je Heinz zares odličen učitelj. Za slehernega ljubitelja glasbe je bilo to igranje osmih harmonik nekaj posebnega. Tako učitelju kot muzikantom želimo zmago na tekmovanju, pa tudi v bodoče obilo lepih uspehov. In če želijo še kdaj med nas — iz srca dobrodošli! Prostovoljni prispevki pri vhodu v dvorano (169,— dolaijev) so šli tokrat v sklad Slomškove šole. Bog po- vrni darovalcem! Dražbo dobre torte je vodil sam njen umetnik g. Ivan Mejač (četudi amater, so njegove torte res odlične!). Dobil jo je Lubi Pirnat z dodatkom velike ogrske salame (zahvala g.Hojniku!) in steklenice dobrega vina. Skladu za bodoči Dom počitka je prinesla vsoto 110,— dolaijev. Zahvala g.Mejaču! Iskrena zahvala seveda tudi članicam Društva svete Eme, ki so nam postregle; in seveda gospodinjam, ki so prinesle dobrot, daje bilo za vse vsega dovolj. + Na Materinski proslavi smo prodali tudi preostale srečke za ročno delo g.Elke Pirnat: planinski okras. Doprinos je namenila za Sklad bodočega Doma počitka. Pri žrebanju se je sreča nasmehnila belemu listku A 20. Na njem je bilo napisano: Gospa Kotnik. — Čestitke torej, gospa Francka: okrasje Vaš! + Od štirih porok zadnjega meseca je bila ena naša (res zanimivo, kako je naša cerkvica tudi drugim narodnostim všeč — ena porok je bila celo kitajska!): Magda Tomšič iz East Doncastra, rojena v Melbournu in krščena v Clifton Hillu, je poročila ženina avstralskega rodu z imenom: John Brandon VVight. — Naše čestitke! + Krsta pa sta bila slovenska tokrat dva: Dne 23. a-prila so prinesli h krstu novega člana družine Vinka Eijavec in Marion Theresa r. Donovan, East Kew. Njegovo ime je John Michael. - Na dan 1. maja pa je bil pri nas krščen Christian Joseph Leslie. Boris Vidmajef in Ivanka r. Habjanič, Yarraville, sta srečna očka in mamica. — Obema družinama iskrene čestitke! + Slomškova šola že dolgo ni imela izleta, zato je bilo sklenjeno, da izrabimo zanj peto majsko nedelj0 (29. maja). Upam, da bo dovolj prijav. Z avtobusom bi si ogledali Mt. Macedon in okolico, ki jo je uniči* letos gozdni požar, nato pa bi imeli domači piknik pri takoimenovani “Hanging Rock”. Poleg Slomškove šole s starši so vabljeni tudi cerkveni pevci in pa ministranti. Pa tudi drugi - če bo še kaj prostora v avtobusu. Letos ima Slomškova šola samo 19 učencev. S sodelovanjem staršev bi to število zlahka dvignili. Cvetje vseh vrst in za vse prilike nudi melbournskim Slovencem ANN-GVVENN BOUTIOUE FLORIST 186 Moreland Road, Bmnsvvick, Via Tel.: 386 5496 - Po urah: 470 4046 in 470 4095 VpraJaj za ime: GIOVANNA VERGA , Melbournskim Slovencem se priporoča | J KAMNOSEŠKO PODJETJE ’ : V1ZZ1NI MEMORIALS ! Verga Bros. Pty Ltd. i 9 TRAVAL.l.A AVE.. THOMASTOVVN. VIC ; < Telefon: 359 5509, ! doma: 470 4046 in 470 4095. ! , Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. ' Garancija za vsako delo! > + Šmamično pobožnost združujemo kot običajno z Vsemi nedeljskimi mašami meseca maja, za večere v tednu pa jih objavljamo sproti ob nedeljah. Žal pa naj Se potožim, da smo melbournski Slovenci pretrgali s tradicijo slovenskih šmarnic, ki so bile doma tako ne-*aj prisrčnega in udeležbe ni manjkalo. Razumem težavo razdalj, pa tudi utrujenost od dnevnega dela, še cel° skušnjavo televizijskih večernih sporedov ... pa Vendar. Marsikdo vsaj iz bližine bi se nam lahko pridružil, da bi nas bilo več ob Marijinem oltaiju. Marija Je dobra, ko kaj potrebujemo — pa očitno nam zdaj ničesar ne manjka ... + Večerno mašo z zaključkom šmamic bomo imeli na zadnji dan maja (torek 21. maja), večerno mašo s Pobožnostjo v čast Srcu Jezusovemu pa na prvi pe-tek v juniju (3. junija). Vabljeni! + Na prvo junijsko nedeljo je Telovo. Zberite se v le-Pem številu k deseti maši, ki jo bomo združili s proce-S|J° Rešnjega Telesa okrog cerkve in blagoslovom na Vfhu stopnišča pred glavnim vhodom. Starši naj bi Popravili otroke, zlasti lanske prvoobhajanke in le-°šnje birmanke v belih oblekcah, da bodo trosili CVetje pred Najsvetejšim. Košarice s cvetjem bodo Pripravile naše sestre. — Vsaj nekaj skromnega spomi-j1® “a procesije, ki smo jih bili vajeni svoje čase doma. beleži se je ti in tvoja družina! + Dne 17. aprila je v Sunshine Community Hospitalu ^iključil svoje zemsko življenje ANTON VOUK. Leta 81 v novembru je izgubil ženo Marijo r. Lapuh, s atero sta šla skozi življenje od poročnega dne leta .39 v Vidmu ob Savi. Pokojni Anton je bil rojen januarja 1907 v vasi Blanca pri Vidmu. Kmalu P° Poroki je Voukove vojna pregnala s takrat komaj ,^Jeno Greti v Šlezijo, kasneje v Avstriji sta bili rojeni božica in Matjana. Po končani vojni pa se družina | vmila domov, od koder so prihajala kaj slaba poro- o delu komunističnega režima. Na ladji “Goya” 0 leta 1950 iz Bremena zapluli proti Avstraliji in se astanili v Morvvellu v Viktoriji, kasneje pa si kupili , .^ni domek v bližnjem Traralgonu. Pokojni Anton je , tisti, ki me je ob prihodu v Melbourne prišel obi-^at v Kew z željo, naj obiščem gippslandske Sloven-re; Povabilu sem se rade volje odzval, z njim obiskal v Ja^e Monvella in okolice ter začel tudi redne sionske maše zanje. Q °kojni Anton je bil nekaj tednov pred smrtjo, po Ve raciji žolčnih kamnov, en teden pri nas v Baragove ^0mu- ^ žele^s' je domov, kjer pa si kar ni mogel p °dpomoči - izkazalo se je, da niso bili le kamni... kje °Vn° -*e moral v bolnišnico in nazaj v Melbourne, jn . Se je s svetimi zakramenti lepo pripravil na smrt J° vdano pričakal. Hčerke so ustregle njegovi želji, da bo pokopan pri pokojni ženi Mariji. Pogrebno mašo smo imeli v sredo 20. aprila v Monvellu ob številni udeležbi tamkajšnjih rojakov, nato smo zemske ostanke položili v ženin grob pokopališča Yallourn. Iskreno sožalje vsem trem hčerkam z njih družinami, enako obema družinama Lapuh v Morwellu ter o-stalim sorodnikom. Pokojniku pa iskrena zahvala, saj sem kmalu po smrti dobil sporočilo, daje v testamentu poklonil dar 800 dolaijev našemu verskemu središču (predpostavljam, da za bodoči Dom počitka) za deset svetih maš za pokoj njegove duše. R. I. P. + Ko sem se vrnil s pogreba iz Morwella, pa me je že čakalo sporočilo, daje v Werribee 19. aprila umrl ANTON BAVDEK. V nedeljo je bil z ženo Marijo še pri nas v Kew pri sveti maši in obhajilu (zaradi daljave sta prišla le od časa do časa, rada pa ste se udeležila raznih slovesnosti in na dan ostarelih sta bila vselej med našimi gosti-upokojenci), v ponedeljek pa ga je doma na vrtu zadela kap. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je naslednji dan izdihnil. Pogrebno mašo in pogreb smo imeli na petek 22. aprila v Werribee. Pokojni Anton je bil rojen 16. januaija 1909 v Št.Rupertu pri Mokronogu. Leta 1936 seje poročil z Marijo Alešnik. Vojna leta sta preživela v Nemčiji, kjer je Anton delal v rudniku. Leta 1949 ravno za božič sta z dvema otrokoma (Stanislavo in Frankom) na ladji “Goya” dospela v Avstralijo, kjer sta se jima rodila še dva otroka (Števen in Anna). Pokojnik je do svoje upokojitve delal v Werribee pri Board of Works, kjer je bil spoštovan kot dober in zmožen delavec. V svoji pridnosti je sam zgradil dve hiši.svoji pridnosti je Poleg žene in otrok zapušča tudi osem vnukov, s katerimi se je rad igral. Ljubil je delo na svojem vrtu in bil ponosen na lastni pridelek vina. Jaz pa bi se mu rad tukaj zahvalil za ljubezen do afriškega misijona v Togu, saj je kar pogosto daroval za naše posinovljene misijonaije. Bog mu bodi Plačnik! Naj počiva v božjem miru, vsem Bavdekovim tukaj in v domovini pa iskreno sožalje! + Prav te dni sem zvedel, daje v januaiju ali februaiju letos v Melbournu nasilno končala zemsko pot rojakinja ANA SCHNEIDER r. GRAŠIČ (po ločitvi je svoje ime spremenila v WILMA BROWN). Bila je poročena z možem nemškega rodu in sta imela dve hčerki. Z njima je zadnja leta živela v državnem fletu v Carltonu (prej so živeli v North Altoni). Po poročilu je utonila v Yarri, vendar podrobnejših uradnih podatkov o njeni smrti še nimam. Če se prav spominjam, je bila doma iz Kranja ali okolice ter je bila pred nekaj leti tudi delj časa v domovini. R.I.P. + MLADINSKI KONCERT bomo imeli letos na zadnjo avgustovo nedeljo (28. avgusta) popoldne. ZA NAS ZARES ZANIMIVO poročilo iz Londona smo 28. aprila brali tudi v avstralskih časopisih. Nikolaj Tolstoy, potomec znanega ruskega klasika Leva Nikolaja Tolstoja in priznani zgodovinar, jer nedavno kar dvakrat v enem tednu javno napadel Harolda Macmillana in ga ožigosal za vojnega zločinca. Najprej je Tolstoy na programu britanske televizije izjavil, daje Macmillan odgovoren za nasilno vrnitev tisočev Kozakov v Sovjetsko Rusijo (ob koncu vojne 1945), kjer so bili vsi pobiti. Druga njegova izjava malo kasneje je istega britanskega politika obtožila tudi krivde za vrnitev 30.000 Jugoslovanov in njih nasilno smrt po koncu druge svetovne vojne. Danes 89 let stari Mr. Harold Macmillan, poznani bivši britanski prvi minister konservativec, je bil leta 1945 ob koncu vojne kot angleški minister v Neaplju, od koder naj bi bila njegova beseda odločilnega pomena za nasilne, vrtnitve. “Javno sem ga ožigosal kot vojnega zločinca. Dokumentarne dokaze imam, zato ne verjamem, da se me bo upal tožiti,” je Tolstoj' izjavil novinarjem. Po tolikih letih je vedno več osvetlitve tistih množičnih pokolov v povojnih mesecih leta 1945. V Londonu stoji spomenik jaltskim žrtvam, izšlo je že več dobro dokumentiranih knjig, zdaj pa še to Tolstoyevo sklicevanje na dokumente in javna omemba žrtev, med katerimi je tudi 12,000 Slovencev. V zamejstvu in zdomstvu se jih spominjamo sleherno leto v juniju, doma o pokolu ne slišijo radi. Resnica boli in bode v oči, pravi star slovenski pregovor. A po besedah pokojnega Kocbeka, ki je bil v tistem letu sam minister v beograjski vladi, se narod z molkom ne bo “rešil more” - samo skesano priznanje krivde odgovornih za genocid more oprati krvavi madež nedolžno prelite krvi.. . “AMERIŠKA DOMOVINA” je vsekakor eden najstarejših slovenskih izseljenskih časopisov (izhaja v Clevelandu, Ohio, ZDA), saj ima že 85 let življenja. Dolga desetletja je bila dnevnik, zdaj izhaja le dvakrat na teden. Lastništvo je v zasebnih rokah Jamesa Debevca, sina pokojnega urednika in mecena istega imena, je pa vsa leta urejevan in pisan v krščanskem idejnem duhu in tudi med vojno ni nasedel krinki komunizma. Pred nekaj meseci je lastnik objavil težave, v katerih se je znašel: tiskarski stroji so dotrajali in kupiti bi bilo treba nove ali pa prenehati s slovenskim časopisom. . . Pri vedno manjšem številu naročnikov, saj stari naseljenci kar preveč umirajo, je vse kazalo na drugo. Tudi izdajanje tega našega izseljenskega lista ne zida na dobičku, ampak je pri vsem mnogo idealizma in prostovoljnega sodelovanja. Ob novici so ameriški Slovenci pokazali, da hočejo še slovensko branje. Darovi naročnikov so začeli pri' hajati kar sami od sebe brez prošenj in dali lastniku zlasti moralno pomoč, da je kljub negotovosti nabavil nove stroje, tokrat seveda za ofsetni tisk. V začetku februarja je izšla prva številka v novem tisku, v manjši obliki sicer, a zato v pomnoženem številu strani. Kmalu pa se je sestala skupina rojakov, ki si je nadela posebni namen, da poživi “Ameriško domovino in povabi vse zavedne ameriške Slovence k delu za ohranitev svobodne besede in tiska. Ime skupine je “Prijatelji Ameriške domovine” in koordinacijsk* odbor je pripravil 5. marca letos svojo prvo prireditev z večeijo, ki je bila v clevelandskem Slovensken} domu pod geslom: “Ohranimo slovensko besedo! Nad 500 gostov se je zbralo. Slavnostni govor je imel znani ameriški slovenski duhovnik Msgr. Louis Baznik, večer pa je zaključil s svojo besedo bivši senator Frank Lausche. Z večerjo (stala je 30 dolaijev na sebo) in darovi so ta večer nabrali za “Ameriško domovino” lepo vsoto 16,627.50 dolaijev, stroški prire' ditve pa so znesli 3,252.32 dolaijev. Odbor “Prijateljev Ameriške domovine” je obljubil, da bo z akcij0 nadaljeval in si prizadeval podaljševati življenje ten111 SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi BOLOGNA SMALLGOODS Telefon 7 QUEST AVE- 728 1717 CARRAMAR, 2163 sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas! Priporoča se lastnik podjetja J. & A. ŠKRABAN c evelandskemu slovenskemu časopisu. 2 naše strani res iskrene čestitke! Naj bo za nas to P°ročilo ena injekcija več, da se tudi mi ne branimo z MISl' V S^a<^ Pocialjševati življenje naših avstralskih AVSTRALSKI zvezni oddelek za zdravstvo je izdal P°ročilo, iz katerega povzemamo tole: dvignilo se je stevilo smrti, ki so kakor koli v zvezi s kajenjem, do-ClItl so smrtni slučaji v zvezi z alkoholom po številu osipu. Gre za podatke, ki niso od včeraj, saj vzame riekaj časa za objavo statističnega pregleda in primer-Jave- Leta 1980 je bilo smrtnih slučajev v zvezi s kačjem v Avstraliji 16,169, leta 1981 pa 16,524. Dvig Zajel skoraj docela osebe, ki so umrle nad 65 let sta-[0st'' Smrtnih primerov v zvezi z alkoholom pa je bilo ,eta 1980 po številu 3571, naslednje leto pa 3463. Naj e dodamo, da se je v istem obdobju dvignilo število tTlr^i zaradi mamil od 2411 na 2577. NOVO ŽIVLJENJE se prične ob spočetju, ne ob °jstvu. Moralo bi biti sveto in nedotakljivo, vredno cga našega spoštovanja, tako najbližjih — očeta in atere, kakor zdravnikov. A tu niti ne govorimo le o etnem splavu, ki to novo življenje umori pred roj-v °m. Malo je ostalo od človeškega dostojanstva in v rr>osti nerojenih bitij, ko v dnevnem časopisju bereš y ^"''kem naslovu članka: Bolnišnica Queen Victoria feh e^ournu Je imela v obdobju od leta 1979 do I, ruaria letos — 73 človeških zarodkov zmrznjenih v It °.^ern nitrogenu. Enaintrideset so jih že odtajali: ^ Jih je bilo abnormalno razvitih, 6 pokvaijenih, 13 le s° jih presadili v maternice, a osebe niso zanosijo • Kaj bralcu ob tem ne gre mrzli pot po hrbtu? °seben odbor, ki ga je lani ustanovila zvezna vla-’Je izdal 29 strani poročila svojih izsledkov, ki naj teji°SVet;lili legalno, etično, moralno in socialno stran v Modernih medicinskih poskusov. Zakonodaje o kale*1 tem Še n* ^ SrozUivo je misliti, kje je meja. Vse-0r je nedotakljivost človeškega življenja in dosto- POTUJF.TK V RIM? — DOBRODOŠLI! Hotel Bled II. kat, Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY). Tel.: (06) 772 102 in (06) 757 9941 Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kolrolo, Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. janstva načeta in v nevarnosti. Vodstva Cerkva in razne organizacije domala zaman dvigajo svoje glasove ter opozarjajo na težke posledice sedanje medicinske svobode. Zanimivo: toliko posameznikov in organizacij protestira proti uporabljanju miši in podgan pri zdravniških poskusih v dobro človeku — molče pa ob umorih nerojenih otrok in ob takihle poskusih z nerazvitimi človeškimi zarodki ... To so grozljiva dejstva našega modernega časa — kam bodo privedla človeštvo, ki si jih dovoljuje in jim celo ploska? NA KITAJSKEM je katoliška Cerkev izredno lepo napredovala, dokler ni komunizem prevzel oblasti in pobil ali izgnal misijonarje. Na tisoče kitajskih katoličanov je šlo skozi mučenja in smrt, ostale so prisilili k odpadu ali vsaj molku. Ko še ni bilo uspehov, so pričeli drugo metodo: Cerkev naj se namesto katoliške imenuje narodna in biti mora pod kontrolo! Duhovniki te narodne Cerkve kot nje škofje, ki so posvečeni brez privoljenja Vatikana, so vdani režimu, kijih uporablja in izrablja v svoje namene. Letos 17. aprila so po vseh kitajskih cerkvah slovesno proslavljali 25-letnico prekinitve stikov z Vatikanom. Res čuden in žalosten srebrni jubilej “neodvisnosti”, ki mu morajo ploskati na povelje . .. Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 862-3027 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. V moji odsotnosti me nadomestuje v uradu gospodična MARIJA (KuSeta), ki Vam bo 5la v vsem na roko. £e pridete na agencijo, vprašajte za MARIJO, lahko pa ji tudi telefonirate na telefon agencije: 654 - 1233 TOUR VVORLD INTERNATIONAL, 49 Exhibition Street, Melbourne, 3000 — Tel. 654 1233, Consultant Dr. J. KOCE kotiček naših mladih CSfH Dragi striček! Tole Ti pošiljam za materinski dan: Mamici! Mamica moja mi kuha vsak dan, pere in lika noč in dan. Preden zaspim, mi poje lepo; in preden odide, mi poljubi glavico. Za ničesar na svetu jaz mamice ne dam, ker le eno mamico jaz v srcu imam. Pozdravlja te - Franky Petelin, 9 let, Kew, Vic. Dragi striček! - Pošiljam Ti poslikane pirhe, če bom mogoče izžreban za nagrado. Ata, ki dela v tiskarni, pa se mi smeje in pravi, da bo gotovo “Tiskarski škrat” zamešal moje ime in ne bo prišlo v Kotiček. Striček, ali je “Tiskarski škrat”, o katerem mi ata veliko pripoveduje, res tako hudoben? Ali tudi tebi nagaja? Si ga že kdaj videl? Zanima me, kako izgleda in če imaš kakšno sliko od njega, bi jo bil zelo vesel. Z mamico vedno bereva Kotiček, pesmice pa se u-čim na pamet. Nekatere hitro pozabim, druge pa mi ostanejo v glavi. Tudi v šoli sem že deklamiral po slovensko. Lepe pozdrave Tebi in vsem otrokom! - Marko PleCnik, 12 let, North Melbourne, Victoria. Dragi Marko, hvala za pismo. Presenetilo me je, da se tako zanimaš za tiskarskega škrata, ko drugi otroci Se niti ne vedo, kdo je to. Seveda, ata ga pozna in ti pripoveduje o njem. Fotografije tega nepridiprava sicer nimam, s sliko pa ti lahko kar tukaj in zdajle postrežem. Vidiš, takole se smeji, kadar uredniku ali tiskarju kakšno zagode. In zagode jih veliko: izpusti kljukico na Č Ž Š, zamenja ali izpusti celo vrsto, včasih pa s samo eno napačno črko ves stavek pokvari. Meni je že take zagodel, da bi si vse lase populil, če bi jih še imel. Iz besede "pokora" naredi "poroka", iz besedice "škof " pride v tisk "škaf " in podobno. Enkrat mi je grdobež tale sta-vek:"Nebeška Kraljica je prihajala" spremenil v "Beneška kraljica je prijahala". Tako, Marko: če boš tudi ti kdaj urednik ali pa tiskar, boš od blizu srečal tega neslanega "Tiskarskega škrata". Pozdrav! - STRIČEK. P. S. - S pirhi pa nisi zmagal, a za to ne krivi škrata. HI, KONJIČEK, HI, MENI SE MUDI ČEZ GORICE, ČEZ POLJANE, HITRO, HITRO IZ LJUBLJANE! HI, KONJIČEK, HI! HO, KONJIČEK, HO, JAHAJVA LEPO DO POSTOJNE, DO GORICE, DA OBIŠČEM TETE, STRICE! HO, KONJIČEK, HO! HE, KONJIČEK, HE, DALJE SE NE SME! MAMICA ŽE TEŽKO ČAKA, MAMICA JE SKRBNA VSAKA. HE, KONJIČEK, HE! DRAGI OTROCI! Da izpolnim obljubo, ki sem i° dal v zadnjem Kotičku Lipovževi Ingrid iz Sydneya> sem objavil pesmico o konjičku. Ona mi jo je postati' kje jo je ujela, pa ne vem. Je lepa in v zadnji kitici o-menja tudi mamico. Kajne, da ste vsi proslavili svoje mamice na MA TE' RINSKI DAN? Upam, da ste ji kupili kako lepo d* rilce in ji prinesli zajtrk na posteljo. A naj lepše daril0 je to, da ste vedno pridni in jo radi ubogate — ne le na MA TER INSKI DAN, ampak skozi vse leto. Tokrat v Kotičku objavljam še eno pesmico o m*, mici. Kdo mi jo je dal, pa lahko berete na nasledi1 strani. — STRIČEK. Zgodaj zjutraj, pozno zvečer dela ljuba mamica, za otroke vedno dela naša dobra mamica. Naša dobra mamica, mamica, mamica, naša dobra mamica, mamica! Kavo kuha, žgance beli, kruhek reže, nam ga da. Srajčko šiva, hlačke celi naša dobra mamica. Naša dobra mamica, mamica, mamica, naša dobra mamica, mamica! Ako mam’ca ni vesela, se prav žalostno drži, mi zapeli smo ji pesem in se spet razveseli. Naša dobra mamica, mamica, mamica, naša dobra mamica, mamica! UREDNIŠTVO MISLI je dobilo zadnji čas že več ''Prašanj naročnikov, če je zdaj, ko je prišla na oblast turistična stranka, g. Miša Lajovic izgubil svoje senatorsko mesto v zveznem parlamentu. Naj tu odgovorimo vsem skupaj, saj gotovo zanima tudi ostale bralce: g. MIŠA LAJOVIC, naš rojak in že dolgoletni zvesti naročnik MISLI, je še vedno senator ln član avstralskega parlamenta. Razlika je le v tem, ^a je kot član liberalne stranke zdaj pač na strani o-P°zicije. Kot nam je v uredništvu poznano, njegova ^natorska služba preneha šele s tridesetim junijem eta 1985. Pa še takrat je možno podaljšanje dobe, ar seveda zavisi od liberalne stranke kakor tudi od Senatorja samega. G. Miša Lajovic je postal zvezni Senator v avgustu 1975 in prepričan sem, da bosta °n kakor njegova soproga Tatjana kar zadovoljna, ko bo služba iztekla. Biti na tako odgovornem mestu anes ni prav noben užitek, ampak veliko skrbi in ela. kar pa mnogi državljani niti ne vidijo niti ne Cenijo. _ Urednik. MORvvELL, VIC. — Naj porabim to priliko in se ^jprej iz srca zahvalim pokojnemu stricu ANTONU ./JOKU iz Traralgona za vse njegove dobrote, ki nam ^ je nudil v dolgi dobi petindvajsetih let, kar sem ga sP°znal. Vsi smo ga cenili in spoštovali kot pravega °četa. Pokojni stric Anton je umrl v nedeljo 17. aprila — samo 17 mesecev po tetini smrti je tudi on 0(^el za njo. Naj dobri Bog obema da večni pokoj! ^oukov stric je bolehal le nekaj mesecev in njegova ^rt, ki gaje iztrgala iz naše srede, nas je globoko pridela. Saj je bil med prvimi Slovenci tukajšnje okoli-^Že leta 1950 je prišel semkaj iz Nemčije ter sije v , ku let s svojim očetovskim nastopom do vseh prido-^ veliko prijateljev in znancev. To seje pokazalo tu-, na njegovi zadnji poti — med rojaki in drugimi je 1 Priljubljen in mnogi so ga spremili do njegovega °roba. aj se ob tej priliki v imenu vseh treh njegovih hče- križem australske siovenije Nai ra z družinami, v imenu svoje družine in družine brata Ivana iskreno zahvalim vsem, ki ste pokojnemu stricu zlasti v zadnji bolezni kakor koli pomagali in se končno v tako lepem številu poslovili od njega. Iskreno se zahvalim patru Baziliju, da je kljub delu izpolnil stričevo željo ter imel zanj v Morwellu pogrebno mašo in obrede slovesa. Prav lepa hvala tudi g. Bojanu Dubro-viču, ki je prav tako prišel s soprogo in hčerko iz Melbourna in je svojemu staremu prijatelju ob odprtem grobu lepo in ganljivo spregovoril. Dragi stric, v imenu svoje družine Vam iz srca želim, da počivate v miru božjem in naj Vam bo lahka avstralska zemlja! Radi se Vas bomo spominjali v molitvi. — Jože Lapuh z družino. NORTH FITZROY, VIC. - Spet praznujemo materinski dan, ki nam starim mamicam vzbuja sto in sto lepih spominov. Segajo daleč nazaj, ko so bili zdaj odrasli otroci še majhni in so nam na naš dan znali tako prisrčno voščiti. Kje so tisti časi! Bili so težki, vsaj jaz se z njimi ne morem pohvaliti zaradi težkih družinskih razmer. A otroci, katerim sem morala biti mati in oče, so mi bili v uteho in veselje, pa seveda tudi skrbi. Ob Materinskem dnevu se tako živo spominjam, kako mi je v tistih grenkih dneh takrat desetletni sin Slavko že zdavnaj je odrastel in živi s svojo družino v Elthamu — z lepo pesmico voščil. Bil je najmlajši in je sam dosti pretrpel, pa bil kljub temu vesele narave ter je rad molil in pel. V šoli so pripravili materinsko proslavo in tudi on je bi! med pevci, ki so ljubko nastopili. Te pesmice ne bom nikoli pozabila. Letos sem jo dala s.Silvestri, ko je pripravljala materinski spored. . ^opedske lesene čevlje (cokle) morete kupiti pri slovenskem podjetju, ki jih ročno izdeluje Jn razpošilja po vsej Avstraliji in po želji tudi v Evropo ( za naročilo dveh jtarov poštnine ne računamo), /"arno v NSW največjo zalogo in izbiro vseh velikosti in raznih barv. Izdelujemq tudi vsakovrstne čevlje 0 naročilu (ročno delo). — Za naročbo in informacije telefonirajte (v slovenskem ali angleškem jeziku). Handmade CLOGS Z naročilom po pošti pošljite obris noge! SA-KLEN Phone: (02)699-6477 185-187 REGENT STREET, REDFERN, N.S.W. 2016 Delavnica in trgovina na istem naslovu, ne daleč od glavne sydneyske ppstaje (prostora za parkiranje vedno dovolj!). Odprto sedem dni na teden: Od poned. do petka od 8 do 5:30, ob sobotah od 8 do 12 in ob nedeljah od 10 do 4 pop. Opali Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine? Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVACS GEMS & MINERALS 291-293 VVATTLETREE ROAD, EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: S09 1611 V r r r v r r r i' i’ i- r r r r r •r v r r r r Škoda bi jo bilo, da bi šla v pozabo, saj je lepili besed in prijetne lahke melodije. Da pa se jo lahko nauče tudi drugi otroci, jo pošiljam tudi uredništvu, če bo zanjo kaj prostora v MISLIH. (Kot vidite, sem jo objavil v Kotičku. — Op. ur.) Materinski dan je res samo enkrat na leto, materinskih dni dela in skrbi pa v letu kar 364. To je naš poklic, ki naj bi se ga zavedale tudi mamice mlajše generacije. Materina ljubezen je največ, kar lahko daš otroku in šola domačega ognjišča je najvažnejša za vse poznejše otrokovo življenje. Lepe pozdrave vsem mamicam! — Ana Kuri. ALLENBY GARDENS, S.A. - Tako hitro mine leto in pohiteti moram z naročnino. Težko bi mi bilo, ko bi MISLI ne imela več, saj redno prihajajo v našo hišo prav od leta 1956, ko smo prišli v Avstralijo. Vsaki mesec nas obiščejo kot dober prijatelj — in kakor dobrega prijatelja se iz srca razveselimo tudi MISLI. Žal mi tako branje kot delo ne gresta več od rok kot nekdaj in tudi mali vnuki mi vzamejo dosti časa. No, pa tudi biti stara mama prinese svoje veselje in se Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEWIS RD„ WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavpice 221 5536 TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK prav nič ne tožim za delo in čas, ki mi ga vzamejo. Prilagam za naročnino in Sklad. Hvala za vse in Bog naj Vam povrne delo za nas! - Marija Dobrigna. MELBOURNE, VIC. — Še jaz bi rad dodal nekaj svojih misli k “božičnemu darilu” N. N. iz Canberre, objavljenem med pismi v prejšnji številki. Res Vam moram priznati, daje z urejevanjem MISLI gotovo mnogo dela in seveda so tudi veliki stroški. A zdi se mi, da omenjenemu N. N. v odgovoru le niste dali povsem čiste slike. V enem prejšnjih izvodov MISLI sem namreč bral, da ima Vaš list okrog 3500 naročnikov (če je to seveda res). Če bi jih vsaj 3000 od njih redno plačevalo, bi skupno z darovi v Bernardov tiskovni sklad ne smeli biti v izgubi in " kot ste omenili — biti odvisni od brezplačnega del3 Vas samih in Vaših pomočnikov. Menim, da ni kakšna poslovna tajna — če je, Vam pa to tudi nič ne za' merim. Saj vsako delo vzame časa, katerega pa le malokdo rad troši zastonj. Več o vsem tem ne bi imel omenjati. Želim Van1-da MISLI skrbno urejate tudi nadalje, kot ste jih doslej. S pozdravom! — N. N. (podpis in naslov). Kakor je canberrski naročnik gradil svoje sklepe brez znanja, koliko stane upravo MISLI sleherna me' sečna številka, tako naš Melbournčan gradi popoln0' ma neosnovano na utopičnem številu naročnikov. omenjeno število bi vsekakor bila moja želja, a želj3 VIKTORIJSKIM SLOVENCEM BS North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 TOBIN BROTHERS funeral direetors Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Se davno ni resnica. Dragi N. N., le kje in kdaj ste v ČISLIH brali, da imajo 3500 naročnikov? Kako vendar, ko jih pa tiskamo — in to sem že večkrat omenil - v 2050 izvodih? Naročnikov je okrog 1900 — *udi to številko sem že omenil, ostale izvode razpokamo brezplačno v zameno za druge liste, v gotove urade in knjižnice, oddajamo nenaročnikom v upanju na naročbo in seveda hranimo v zalogi za bodoče povpraševanje po njih. Dejstvo je: Ko bi vsi naročniki redno plačevali, bi naročnina brez Baragovega tiskovna sklada n e pokrila vseh stroškov. Ker pa se §°rnji stavek prične s “Ko bi . . je zadeva še bolj Vredna našega skupnega razumevanja in podpore, ne Pa sumničenja in nezaupanja. Brez razumevanja in P°dpore bi se naše MISLI pred 32 leti niti ne rodile, Sotovo pa bi že zdavnaj končale svoje življenje med avstralskimi Slovenci. Prav ves čas so gradile tudi na darovih, le da je današnji čas ob stalnem naraščanju °en manj naklonjen takimle listom kot kdaj koli prej. Tistim, ki se ob vsem tem morda vesele, da MISLI pirajo (da, tudi take poznam!), pa bi rad ob tej pri-'*> povedal, da tako na koncu vsekakor še nismo. *“’st ima iz prejšnjih boljših let nekaj prihrankov (na MISLI, ne na ime urednika ali upravnika!) za poviševanje svojega življenja, saj brez njih bi si noben ^sečnik ne drznil pričeti novega letnika. Toda .IIT1 letni obračun z letnimi dohodki ne pokrije letnih 'Matkov (kot je bilo to v zadnjem decembru), po- p- T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ltd • 82 Norton Street, Leichhardt, N.S.VV., 2040 Tax consultants — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. ^akor tudi posameznikov. Urejamo davčne obrabne (“Income tax retum”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V. FERFOLJA, J. M THAME, E. VVEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff. Companies”. N ud mo vam zavarovanja: za življenje, za bole- iw’ V nez8°dah; zavarovanja nepremičnin itd. °rkers’ Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490 1 STUDI.EY STREET. ABBOTSFORD, VIC . 3067. PRINTING/ OH Sl I AND I ETI IR PRI SS TISKARSKI VAJENEC IŠČEMO MLADEGA SLOVENSKEGA FANTA ZA UK V TISKARSKEM POKLICU ZA NADALJNE INFORMACIJE POKLIČITE DRAGO-TA ZOREC NA TELEFON B h 419 1733 A H 458 2353 meni: zmanjšati to ubogo “zlato rezervo” za najslabše čase in biti res korak bliže svojemu koncu. Tega pa MISLIM ne želim - ne jaz in ne zvesti naročniki, ki list radi prebirajo in tudi podpirajo. Bom vsaj s tem zadovoljil Vas, dragi N. N. iz Melbourna, in ostale “neverne Tomaže”? Skoraj dvomim — ob slovenskem pregovoru: Kolikor glav, toliko misli! Mnogi žal danes sami ne bi storili ničesar več zastonj, pa se jim zdi neverjetno, da se nekateri drugi še znajo žrtvovati za skupnost. Dejal bi, da prav iz tega izvira največ nezaupanja in sumničenja. Če tema dvema botruje še površnost (iz zraka vzetih 3500 naročnikov!), pride na dan neutemeljena sodba, ki pa je vse drugo kot izpričujejo dejstva. — Urednik in upravnik. Melbournski rojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOSI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Aline SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu). Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij 0!ympia in Adler strojev sc melbournskim Slovencem priporoča za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke ČŽŠ, ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima. EMIL ZAJC 1 Yarra Court, N. DANDENONG, Vic. 3175 Telefon: 795 6937 wwwwwww REŠITEV APRILSKE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. moker; 5. kvas; 8. Ivan; 9. orel; 10. redovni; 12 jz; 14. on; 15. tri; 16. dan: 17. pet; 18. roža; 19. zvon; 21. beg; 22. art; 23. log; 24. sz; 26. le; 27. Marijan; 29. člen; 31. Neva; 32. yard; 33. zakaj. — Navpično: 1. Miro; 2. oven; 3. kad; 4. enoten; 5. kri; 6. ve; 7. (Jakob) Aljaž; 9. oni; 11. vrt; 13. zna; 16. dog; 17. pot; 18. Regina; 19. zal; 20. vreča;21. bor; 23. lan; 24. Sava; 25. znaj!27. med; 28. jek; 30. l.r. REŠITEV so poslali: Jože Grilj, sestre Slomškovega doma, Lidija Čušin, Lojzka Vučko, Žalika Svenšek, Ivan Lapuh, Branka Iskra, Ivanka Krempl, Anica Šu-tej, Joe Belovič, Danica Petrič, Francka Anžin in Marija Špilar, Slavka Lumbar, S. in J. Plaznik, Amalija Kucler, Marija Oražem, Mirko Cuderman, Vida Koželj, Zorka Peršič, Stanko Aster-Stater, Angela Zidan, Elka Pirnat. — Žreb se je tokrat "nasmehnil za nagrado ANICI ŠUTEJ. Križanka (Ivanka Žabkar) Vodoravno: 3. tuja beseda za naselbino; 7. važen del ladje; 8. na skrbi imeti; 9. zaznamovan; 10. nizko koralno otočje; 11. v gospodinjstvu uporabna domača rastlina; 13. eden sorodnikov; 14. ime znanega ognjenika; 16. cmerikava oseba, hitro je v joku; 17. glavno mesto Norveške; 19. računski pripomoček; 21. velika sklenjena površina kopnega sveta; 22.dekliško ime, ki ga je Slomšek uporabil v naslovu svoje vzgojne knjige; 23. huda bolezen (tujka). Navpično: 1. vrsta sadja; 2. slovensko narodno drevo; 3. manj znana beseda za robidovje; 4. eden načinov, kako nekdo druži dve stvari; 5. tujec; 6. del dneva; 11. tipična slovenska glinasta posoda z ročajem; 12. pomanjkanje, beda; 15. šara, ropotija; 18. del sobe; 19. hebrejska beseda za mojstra, učenika (tudi Jezusa so včasih tako imenovali); 20. koristno orodje, pa tudi nevarno orožje (množina). Rešitev pošljite do l. junija na uredništvo! SLOVENSKO MIZARSTVO sc priporoča melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. FRANC ARNUŠ Telefon: 76 Beverley Road. 459 7275 ROSANNA, Vic. Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUB1 PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. FuU denture service and repairs. TUDI SKOZI STISNJENE ZOBE SE DA ZBIJATI ŠALE . . . (Temu se smejejo v Sloveniji —pa se dajmo še mi!) + V komunističnih deželah imajo sistem dveh strank•' ena stranka je na oblasti, druga pa v zaporu. + Plačo imam majhno in moram reči, da je prava sre' ča, da je toliko reči, ki jih ni mogoče kupiti. + Prihodnost je pred nami, vendar so vrste dolge. + V zadnjem času kroži med ljudmi zelo malo šsl-Zakaj? Zato, ker je vse, kar kroži, res. + Najslabšo pokritost izvoza z uvozom imamo Pfl idejah. + Šele tedaj, ko je izgubil zobe, je spoznal, da bi m°' ral držati jezik za zobmi. + Najlažje zavežemo jezik na čevlju. + Jugoslovanski minister za finance je dejal, da 9* najnovejši podatki o 31%-ni inflaciji navdušujejo, &{ je ta kar za 12% nižja, kot bo v enakem mesecu Pr' hod nje leto. TRENUTKI MOLKA - Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. knjiga je izšla v Argentini. Vezana stane 4,— do!., broširana 3,- dol. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena lično vezani knjižici je 5,- dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v °°liki molitvenika. Dodane so tudi stalne mašne in druge molitve. Cena 5,— Ista pesmarica v skrajšani obliki (tiskana v Avstraliji) stane 2,- dol. KRISTJAN MOLI je naslov najnovejšega molitvenika, ki je izšel lani v Ljubljani in ima 305 strani. V belih, rdečih ali temnomodrih trdih platnicah. ena je 5,- dol. SHEPHERD OF THE VVILDERNESS — Angleški življenjepis misijonaija araga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,— dol. Men VVHO BUILT THE SNOWY — O življenju fantov, ki so gradili n°wy Mountains projekt, napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8,— dol. the orchard — Dore Sluga, povojni emigrant, v angleščini opisuje °življanje vojne in revolucije v Sloveniji ter povojno begunsko pot mladega anta v svet. Vredno branje tu rojenim slovenskega rodu. — Cena 6,— dol. SlOVENIA LAND OF MY JOY AND MY SORROVV — Vlado Kozina, S, sj0venski duhovnik v ZDA, v angleščini živo opisuje, kako je kot mlad štu-er,t~bogoslovec doživljal grozote revolucije v Sloveniji. — Cena 9,- dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) - Izšla je v angleškem jeziku v j.amozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško do-110 v času revolucije in razmišljanja o komunizmu. — Cena 6.— dol. MOHORJEVKE 1983: CELOVŠKE 14.—, GORIŠKE pa 16. dolarjev. % SLOVENIAN HERITAGE (Vol. I) — Zbral in uredil dr. E. Gobetz, izdal pa Slovenian Research Center of America. V angleščini pisana knjiga o slovenskih dosegih v svetu, 642 strani večjega formata, trdo vezana. Vredno branje zlasti mlademu rodu med nami. - Cena 18,— dolarjev. Naj omenim, da poštnina v ceni NI vključena! SLOVEL'f- AUSTRALIAN SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. 'j pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! '■'sem rojakom in njih prijateljem sporočamo: nas DOM, poznan pod imtnom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedilj in pravnikov, ra/en velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p m. budimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje. Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. K*DAR si. MUDITE v CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! vi'*** / ' ^aša telefonska številka: (062) 82 1083. , DONVAL RAVEL VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM . Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko moija (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste .. .) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, BALI, SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!