, '	...	p'«*« « «»««'»'•	«	«».».»dn	i.
Leto IX., it. 39.	V	Ljubljani,	2. decembra 1922.	kolikor	moli	—	toliko	pravice	t
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/n.
Stane posamezna št. 75 p, mesečno 3 Din, celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 p.
Oglasi: prostor 1X55 mm 1*50 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s žtamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
Fašizem.
Narodnostno vprašanje (nacionalizem) je bil eden izmed slavnih netil, ki so zažgali krvavo bakljo svetovne vojne. Pod krinko osvobojenja narodov so zakrili kapitalisti pravi vzrok za oborožen spopad.
Ce vse to premislimo, potem bo vsakomur jasno, da ne moremo preko narodnostnega vprašania z zamahl.iaiem roke, temveč si ga moramo ogledati od vseh strani.	*
Grozote svetovne volne in nasilne mirovne pogodbe ki narodnostnega vprašanja niso nele rešile, temveč so ga še bolj zapletle, so odprle marsikomu oči. Mnogi lci so orei verjeli v nacionalizem, so spoznali, da je bila to le krinka in da se •je vofria vršila le radi gospodarske nadvlade in svetovnih trgov.
Mnogi so po tem spoznanju zapustili nacionarstičen tabor ter so odšli v vrste razredno zavednega proletariata, ki IŠČe rešitve narodov in človeštva v — socializmu.
Ves ta proces so opazovali kapitalisti s skrbnimi očmi. dobro se zavedajoč, da bo konec njihovega profitarstva. če se narodi med seboj sporazumejo na podlagi pametnih dogovorov.
Zato so začeli znova ščuvati en narod na drugega. Ustanavljati so pričeli posebne »narodno« obrambne organizacije. ki so imele sprva le malo zaslombe, a po vztrajnem hujskanju kapitalističnega Časopisja kniig in šol se jim Je posrečilo ponovno zaslepiti vedno vefi onih, ki so že na pol spregledali.
Tako se je posrečila v Italiji taka obrambna organizacija, ki jo Imenujemo po kraticah »Fašisti«, v Nemčiji »Oger-schi«. na Madžarskem »Društvo' prebujajočih se Madžarov« In pri nas v Jugoslaviji tkzv. »Or.iuna«. kar pomeni »Organizacija Jugoslovanskih nacionalistov.
Pri nas je ta organizacija Še mlada. Pojavlja se največ v narodno mešanih krajih Votvodlne. Dalmacije in v mariborskem okrožju.
Delavske organizacije imajo tem Izrodkom nacionalizma posvetiti vso paž-njo. Italijanske razmere nam tudi kažejo, da tega gibanja ne smemo podcenjevati in da za bol proti njim ni vsako orožje .primerno.
Italijanski socialisti in komunisti so hoteli uničiti te organizacije z grožniaml in s silo. Pozabili so pa. da Je fašizem otrok kapitalizma, kateri Ima do danes še skoro po vseh državah oboroženo moč v svodih roikah. Pozabili so, da v taki borbi
zmaga tisti ki ima boljše orožje, ki ima boljšo armado.
Nesmiselno je voditi neoboroženega delavca v boi proti dobro oboroženemu nasprotniku. Italijansko delavstvo ie klub silni požrtvovalnosti, kljub ogromnim krvavim Žrtvam podleglo in stotine požganih domov, ustavljeno časopisje in razpuščene organizacije pričajo, da ie fašistov« ska sila zmagala nad delavsko — silo.
Vsi ti razlogi nas silijo k resnemu razmišljanju.
Nedvomno ie, da Ima tudi iugoslovan-ski fašizem isti cilj. to je uničenje delavskega gibanja. In več kot gotovo Je. da se morajo naše organizacije pripraviti na obrambo.
Izbrati pa moramo boljše orožje kakor so ga italijanski sodrugl. če nočemo doživeti enakega poraza.
Kapitalizem izrablja ljudsko nezavednost. da ustvaria nacionalistične organi-zaciie. katere izrablja potem zato. da čuvajo pod krinko narodnosti njegove interese ki so mednarodni in orotinarodni.
Ce hočemo premagati te organizacl-ie moramo odpraviti njihov temelj, id tiči v nezavednosti ljudstva!
Te nezavednosti pa ne bomo pregnan ti s palico, temveč s tem, da pojasnimo ljudstvu zmote, v katerih žive.
Kačo je treba udariti po glavi in ne po repu. Fašizem je treba idejno prema« gati s tem da pojasnimo tem zapeljan* cem, da ne branijo narodnih, temveč dai branijo kapitalistične interese.
Povedati |im ie treba, da tvori narod delavno ljudstvo in ne tiste kapitalistične pijavke, ki temu narodu sesajo njegovo srčno kri.
Delavnega ljudstva je 90% in kapita* listov le 10%, zato se tisti, ki se bori za zmago delavnega ljudstva, bori obenem za zmago naroda.
Razložiti iim je treba razredni boj, pa bo vsega fašizma prej konec predno se razživi.
V	boj proti šovinističnemu naciona* lizmu je treba postaviti idejo človečan-stva, pravice in resnice.
Proti surovi sili ie treba nastopiti z idejo svobode bratstva in enakosti.
Fašizem ie treba idejno oremagat!« zato nai naši sodrugi pri vseh Drilikah. na vseh zborovanjih itd. nastopajo v te® smislu.
Naj zmaga resnica nad nasilieml ?
UVL 2279/22—10.
V imenu Njegovega
Obdolženec Ivo Meznarič, rojen 13.
4.	1894. v Podsusedu, pristojen v Gaber-ie. r. k., oženjen odgovorni urednik »Delavca«. brez imetja še nekaznovan, ie kriv,
da ie kot odgovorni urednik »Delavca«, perljodične tiskovine v Ljubljani sprejel v Št. 29 z dne 13. septembra 1922 sledeči članek: »Štore. Profesioništi plavžame v Štorah so 12. avgusta potom centralnega tajništva iriožill na ravnateljstvo spomenico o zvišanju svojih plač za 35%. Rav-natell na to spomenico sploh ni odgovoril, temveč zaupnikom IzjaviL da to kar dobi od organizacije sploh ne upošteva, ter da bo Že sam neka! zvišal plače. Ker pa delavstvo predobro pozna tega g. ravnatelja mu tega tudi ni verjelo in ga Še ponovno opozorilo, da od svoje upravičene zahteve ne odstopi, ter. da se brez zastopnika organizacije ne pogaja. Ravnatelj pa vsa ta opozorila ni upošteval, ter trdovratno. kakor vedno, odklonil vsa pogaja-nia z organizacijo ter ie zaupnikom še zagrozil. da ako mislijo stopiti v stavko, da jih bo preganjal z orožniki. S to izjavo Je ravnatelj pokazal kaj misli. Vzbudil je spomin na čase med volno, ko Je pustil uboge ruske ujetnike zbadati z bajoneti, ter na takratne njegove nečloveške bese-
Veličanstva Kralja!
de: »Stichts nieder dle Hunde« (pokoljite pse!). Delavstvo se je zavedalo, da orož* ništvo, s katerim je žugal ta nečlovek* pangerman ne bo bodlo na njegovo pove* Ije in odločilo se je za zadnje orožje —* stavko.
Ta ravnateli Je eden najkruteiših iz* koriščevalcev delavstva v Sloveniji in kar ie naiogabnejše, je ta da mu pri izko-i riščavanju delavstva pomaga tudi njego* va milostljiva in hčerka s svojim konzu* mom. V tovarni se nahaja tudi konzum in izgleda da je to tovarniški konzum, če se pa človek prepriča o cenah v konzumu, pa takol vidi. da so iste ali pa še višje, kakor pri privatnih trgovcih. Razlika je samo ta, da da gospa ravnateljeva na kredit, za katerega skrbi g. ravnatelj s tem da dobi nezavedni delavec, ki v tem konzumu kupuje, pri izplačevanju mezde prazno kuverto.
Najboljši pomagači pri izkoriščevanju delavstva so pa pristaši J. S. Z. (klerika!* ci) med katerimi se posebno odlikuje iz Trbovelj že enkrat pregnani strojnik Crne ki pravi, da bi se g. ravnatelja pači moralo lepo prositi, pa bi že nekaj dal. ter da bi se stavkati sploh ne smelo. Koi so ga pa sodrugi opozorili na niegovo ne* varno igro. se ie pa izrazil: »Kar so sku*
Hali. to naj tudi snedo.« Ej gospodič. delavstvo se vas bo zapomnilo in prišel bo Čas. ko se vam zna zgoditi isto. kakor v Trbovljah.
Sodrugi. ki stojijo v boHi. se pa zavedajo. da ie zmaga le od njih odvisna, ne pa od takih izdajalcev in ko bodo premagali podjetnika bodo tudi obračunali s takimi izdajicami.«
S tem člankom se dolži zasebnega obtožitelja Ivana Črne s tiskom imenoma ne navajajoč gotovih dejstev zaničljivih lastnosti in se ga izroča javnemu zasmehovanju. tako da tvori vsebina tega članka pregrešek zoper varnost časti po §§ 491 in 493 k. z.
S tem je obdolženec zanemaril deležno pazljivost, pri kateri bi izostal spre-
Krize v naši industriji do sedai tako-rekoč nismo poznali. Razvijala se je povsem povoljno. imela ie dovoli naročil In podjetniki so se vedno borili za podaljšanje delavnega časa.
Pred vojno naša industrija ni stala na taki stopinji, kakor stoil danes. Držala se je vedno boli v ozadju, ker so naši kraji v pretežni večini bolj agrarni, nego pa industrijski. Isto ie bilo na Hrvaškem in v Bosni-Hercegovini, Srbija pa industrije v njenem pravem pomenu besede niti ni poznala.
Po vojni pa se je industrija jako hitro razvijala, rastla so nova podjetja in tovarne. kljub neurejenim razmeram in kljub slabemu gospodarstvu ter še sla-bejšemu prometu. Kako ie pač to mogoče, da je naša industrija v tako kratkem času tako silno napredovala? Predvsem je za nas važno, na čem temelji ta brzi razvoj.
Med vojno, posebno pa po vojni so se neprestano ustanavljale nove banke tako. da imamo danes n. pr. v Ljubljani skoraj v vseh prometnejših ulicah vsaj po eno banko. Z najrazličnejšimi špekulacijami so te banke zaslužile milijone, katere pa niso nalagale v svoie fonde, temveč vsi ti milijoni so zginili v razne več ali mani lačne žepe. Slovenski bančni kapital pa ie iskal svoj zaslužek tudi v industriji in skoraj bi lahko trdili, da je po-
V	Le Haveru je pred kratkim usode-polno končala tri in pol mesece trajajoča kovinarska stavka. Potek te stavke je jako važen. Pokazuje namreč, kako nepravilno je uporabljati ob vsaki priliki generalno stavko predno ni človek na jasnem o medsebojnih močeh.
Povod k stavki je bilo neupravičeno reduciranje delavskih mezd. Razkol, ki so ga napravili francoski komunisti med organiziranim delavstvom, to je v strokovnih in političnih organizacijah, so sedaj uporabili podjetniki v svojo korist. Začeli so reducirati mezde in odpuščati delavstvo da bi še bolj oslabili delavsko moč na eni, na drugi strani pa. da bi povečali svoj dobiček na ono stopnjo ki je bil za časa vojne. Temu se je seveda delavstvo odločno oprlo in je stonilo v stavko. V začetku je bila javnost stavkajočim naklonjena. Posebno naklonjenega se je pokazal tamoš-nji socialistični župan, kateremu je vlada radi prevelike naklonjenosti odvzela policijsko silo, to pa radi tega. ker jo ni ho-
jem kaznjive vsebine navedenega članka v tedniku »Delavec«.
Radi tega je zakrivil prestopek po čl. III. zakona z dne 15. oktobra 1868 drž. zak. št. 142 in se
obsodi
po cit. členu na 400 K globe, oziroma v slučaju neizterljivosti na 2 dni zapora ter po § 389 k. p. r. na plačilo stroškov kazenskega postopanja.
Zajedno se izreče v smislu § 20 in 39 tisk. zakona, da mora priobčiti obdolženec to sodbo v 3 dneh po pravomočnosti v tedniku »Delavec« na lastne stroške v prvi izišli številki in na Drvi strani lista. Okrasno sodišče v Ljubliani. odd. VI. dne 15. 11. 1922.
Antloga, m. p.
lovico naše industrije odvisne od bančnega kapitala. Sedaj tudi razumemo zakaj je naša industrija po vojni tako hitro napredovala.
Naša industrija se ni razvijala na zdravem, realnem temelju, temveč le s pomočjo bančnega kapitala. Za bankirje in kapitaliste so bili povo:ni časi — zlati časi. Saj so lahko z vsako stvarjo špekulirali. kredit ie bil poceni in posebno z valuto se je lahko mnogo »zaslužilo«.
Sedai pa ie zapihal že malo drugač-nejši veter. Bančni kapital zgublja teren in banke se hočejo rešiti s tem. da se združujejo (fusionirajo). Ker pa je industrija zgrajena tudi le bolj na bančnem kapitalu, zato ie zašla tudi ona v krizo. Tem nevarnejša pa je ta kriza v industriji radi tega ker so naročila iz inozemstva radi nestalnosti valute izostala, produkcija oa je za domačo potrebo za dolgo časa popolnoma zadostna.
Vlada ie pri tem iako mnogo zakrivila. Izda:ala je naredbe in uredbe o pobijanju verižništva, kontrolirala je bančno poslovanie itd., ni pa imela nikdar moči, da bi svoie naredbe spravila tudi v življenje. Sicer na ni čudno, sai je bi’a sama mnoeokrat zapletena v razne tajinstvene »akc!ie« in špekulacije!
Kakor ie naša industrija zrastla. tako bo tudi padla. Le žal. da bo pri vsem tem trpelo v prvi vrsti delavstvo.
tel uporabiti proti stavkuločim. Vodstvo policije je prevzel neki od vlade nastavljen višji častnik, ki je bil stavkujočim skraino nasproten. To stavko pa so uporabili komunisti v svoje osebne boljšcvi-ške svrhe. Poslali so svoje revolucionarne apostole k policijskemu poveljniku, izzivajoč ga na boj češ. tudi mi smo pripravljeni... Tako je prišlo do krvavih spopadov med policijo in stavkujočimi. Kot protest na ta incident, je centrala komunističnih strokovnih organizacij napovedala generalno stavko. Napoved generalne stavke ie bila nepremišljena in nepripravljena, radi česar je generalna stavka, kakor stavka kovinarjev samih, doživela grozen fijasko. Gotovo ie bilo, da bo močni industrijski kapital borbo lažje vzdržal nego delavstvo ki bi bilo odvisno edino le od miloščin komunističnih organizacij. Strokovna zveza, včlanjena v Amsterdamski strokovni internacionali. ie bila taikoi na mestu, vendar
pa le odločno nasprotovala fem nepremišljenim korakom.
Ta nespametna provokatorska taktika je namreč v Franciji pripomogla podjetnikom k marsikateremu uspehu nad delavstvom Zgubljena stavka ni danes le zguba za delavstvo v Le Havre. marveč zguba za ves francoski proletariat. Mora -lična škoda, ki io mora prenašati danes celokupni francoski proletariat ie velikanska. Obup in desorientaciia ki nastane radi takih korakov pripravlja kapitalizmu teren za ugodnejše izkoriščanje delavstva. Prazne fraze preradikalnih elementov. ki skušajo svojo slabost prikrivati z generalnimi stavkami, njihova nesposobnost taktična nesmiselnost in njihova kratkovidnost, se je v tej stavki zo* pet iasno pokazala.
Stavka je sicer koristna vsem onim, ki bodo iz te stavke pridobili potrebnega nauka kako se stavke ,ne vodijo. Stavka le tudi za one koristna, ki še do danes niso spoznali slabosti in nezmiselnosti preradikalne ali takozvane komunistične taktike. Gotovo je. da bo ta stavka rodila marsikaj dobrega in iztrebila marsikaj slabega.
Iz organizacij.
IZ STROKOVNE KOMISIJE.
Mnogo je še osrednjih društev, ki še niso poravnala pavšala za 3. niti za 2. četrtletje. Gotovo je da Strokovna komisija nima rezervnega sklada, iz katerega bi lahko zajemala denar za svoje potrebe. Živeti mora le od pavšala, ki ga prispevajo Osrednja društva, če pa niti ta ne vrše svoje dolžnosti, ni čuda. da potem zabrede v zadrege in dolgove.
Zato prosimo vsa osrednja društva, ki še niso poravnala svoje obveznosti, da to čim preje izvrše.
*
Prve dni decembra izide »Socialistični koledar za leto 1923.«
Organizacije ki pošljejo denar do 10. decembra, ga dobe izvod za 10 Din, kasneje bo veljal izvod no 12 Din.
Koledar bo glede velikosti enak lanskemu. toda na belem močnem* papirju, vezan v_ trpežno platno (ne papir kakor lani), z žepkom in tulcem s svinčnikom vred.
Naroča se nri Strokovni komisiji ▼ Ljubljani Šelenburgova ulica 6 IL
KOVINARSKA STROKA,
Vsem članom kovinarske organizacije v Celju naznanjamo, da se je tajništvo preselilo v Vodnikovo ulico štev. 3. t. i. v delavsko tajništvo. Uradne ure vsaki dan od 4.-6. zvečer, ob nedeljah od 9.—12. dopoldne kjer lahko olača vsak član svoje prispevke. — Tajništvo.
ŽIVILSKA STROKA.
Račje ori Mariboru. O naši podružnici se je do sedai prav malo slišalo. Molčali smo toliko časa dokler nismo spoznali. da tudi ljudje, ki misliio. da so v organizaciji bogovi, niso bogovi, temveč popolnoma navadni ljudje. Mnogokrat se pri delu zmotimo in živimo v zmoti, dokler nas kdo ne pripelie na pravo pot. Bogovi v organizaciji pa so drugega mnenja in mislijo da se nikoli ne zmotijo. Gorje pa tistemu, ki jih hoče, čeravno na lep način, podučiti, da nimajo prav. Tako smo imeli tudi v naši podružnici boga ki je bil po naši volji predsednik podružnice, ki pa
Kriza v industriji.
Komunistična taktika pri stavki.
Je uganjal z delavstvom že prevelike neumnosti. Pobiral ie od delavstva po vsakem končanem mezdnem gibanju davek za svojo osebo v precej visoki meri, češ, da ie on sam priboril delavstvu povišek na mezde. Toda gospod Ivan Planinšek ni imel preveč sreče, ker ie delavstvo prekmalu spoznalo njegovo slabo stran. Kar naenkrat pa je odšel iz organizacije in se ie vdano poklonil in predstavil podjetniku kot zvest kapitalistični hlapec. Tako presedlanie nam ie všeč. ker sedaj vsai vemo da imamo pred seboi odkritega nasprotnika in ne zahrbtnega, kot ie bil to presedlač sam. Podružnica se je oživela. čim smo jo izčistili. Pride oa še čas, ko bomo vsi živi polagali račune.
Izprtie pekovskih pomočnikov v Budimpešti. Internacionalna »Unija« živilskih organizacij v Ziirichu. nam je poslala poročilo o izprtju pekovskih pomočnikov v Budimpešti. Pekovski pomočniki so zaprosili svoje mojstre za 35% povišek na plače, ker z dosedanjimi radi draginje niso mogli več živeti. Po daljšem poga:anju med mojstri in pomočniki so se zedinili na 27%. Delavstvo je bilo zadovoljno z začasnim poviškom in ie spreelo ponu-denih 27% poviška. Takoj po pogaanjih, pa so mojstri sklenili prelomiti besedo in so od že dovoljenih 27% odtrgali 7%. Delavstvo je na to stopilo v delno stavko, mojstri pa so odgovorili s splošnim izpojem pekovskih pomočnikov. Izprtih je 555 pomočnikov iz 171 pekarn. Ta boi pekovskih pomočnikov traja že 14 dni. Delavstvo ie popolnoma sohdarno in borba naj-brže ne bo kmalu končana. Organizacija madžarskih sodrugov. pekovskih pomočnikov. je stopila v vezo z eksekutivo internacionalne »Unije« v Ziirichu in proglasila izprtje ter prepovedala dohod pekovskim pomočnikom v Budimpešto, toliko časa dokler boi ne bo končan. Vsi delavski časopisi nai objavijo boj pekovskih pomočnikov na Ogrskem.
KEMIČNA STROKA.
Tajništvo Osrednjega društva kem. delavcev ie imelo 24. novembra t. 1. strokovni shod kemičnega delavstva v Šoštanju na katerem je poročal tajnik Osrednjega društva o položaju in dolžnostih članov, o enotni strokovni organizaciji. Delavstvo je pazljivo sled lo izvaja-niem in v prosti debati razmotrivalo o nalogah organizacije. Gotovo Da bo tudi podpiralo novoizvoljeni odbor. Med drugimi se je oglasil k besedi tudi neki gotovo že sodrug z žel!o. r.ai mu povemo, kai vendar hočemo doseči potom te organizacije oziroma kai poročevalec na shodu sp.1 oh zastopa. Sodrugu. ki je želel odgovora, smo seveda kratkomalo noiasnili. da ni več mogoče imeti toliko organizacij v delavskih vrstah, kolikor ie članov. Ker se ie pa sodrug izlavil. da ie neodvisen, se mu je načrt našega sedanjega in bodočega dela še lažje poiasnil.
Gotovlje. Tu se je vršil 25. novembra t. 1. strokovni članski sestanek, na katerem ie poročal tajnik Osrednjega društva kemičnih delavcev o situaciji v našem podjetju, o osemurnem in čezurnem delu katerega hoče podjetje plačevati 25% višje. Z veseliem konstatiramo. da starejši, že utrujeni delavec, v borbi za delavske interese poleg mlajšega delavca posega kot orvi v debato ter ceni osemurni delavnik kakor punčico v očesu. Zakaj? Ker ravno star delavec je dokaz
In priča trudanolnega dela in boja za osemurni delavnik, katerega žal mlajše delavstvo vsled malomarnosti noče upoštevati oziroma izkoristiti. Sklep našega sestanka 'e bil. da bomo v bodoče točno izpolnjevali in izkoristili to. kar nam daje zakon o zaščiti delavstva.
Medvode — Goričane. Kemično delavstvo Medvod in Goričan opozarjamo, da se ne bo vršil izredni občni zbor po-družn'ce kemičnih delavcev pri gosp. Lavtižarju na Verju marveč istega dne v Medvodah pri gosp. Potisku. Dolžnost vsakega člana je. da se tega občnega zbora zanesljivo udeleži ter mu posveti nekoliko več pažnie nego mu je dosedaj.
Opomba. Tajništvo Osrednjega društva želi. da članstvo Osrednjega društva bolj vestno in točno zasleduje pokret in življenje delavstva v Sloveniji, kakor tudi drugod. Zato imamo »De’avca« ki nai nam služi kot izobraževalec in poročevalec tedenske situacije.
OBLAČILNA ŠIROKA.
Krojaški pomočniki, pozor! Sodrugi krojaški pomočniki se opozariak) naj ne potujejo v Avstrijo, ker valda pri mošk h, kakor tudi pri damskih krojačih velika brezposelnost. Kroiaška stavka v Sarajevu traja že osmi teden, ker hočejo sarajevski kroiaški mojstri izkoristiti dviganje valute, da bi jim ne bilo treba zvišati plač. Nadalje hočejo mojstri radi pomanjkanja naročil odpraviti tedenske plače in uvesti zopet delo na kos. Ker si pomočniki ne pustijo vzeti izvoievane pridobitve traja stavka dalje. Solidarnost pomočnikov je popolna. Radi tega nai nihče ne potuje v Sarajevo. Mezdno gibanje v Zagrebu je končano ravnotako v Beogradu, kjer so dosegli pomočniki 75%. Tudi v Novem Sadu so si priborili 20%.
TOBAČNA STROKA.
Zahteve tobačnege delavstva.
Kakor smo že poročali se je vršil dne 17. nov. v Ljubljani shod tobačnega delavstva. na katerem ie bila v svrho regulacije plač soglasno sprejeta naslednja: Resolucija.
Delavstvo »Tobačne tovarne v Ljubljani« zbrano na shodu v »Mestnem domu« dne 17. novembra 1922 je razpravljalo o stanju svojih dohodkov in izdatkov, oziroma o cenah življenskih potrebščin. Po temeljitem razmotrivanlu ie prišlo do zaključka, da današnje plače niti izdaleka ne krijeio izdatkov za najpotrebnejše živ-ljenske potrebščine. Zima je pred vrati in delavstvo tobačne tovarne nima obleke, ne obutve in ne kurjave, še zase ne, kaj šele za svoie družine. Vzpričo tega je delavstvu nemogoče še dalje izhajati s temi plačami.
Zato delavstvo »Tobačne tovame v Ljubljani« soglasno sklene in zahteva:
1. Da se mu v teku tega meseca poviša plača in sicer tako. da mu bo možno izhajati in si nabaviti najpotrebnejšega.
2. Da se plače uredijo sledeče: Predvojna plača v zdravi valuti z 10% povišanjem. Če drugo delavstvo z višjimi dra-ginjskimi dokladami ne more živeti, kako nai delavstvo tobačne tovame izhaja s temi nizkimi dokladami?
3. Odločno protestiramo proti vsakemu zavlačevaniu povišanja in-opozarjamo merodajne faktorie, da je delavstvo pripravljeno sprejeti vsak usiljeni boj in ga tudi izbojevati do konca.
4. V kritje tega povišanja naj služi zadnja podražitev tobaka, ako Pa to ne zadostuie .naj finančno m nistrstvo omeji izdatke za razne številne komisije in re-prezentacijske stroške itd., posebno pa one pri vo nem ministrstvu.
5. Sklene se da hoče delavstvo vestno delati in biti za to delo tudi pošteno plačano. Zahteva, da ta resolucija ne bo in tudi ne sme biti samo kos papirja ki roma v koš. ampak da se jo upošteva in uveliavi.
Te zahteve so gotovo upravičene. Tobačno delavstvo nai se pa zaveda, da bo dobilo tol ko. v kolikor bo imelo moči.
Moč je Pa v dobrih in enotnih raz-redn h organizacijah.
RAZVITJE ZASTAVE!
Podružnica kovinarjev v Ljubljani bo v nedeljo 10. decembra ob 15. uri razvila svojo novo zastavo.
Slavnost se bo vršila v hotelu »Tivoli« z naslednjim sporedom:
1. Pozdrav gostov.
2. Razvitje zastave.
3. Godba in petje.
4. šaljiva pošta.
5. Ples in prosta zabava.
Slavnost bo gotovo nad vse dobro uspela, ker je vse potrebno preskrbljeno.
Kot posebnost bo nastop pevskega društva »Save« z Jesenic, ki je priznano najboljši delav« ski zbor Jugoslavije.
Sodeloval bo tudi orkester »Svobode« iz
ŠiSke.
Vse bratske organiz&cije in razredno za* vedne delavec vabimo, naj se te slavnosti ude* leže.
Vstopnina prosta.
Razno.
Razredni boj. Zmote v katerih delavstvo tava je mogoče odpraviti le v medsebojnih razgovorih in debatah, ki naj razčistijo poime.
Tak;h debat pa ravno v Ljubljani na'boli manjka. Zato so sklenili nekateri sodrugi prirediti vrsto predavanj o najvažnejših vprašanjih delavskega giban a, s posebn.m ozirom na strokovne organizacije.
Prvo tako predavanie se bo vršilo v četrtek dne 7. decembra ob 20. uri (8. zvečer) v dvorani hotela »L!oyd« na Sv. Petra cesti. (Vhod z dvorišča.) Naslov predavan u: Razredni boi.
Mala vstopnina ie pamemena za poravnavo stroškov. Po predavanju bo debata. v kateri ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 min.
ZDRAVSTVO.
Pozor pred antraksom. Okrožni urad za zavarovan e delavcev nas prosi, da objavimo to-le obvestilo: Kakor poroča šef stalne bakterijološke Staniče v Ljubljani. se je zadnji čas pojavilo med domačimi živalmi precesnje število vraničnega prisada (Anthrax, Milzbrand). Ta zelo nevarna kužna bolezen se s kožami, ščetinami žimo itd. obolelih živali prenaša posebno na usnjarje, krtačarje. Sitarje in mesarje. Prvi znak je nevaren tvor (pustula maligna) na infekciji izpostavljenih mesfh. posebno na rokah in na obrazu. Vsak tak tvor ie torej takoj javiti zdravmku. ki bo odredil potrebno zdravljenje in bakteriološko preiskavo. Delavci prei imenovanih poklicnih kategorii oa nai pazijo da prepreč'io pri delu vsako poškodbo kože in da vsako tudi najmanjšo ranico obvežejo z neprodirno obvezo.
Objave in zahvale.
Zahvala. Osrednje društvo živilskih delavcev podružnica pivovarnarjev v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje za. ob priliki razvitja podružnične zastave v Šiški. od sodr. Perhne Matije, podarjenih 400 K za zastavo. — Odbor.
Listnica uredništva.
Uredništvo dobiva mnogokrat dopise nepodpisane In brez podružnične Štam-pillje. Ker takih dopisov ne moremo upoštevati morajo seveda romati v koš. da-siravno Je dostikrat tvarina jako dobra. Istotako nai dopisniki pišejo razločno In nai pustijo med vrstami dovoli prostora za popravljanje, ker moramo sicer dopis orepisatl, kar je le potrata časa.
Uredništvo »Delavca«.
Vsem naročnikom „Delavca“.
Nešteto okrožnic in opominov smo že razposlali na organizacije, v katerih smo prosili, da nai poravnajo svojo naročnino takoi. ko sprejmejo račun.
Tem okrožnicam so se odzvale le nekatere organizacije, medtem ko so druge stvar prezrle.
Dovoli jasno smo povedali, da tudi ml moramo naše račune tiskarni redno plačevati in to najkasneje do 10. vsakega meseca. Poudarjali smo. da nam tiskarna vedno žuga z ustavitvijo tiska — a vse zaman.
Zato opozarjamo vse one organizacije. ki se okrožnic ne drže. da poravnajo svoje obveznosti takoj po prejemu računov. najkasneje pa do vsakega 10. prihodnjega meseca.
Organizacije, ki bi tudi ta naš klic ne upoštevale, bomo prihodnjič objavili v listu. nadalje na iim bomo brezpogojno ustavili nadaljno pošiljanje lista.
Kor se vsi zavedamo, kaj bi pomenile naše organizacije brez lista, smo prepričani, da ne bo zamudnikov in. da nam nc bo treba uporabljati zgorajšnjih ukrepov.
Upravnlštvo »Delavca«.
UTRINKI.
Kdor se zlaže danes se bo moral jutri zopet, da današnjo laž zakrije. In stvar bi Šla v neskončnost, če bi se ta smrdeč hrib laži prej ne podrl — na tistega, ki ga je ustvaril.
Tedenski
Ljubljana, 28. novembra 1922.
Produkcija v Zedinjenih drlavah amorlikih se dviga, kar dokazujejo uradni podatki, ki likat zujejo po zadnji statistiki pomanjkanje delavcev v vseh panogah Industrijo. Industrija zaposluje letos 15% prebivalstva več ko lani. Vse kaže, da se amertiko gospodarstvo razvija daleko smoh reneje kakor evropsko. Priseljevanje inozemcev v Ameriko, kt je bilo doslej telo omejeno, bo na ta način skoro gotovo olaJSano.
Amcrikanct to vendar le odposlali tvoje zastopnike h konferenci v Lausanne. V koliko bodo posegali v pogajanje, Se ni znano. Z odt točnostjo pa so nastopili Rusi in izjavili, da hot čejo biti enakovredni člani konference in zahte• vajo pristop k vsem pogajanjem.
Prve seje lausannske konference so pokat zale, da se konference ne bo tako gladko vriila, kakor so pričakovali. Ne zadnji seji so sl skot čili v lase Turki in zavezniki. Turčija kratkot malo odklanja vse finančne zahteve zaveznikov. Znani grški politik Venizelos je predlagal, na) se medsebojni dolgovi med Turčijo in Grško anulirajo. Da se to vprašanje reši, bo preteklo Se precej časa, ker Turčija ne popušča.
Anglija se razburja, ker je dala sedanja grška vlada obsoditi In usmrtiti nekaj ministrov bivšega konstantlnovega kabineta. Anglija preti, da odtegne Grški vso svojo finančno pomoč.
Francoski imperljalizem se Je topel ojačil, odkar je ostala antanta zaposlena predvsem t or teniškim vprašanjem. Kot jamstvo ta plačilo nemškth dolgov zahteva Francija zasedbo Pot renja v dosedanjem obsegu, kjer bi te zamenjali nemški uradniki s francoskimi, dalje dve tretjini Porenja z mestom Bachum vred, da si francoska industrija zagotovi potrebni rcparacijski pr c« mog. To zahtevo predloži Poincore v odobrenje angleškemu, belgijskemu in italijanskemu minit sIrskemu predsedniku. Da prida na ta način do novih zaplefljajev, je umevno.
Umevno Je tudi, da bo Nemčija glasno prot testirala. Da prepreči morebitne nadaljne repret zalije, je izjavila nemška vlada v posebni noti rcparacijski komisiji, da Ja pripravljena izpolt njeveti vse svoje dosedanje obveznosti.
Ko 1« prejel novi Italijanski ministrski pred sednik zaupnico od parlamenta, tl Jo Je izpotloi val tudi od tenata. Ob tej priliki Je Imel obširen govor o zunanji politiki. Zahteval le, da Anglija in Franclja dovolita, da ta razvije in razširi Hat lijantka Industrija v Malt Aziji, Glede Jugoslat vije je Izjavil, da bo morala dati v slučaju terit torijalne zasedbe okoli Soluna kompenzacije na Jadranu.
V Avstriji to zopet zvišali tovorne tarife, kar bo »/cer prineslo državi nekaj denarja, a bo zelo oviralo industrijo. Da se pomore Avstriji vsaj deloma na noge, se vrši v Parizu konfererv ca Izvedencev, koko razdeliti avstrijske dolgove med nasledstvene države bivše monarhije.
Med Jugoslavijo in Madžarsko se vrše prit prave za pogajanja, ki bi imela za cilj sklenili med obema državama trgovinsko pogodbo. Glot som te pogodbe bi Jugoslavija med drugim dot bivala iz Madžarske poljedelske stroje, oddajala bi Ji pa lito, kar bi ga ne mogla zmleti v tvojih mlinih. Moko iz tega lita bi Madžarska tmela izvažati v Inozemstvo.
Ruski monarhisti se zopet dvigajo. Ta dni so Imeli v Parizu kongres, ki pa ni uspel. Hoteti so ustanoviti enoten monarhistični blok, kor pa te Je radi nesoglasij ponesrečilo.
Albanija Je 28. novembra praznovala prot glaienje neodvisnosti svoje drlave,
•
Gospod Petič je nekaj Časa potoval, nato pa Izjavil, da se je zopet bati krize. Nafvečjo senzacijo so povzročile vesti o prihodu Hrvati skega bloka v Beograd. Končno te Je Izkazalo, da je Radič vlekel svoje zaveznike In vse, t kot terimt se Je pogajal. Kako se bodo Stvari razvit jale, je negotovo.
Tudi v Hrvat tkem bloku tamem je Izbruhi nila kriza, ki se je končale tako, da Je blok In ključi! frankovce.
Ministrski svet je dne 27. novembra rafti ficiral 8 konvencij, ki so bile sklenjene na podi lagi senžermenske mirovna pogodbe v Rimu in Portorose ter ki se nanašajo ne poštne In brzoi javne razmere. Ministrski svet je odobril tudi invalidski zakonski načrt.
Zakonodajni odbor je razpravljal o razlot stitvi veleposestev. Stvar se že dolgo vleče in bi bil skrajni čJs, da ie to tako pereče vprašanje reši.
V	imenu Strok, komisije (P. odb. ODSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Meznarič.
Konsumno društvo za Slovenilo
Poštni prodal II. 13.
Telefon interurban it. 178.
Uubliana,
PoStnl (eh. ral. It. 10 831. ■rioj. nasi. .Kotfas1 Ljubljana.
HRANILNI ODDELEK
naznanja, da je s 1. novembrom 1922
zvišal obresti In sicer
za navadne hranilne vloge na • . 6% za vloge proti Četrtletni odpovedi na za vloge proti polletni odpovedi na 7%
Hranilne vloge sprejemajo In izplačujejo vse prodajalne naše zadruge 1
II Vlagajte vse svoje prihranke v lastno hranilnico H