Narodski in jezični otoki med Slovenci.
1. Kočevarji.
Od Kočevarjev mi tukaj ne gre ponavljati, kar je sploh znano, in že mnogokrat popisano. Iz zgodovine naj povzamem le to, da je kočevska zemlja kdaj lastnina bila oglejskih patriarhov, kteri so se od leta 1077 šteli za markeze ali mejne grofe krajnske dežele; leta 1247 je pa patriarh Bertold Kočevje dal v najem Frideriku Ortenburškemu, v kterega rodu je ostalo do leta 1421 , je potem na celjske grofe prišlo, in leta 1456 na cesarja Friderika IV. Zastran sedanjih stanovavcov se sploh pripoveduje, da so nastopniki frankonskih in turinskih družin, ktere je cesar Kari IV. ortenburškemu grofu podelil za naselitev krog leta 1350; vendar ta reč ni še zadosti spričana, in nekteri Kočevarje mislijo za ostanek starih Gotov, kteri so skozi Krajnsko potovali proti Italii; morebiti se bo vse bolj pojasnilo, ko pridejo pisma ortenburških grofov na dan, kterih izdajo nek Dr. Tangel v Gradcu pripravlja. Dokler več ni mogoče, naj bi se pa jezik kočevski bolj po jezikoslovnih« postavah pretehtoval, kar dandanašnji ni tako težko, kar se stara nemščina tudi v šolah bolj razlaga. Naj se kdo loti ta-cega dela, komur je kočevski govor bolj znan, naj ga preiskuje po enakem načinu , kakor bomo povedali od čičev-skega jezika. Naj pregleda tvarino jezikovo : ali so besede vse nemške, ali niso tudi slovenske, in sicer koliki del, ali so besede staronemške tega ali unega nemškega rodu; na pr. gangerl, vrag, faxen, šale, je tudi nemškim Korošcem in Štajarcem znana beseda; frov se snida v staro-nemško frove, gospa; kačen, gruzen, moten so slovenske besede. Ravno tako bo pogledati treba na oblike kočevskega jezika; žie ho nt, imajo, žie arbeitent, delajo, je staronemško; plakatzen, nakatzen kaže na slovensko obliko; kranzla, venček, je sploh gorejno-nemška oblika, kranzchen je dolejno-nemška; stari gotiški jezik je imel tudi dvobroj, kar je morebiti treba pomniti.
Kdor tedaj hoče kočevskemu jeziku bolj do konca priti, ni dosti, da pove nektere besede ali stavke, temuč naj nabere slovnik saj bolj rabljenih besed, zraven naj tudi sostavi imenske sklone in glagolske pregibe; korenike in končnice besed ; to dvoje bo dalo celoten pregled jezika.
Takošno preiskovanje bo bolj pojasnilo narodnost kočevskega ljudstva, morebiti bo tudi sploh preiskovavcem staro-nemščine ugodno.                                                  Hicinger.
   341