Razne novir-e. * Osebne vesti. Umrl je dne 6. t. m. v Gradcu vodja zemljiške knjige v Mariboru g. Josip Lenart v starosti 59 let. * Imenovan]e. Stalni namestniški koncipist je postal dr. Franc Ratej, začasni konceptni praktikant pa dr. P. Terglav. * S šole. Za nadučitelje so imenovani: v Slatini na nemški šoli g. Franc Januš, v Storeh g. Franc Cmerešek, za deiinitivne učitelje pa, gospodje in gdč. proviz. učitelji ozir. učiteljice: v Št. Vidu pri Ptuju !Anton Kovačič, v Reihenburgu Stefan Seliga, v Gor. Gradu Jožef Korban, pri Sv. Barbari v Halozah. Eraa Trstenjak, v Laporju Frančiška Hribar, pri Novi Stifti Stefanija Einspieler, v Podgorji^ Matilda Smid, v Hrastniku Mihael Roš, v Trbovljah-Vodah Jožei Velkavrh, * Marifoorsko učiteljjišče. Za c. kr. vadniška uCitelja na c. kr. učiteljišču v Mariboru, sta imenovana gg. Miroslav Šijamec, dosedaj učitelj na mornariški šoli v Pulju, i'n Ot. Herbst, dosedaj učitelj v Kočevju. * -Straža", naš novi list, začne izhajati šele dne 1. sušca iz tehničnih ozirov. Dr. Benkovič prosi, da se doneski in prispevki iz brežiškega, laškega in sevniškega oki'aja ne poMjajo nanj, ampak nairavnost na upravništvcf ,,Slovenskega Gospodarja" v Maribor. Zanimanje za list vedno bolj raste. * Novo liberalno društvo. Liberalni učitelji na Štajerskem snujejo proti S1qv. krščansko-socijalui zvezi <novo zvezo, ki jo hočejo iknenovati Narodno-socijalno zvezo. Bomo videli, ali imajo liberalni učitelji tudi še za kakšno drugo socijalno delo smisel in ne samo za zvišanje svojih plač. Zelo dobro bi tuidi bilo, da Ibi ta liberalno-učiteljska zveza posebno vneto delovala za narodnostno idejo med liberaMm učiteljstvom na Slov. Stajerskem, kajti pomanjkanja narodnega čustvovanja med našim liberalnira učiteljstvom se prikazuje vedno strašneje. ' .Tržne vesti. Na žjtnih trgih vlada neizpremenjena mlačnost, ni življenja, ne izprememb, ki bi povzročile preobrat v kupčiji in prometu. Tendenca je bila tekom tedna sicer mjačna in se je dalo od cen nekaj vinarjev odbiti, ali to ni oždvilo konzuma in kupca, ki se izogibljeta trga. Tudi lastniki blaga mirno čakajo in se jim prav nič ne mudi s ponujanjem. Tudi inozemstvo poroča o mlačni tendenci. Seveda na rogoviljenje budimpeškib. špekulantov ne da nihče ničesar, drugi trgi korakaja lastno poL kar na,m naibolj potrdijo Seška tržišča, kjer so ponudbe znatne, cene pa za dobre tri krone pod budimpeško. Kar se tiče mlinskih izdaitkov treba povdarjati, da je kupčija jako slabaT zaloge mlinov se vkljub oraejenemu obratu ninože. Ogrski mlini se bavijo z mislijo, da omejijo obrat na štiri dni v tednu ter se vrše tozadevna pogajanja. Izvoz j« popolnoma zaspal, otrobi in klajna moka, ki so pokrivali vsled visoke cene zgubo pri moki, so v ceni znatno padli. Znatni padec cen usnja je zaliteval svoje žrtve. Ko je to dosegel, so se začele cene, ki so ve6 msesecev padale, zopet dvigati. Prizadeti krogi trdijo, da so cene prekoračila najnižjo mejo. — Denarni trg je' začel kazati prijaznejše lice, napetost in draginja je začela popuščati. Pričakuje se v kratkem izprememba bančne obrestne mere. KupCija na borzah kaže vpliv denarne olajšiave. Am&riški železni trg tudi ozdravlja'. Tendenca je postala ja«5ja, zanimanje za surovo železo je večje, a industrijsko življenie je še neizpremenjeno, in so poročila o zopetnem- obratovanju tovarn iz mnogih krajev neresnična. * Zadružnl tečaj v Mariboru je sijajno uspel; 65 udeložencev je obiskovalo tečaj in z velikim zanlmanitem sledilo predavanjem, in izvr&evalo praktična dela. 0 tem tečaju, ki je prvi na Spodnjem Stajerskem, se bo spisala brošura, ki bo vsebovala vsa predavanja ter najširše sloje poučila o zadružništvu. Narodna stranka kaže zanimanje za gospodarsko delo s tem, da ta strogo gospodarski tečaj napada in ž njim v zvezo spravlja gg. dr. Korošeca in dr. Verstovšeka, katera nista imela.v tečaju nobenega predavanja. Iz vsega odseva jeza vsled ponesrečenega knjigovodstvenega in socialnega te6aia Narodne stranke. Ve8 takih napadov na naše tečaje bo pridobilo obilo privržencev za našo dobro stvar in prosimo gg. Jošt in Lesničar za ve-5 tako dnhovitih časnikarskih cvetk, kakor je ta v ,,Domovini"1 radi zadružnega tečaja. * Narodna stranka je vzela patent za vse Prleke; kdor ga še ni dobil, naj se oglasi pri gg. članih odbora Narodne stranke Jošt in Lešničar. * Zadrnžna zveza v Celju je po izjavi ^Domovine" z dne 13. jan. libe»ralna; v tej šiiev. ,,*Oomovine" se namreč očita. bivšemu uradniku Zadružne zveze v Celju, da je jedel pri liberalcih ' kruh štajerske posojilnice, pri kateri sede v načelstvn naši pristaši in koroške pošojilnice, katere vodijo delavni ttuKimilki, zaponmite si to! Izjava ^e tembolj _naČilna^ ker sedi v konzor.ciju »Domovine-1 xasiužni ravnatelj^ Zadružne zveze v Celju, Jošt, kateri daja smer listu ,,Domovini." Prifiakujeirjio od g. JoSta popravek! * -Domovinlna" Jievedjiost in lažnjlTost ia bogoskrunstvo. »Domovina" je ob sklepu ..zadružnega teCaja", ki se je pretečeni teden, vršil v Mariboru, zapisala nekaj stavkov, ki zopet spričujejo njerto občudovanja vredno nevednost in nespreobrnjeno lažnjivost. Piše, da je ta tečaj priredila ..Kmečka »Teza", ki tudi prireja krščansko saeijalne kurze, Oboja ni res. .,Zadružni tečaj je priredila .,Zadružna aSVeza" v Lijubljani, socijalne kurze pa prireja ..SloTenska kršč. socijalna zveza'* v Mariboru, in ne BKmočka zveza". Vidi se torej, da je socijahiih kurzer in sploli poučnih tečajev krvavo treba tuJdi veleprogrcitljenim urednikjom ,,Domovine", in ne samo našim Trlim kmečkim mladeničem. Tamkaj bi se, ker vendar upamo, da človeška narava ni tako docela pokTarjena, ida; bi ne bila dostopna za resnico, morda tudi prepričali o krivičnosti svoje pisave, s katero T»nomer blatijo naše kurze, češ, da se tam u<3i, kako s» jiaj /liberalca ovaja ali črni ali bojkotira ali pa s bikovko, kolom ali kakim podobnim pojasnevanjem spreobrača ks edino zveličavnemu političnemu prepričanja naše duhovniške stranke in takozvane ,,Kme5ke aveze". Gospodje, kar ste tukaj zapisall, gre na ra6uji vaše stranke. Zgodavina spričuje, da je bila laž ž« oH nekdaj najbolj priljubljeno orodje liberalizma, i» zgodovina strankarskega boja na Stajerskem kaže, da bikovka in pasji bič ni orožje naše stranke,, ampak orožje voditeljev ,,Narodne strajike". In. kaj naj porečemo o sledečih besedah, ki jih. je ob ti priliki aapisala ,,Domovina": ,,Skoda le, da ljubljanskega gaspuda ni vedno pri nas, lcajti potem bi imeli t Mariboru nekaj, za kar bi ncs vsi drugi Slovebici ssavidali, namre6 poosebljeno ,,ti •; to trojico". Ce bi se kj* govorilo o klerikalstvu, vsakdo bi si takoj predočil totrojico, našega Karieka, kateremu ob strani kima Pušenjak, nad obema pa se sveti žarni obraz boga očeta — dr. Korošca. Ali ni to najlepšasvetatrojiea?! Le takrat bi jim huda prela, 6e bi se šlo za to, kateri bo sveti Duh"! To jo bogoskrunstvo, ki ga j» sposoben samo kak predrzea, nesriamdn in never«*a liberalec. Ti pa, slovensko ljudstvo, ali boš trpelo, d% se tvoje najsvetejše versk© svetinje teptajjo t blato? ,,Domovina" piše tako, kakor more pisati samo kak nesramen židovski ali pa podivjan socijaldemokraški list. Zaito pa je dolžnost -vsakega krščanskega očeta, ki še ima kaj smisla za svoj blagor in za blagor syojih otrok, in sploh vsakega značajnega slovenskega moža, da vrže ta list proč od sebe. Ven iz krščanskiK hiš z nekrščansko ,,Domovino"! Ma.-ri.borR jLaJ. m Sv. Marjeta ob Pesnici. Prvi je umrl t letošnjem letu -pri nas. Janez Pefiovnik, posestnik t Roperčah, mož v najboljših letih, še ne 40 let star. V nedeljo zvečer, dne 12. t. m., je iz goritili>e grede utonU v Pesnici. Zapušča vdovo v blagoslovljenem stanu, in šestero nepreskrbljenih otrok. N. t. m. p.! m Nesreča pri streljanju. Minoli četrtek je ustrelil domobranec Jakob Krešl svojegu tovariša Dobleria na vojaškem strelišču v Radvanju pri Mariboru. Po sklepu streljanja je ostala Še ena ostra patrona v puški, česar pa Krešl ni zapazil. Ko jrj hotel zatvor zapreti, vžgala se je dotična patrona ia krogla je šla Doblerju v vrat, ki se je zgrudil mrtev na tla. ra Poljudno predavanje v Mariboru minolo nedeljo ni bilo posebno dobro obiskano, tl. Žolgar ; nam je naslikal v pravi lufti socialdemokrate, ki ve- | dno pravijo, da so prijatelji delavcev in da niso na- . sprotniki vere. Prilioilnjo nedeljo jei zopet zammivo predavanje o delavskem vprašanju in sicer o indu- strijskih in kmečkih delavoih. Začetek je ob 10. uri. Pridite v obilnem števiiuJ ' ra Sv. Trojica v Slov. gor. V ponedeljek t. j. 13. t. m, so bile občinske volitve v Verjanah. Tu je doslej vladal liberale,e in posilinemee Druževec. Ali njegoveniu gospodstvu je? naredila četa pogummli in zavednih pristašev Slovenske kmečke zveze ko neo. V prvem razredu še je sicer zlezel v odbor, ker pa sta drugi in tretji popoluoma najša, bode moral Druževec zapustiti županski stolec, se bo nanj vsedel vrl katoličan in zaveden Slovenec. Druževec je bil svoj čas naš; pri zadnjih volitvab. v okrajm zastop lenarčki pa se je zapisal med nemgkutarske piirgarje; ko pa je še prišel Stupioa s svojo Narodno stranko, pa je objel tudi liberalce. Kakor smo iiucli priliko na volišCu opazovati podivjanost Stajerčijancev, tako pa smo mogli občudovati na drugi strani sicer odloeno a taktiio nastopanje mladih, a ze!o izobraženih narodnjakov iz Gornih Verjan. Da nam propali posilinemci grozijo s pritožbo, se ne čudimo, pa tudi nič ne bojimo. m Selnica ob Dravi. Slovenska kmečka zveza priredi dne 26. t. m. po drugi službi božji javen društveii shod pri go.stilniCarju Mesariču./; Govoril bo državni in deželni poslanec posestnik Roškar. Kmetje, vtabimo vas vse na shod! m Laporje. Dne 7. t. m. se je na tukajšnji šoli zopet začel pouk, ki ga ni bilo dva raeseca, ker so otroci g. nadufcitelja zboleli na škrlatiei. Nerazumljivo n,am je, zakaj je bila vsled tega, šola cela 2 meseca zaprta, ko vendar ni bil noben drug otrok bolan in je stamovanje g. nadučitelja izolirano ravno za slučaji nalezljive bolezni v Tijegovi družini. — Za župana, občine Laporje je zopet izvoljen pre.jšnji župan Lovro Rak. — Veselica itzobraževalnega društva v Laporju se je prav dobro obnesla. Vsi: deklamovalka, igralci in pevci so | rav dobro izvršili svojo nalogo, v polni mcri so zadovoljili mnogoštevilne goste iz doiBiite in sosednjih župnij. Hvala vsem gostom, ki se niso ustrašili hude zime ter so pohiteli v našo sredino! — Dne 26. t. m. bo v izobraž. društvu poučno predavanje. Predaval bo g. Vinko Steiner, mladenič iz Gorico pri Celju, o umetnih gnojilih in nekoliko o živmoreji. Da si kmet, ki mora veiika bremena razuovrstnih davkov nositi, in ima še mnogo drugih izdatkov. večjim izdatkom primerno poveča tudi dohodke, mora porabiti v svojem gospodarstvu vse izku&nje-in pridobitve na tem polju. Ali ni škjoda, <5e kmet damdanes, ko je delo ta,ko drago, skoro prazno zemJjo obdeluje? Med najimenitnejše pripomočke, poranožiti rof\oviitno3t zemlje,' smemo šietii po pravici umetna gnojila. Pridite torej mnogoštevilno poslušat kraeta, ki vam bo iz lastne sku&nje lahko podal navodila glede umetnih gnojil. m Slov. Bistrica. Na restavraciji slovenjebistriškega kolodvora je bilo v petek zvečer lesnemu trgovcu Kralju iz Maribora uikradenih 600 K.- Zaslišavali so že mnogo delavcev, (dva tička, ki sta omenjenega dne z okradenim popivala, so zaprli v kletko!, ui Siov. izobr. drmivo pri S*. Ja >ba v SIj*. <ior. u. vo1 redni občni zbor dne 19. t. m. po večernicali pri sr. J. Lurberjn v Zg. dolu z oliičajnim sporedom. K oliilni udeležbi vabi ndbnr. m B alno društvo Sv. B«rt«ra niž* Maribira iraa 1C>. t. m. po večernicah svoj občni zbw, povodom katerega se p"d* !etio odboroTO poročilo, potem sledi zapisovanjf! udov, potem volitov za 1. 19)-< in sklnp, kateri čnsniki se naroče. K prav obilni udeležbi vse prav uljudno vabi odlior. m Sv. Križ pri M riboru. Tnkajsnje ,,Kmečko bralno društvo priredi v ncdeljo, dne 2«. prosinca 190H ot) 3. uri popoldne v druHveni sobi v župnišču svoj redni letni občni zbor 8 s ed čira vsporedom . a) Poročilo odliora. b) Srečolov. c) Volitov novegi ndbora. Kor ji> čisti dobiček sn-čolova namenjen v prid društveni kn.jižnici, zato se prcplačila hvaležno sprejemajo. Hobitki so zelo raznovrstni, zanimivi in mnog.ištftvilni; Daj torej nikdo ne zamudi, pri tej priložnosti poskusiti Bvojo srečo! K prav obilni udeležbi vse prijatelje našega bralnega društva vljudno vabi odbor. Ptujski okraj. p Vurberk. Ptujski ,.Stajero" je napovedal v nedeljo dno 19. januarja shod v giosiilai g. Golob. Svetovali bi mu, da naj rajši Linhart svoj shod kje doma opravi, ali pa kje drugod, ker pri nas na Vurberku je za njega prekislo grozdje in se bo moral bridko držati, ker sladko grozdje je že vse pospravljeno. Vurberžani, ne dajte se motiti rd ittkšnih ljudi, ki bi radi naše slovensko ljudstvo potop-U v žlici vode. p Iz središke okolicc. Bralno druStvo ,,Edinost" v Središču je imelo 6. t. m. občni zbor. Volil se je novi predsednik g. Jakoh Zadravec, ker prejSnji g. Anton Kosi izvolitve ni sprejel. Vefiirna starih odbornikov je tudi izvolitev odklonila. Na to se ponudi za odbornika g. Ivan Koftevar. Predsednik da toponudbo na glasorvanje. G. Kočevar se izvoli za odborn,ika. Ko se je razpravljalo o naročbi ftasnikov, je g. učitelj J. Serajnik predlagal, da se ,,Slov. Gospodar", katerega je društvo ,,Ediiwst" vsa leta, imelo — ne naroči. Po burni razpravi da predsednik predlog na glasovanje. Z onim gllasom veftine se ,,Slovenski Gospodar" izkijuffii'. — Vprašamo, kako more g. J. Kočevair kot odbornik dolovati, ki v ,,SlovensVem Gospodarju" pouuja svojcgai Liutomerčana — v oznanilu pa. izpusti, da je vinski trgoveo, ki kupuje — vino tudi iz drugih krajev. Ce je prijatelj ,,Slov. Gospodarja", nebi li ka- zalo, dta bi odborništvo odklonil? Ce je narofien na ,,S1. G." se 'zgodi le zaradi svoje koristi, ker ,.S1. G." kakor znano ne mara. p vPodpora. V ptujskem glavarstvu se bode delila podpora po toči poškodovanim na treli krajib in sicer se bode začelo due 27. januarja pri okrajneni glavarstvu v Ptuju. Ko bode tam razdeljena, bode se delila podpora v Rogatcu in slednjič v Stoprcah. V občini Stoprce bodo dobile podporo tudt občine Crmožiše in Nadole. Te < tri občine bile so v celern ptujskem glavarstvu od toče najhujše zadete. Vsak katerega je občinski predstojnik naznanil, da mu je to6a naredila škodo in je vsled tega prišel v bedo, f)ode dobil podporo. p frostovol.uu gasilno drnštvo za Biš in okolico bode imelo v ncdeljo dno 19. t. m. po večernicah v šolskih prostorih svoj tretji redui občni zlor z običajnim vsporodom. K obilni udeležbi vabi odbor. p Čebeiarsisa podrnznica za ptujsko okolico priredi redni občni zbor y gostilni g. Petra Kureža v Podvincih dne 19. t. m. popoldan ob 2 uri. Dnevni red: Volitev novega odbora. Zapisovanje novih udov. Vsi stari udi se opomnijo za udnino tekočega leta )908. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. p Bralnu drastvo v Pidvincib. pri Ptuju priredi svoj redni občni zbor dne 2. svečana popoldan ob 3. uri v gostilni gosp. Petra Kureža. Dnevni red: Letno poročilo blagajnika in tajoika. " 2. Volitev novega odliora. 3. Sprejem novih udov in pobiranje udnine. K obilni udeležbi vabi uljudno odbur. p Narud.a citlnica v Ptujn vprizori dne 19. prosinca t. 1. glcdališko predstavo BCvrčeku, slika iz kmetskega življenja v 5 dejanjih. Začetek točno (ib polosmih zvečer. čisti dobiček je namenjeii za nabavo novega čitalničncga odra.v p St. Križ tik slatiue. V Citalnici bralnega društva bode to nedeljo po večernicah predaval Antoa Uebelak o ,,zanimivostili iz zadružnega tečaja v Marilioru'. V ncdcljo, dne ao. januarja bode pa popoldne ob treh redoi letni občni zbor z običajuim vsporedom. Vsi udje so uljudno povabljeni. Ljutomerski ukraj, 1 Stavenski vrh. Dne 10. t. m. je umri g. J. Kaučlft, bivši posestnik v Stavenskem vrhu. Bil je mož zaveden, daleč na okrog poznan, ker je bil godec. Pri vsem veselju pa nikdar ni pozabil Boga! Naj počiva v miru! 1 Nesreča. G. Mihael Golob, kapelan pri Sv. Križu pri Ljutomeru, je tako nesrečno padel, da si je nogo zlomil v stegnu. Leži v Radgoni v bolnišnici. Po izpovedbi zdravnikov bo moral bolmško posteljo čuvati 6 do 7 tednov. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Pri občnein zborovanju tu^kajšniega Bralnega društva dne 5. t. m je g. predsed. župnik Weixel v svojem pozdravu govoril, da branje naj ima le namen, nas podučevat, razveseljeval m blažit, vse kar je druzega je slabo. Edino le ta namen naj imajo knjige našega Bralnega društva; isto velja tudi o časnikih, katere naročirao. Vse, kar je nasprotno naši veri, naši narodnosti in težnjam našega kmetskega stanu, naj tudi nima prostora v našem Bralnem društvu. V novi odbor so izvoljeni: Predsednik kaplajn Golob, podpredsednik župni'k Weixel, tajnik Jakob Štuhec iz Starevasi, blagajnik Anto»i Plavič iz Bučečovec, knjižničar Alojz Stu'hec iz Logarovec, odbornika Jože Kosi iz Logarovec in Matija Kosi iz Grab. Posebna zailivala se je izrekla našim gg. rojakom, katcri nam iz tu^ine pošiIjajo podporno udnino, ti so: g. LuWvig\ Lederhas, c. kr. proiesor v Ljubljani, g. Jože Kardinar, profesor veronauka v Celju, g. Matija Bežan, c. kr. notar v Marenbergu, g. dr. Matija/ S"iajvi5, duliovnik v Celju, g. Jakob Kosi, kaplan v Celju, g. Iv. Topolnik, kaplan v Soštainju, g. Alojz Zamuda, kaplan v Vranskem, g. Fr. Srajner, kaplain v Doberni in g. Miha Rantaša pri Mali Nedelji. Bog povrnil V\ preteklem leiju je bilo 68 udov, brez male izjeme samih mladeničev in, prečitalo se je 648 knjig. O'ižalovali smo le, da pri občnem zboru g. kaplana Goloba nismo imeli v svoji sredini, ker so žali :og nemadr.o zl)oleli. Uaj ljubi Bog temu blngemu gospodu, da kmalu ozdravijo in se spet vrnejo med nas — svojc- — ki jih željno pričakujemo kot novoizvoljenega predsednika in voditelja našega Bralnega druStva. Dne 29. grudna lnnskega leta je priredilo nnše Bralno društvo voselico z uprizoritvijo velike Finžgarjeve igre ,,Divji lovec" in s t;i.mburanjem domačih tambuirašev. Predstava se je glede na razmore nnših diletantov, kmetsk;3i fantov in deklet obnesla vobče dobro, dasi ni6 ne bi škodova.lo, ako bi se za tako težko igro 'iiekoli^o bolje pripravljali. Tudi za naše gledalce je samo predstava vendar nekako poman.ild.iiva. Pred par leti so se na tem odru že predstavljale druge točke, tu so bili slavnostni govori, deklamacije naših deklet in nastopi domačih pevcev, z moškim, meš^mim in ženskim zborom. Kje pa so pravzvprav naši pevoi? Ali so že vsi pomrli? O nikakor ne, snj še živijo, pa pustimo jih, najbrž imajo ravno sedaj — ferije — no, in to v tem nenavadnem času. Pa naj ne bodo zaraditega užaljeni, upati je, da jih pri prihpdjnji veselici zopet slišiino; saj pravijo, da lepe pesmi glas, sliši se v deveto vas. 1 Ljutomer. V roke mi je došel izrezek iz ,,Nar. Lista." Na skoro meter dolgom dopisu se perje g. dr. Grossmann. 06ita mi, da sem hfterki božji pobarval lice. Gospod doktor, vi ste pa kar zaftli v obrt gospoda podobarja Golobiča. Iz božje hčerko ste napravili troglavega paganskega malika! Prisiljen sem, da vam odgovorim. Sicer bi spet rekli, da je vse res, kar sto mi očitali. 1. OFitate nam tajne shode, ki so začeli razdirati prepotrebno slogo! — Tajnih shodov nikdar nismo imeli! Slogo je odnesel Rebek! 2. Vi niste nasprotnik Kmečke zveze. Vi niste govorili proti Kmečki zvozi. Zvezarji, zvezarke, klerikalci, to so samo Ijubavni pokloni Kmečki zvezi. Kmetje gornjeradgonskega okraja vas že zapuščajo. Mene pač ne zapuščajo, torej ste iuogot5e vendarle imeli v mislih Kmečko zvezo. Poveličevali ste x\lasaryka, ki pač gotovo ni prijatelj Kmečke zveze. 3. Prosim samo en dokaz, da sem priporočal nemškega zdravnika ali trgovoa in ljudstvo odvrar6a] od slovenskih! Nikdar ga ne dobite! Rnzodeli ste svetu žalostuo skrivnost. Za ljutomerske dame, gospe in gospice, bi vsekakor bilo bolje, ko bi bili molčali! Slišal sem sicer dnmi dan po tistem žalostnem občinskem zboru, da so rae vaše dame, gospe in gospice, nainenile poriniti na cesto, toda dasi mo iraate za črnogleda, vendar kaj takega od izobraženih, olikanih, inteligentnih dam. nisem raogel verovati! V zahvalo, da ste izdali to skrivnost, naj se vam dotične dame same poklonijo. Ce je to resnica, kar ste razkrili meni in svetu, potem je pač to najboljši dokaz, kako vzgaja liberalizem. S tem večjo opravičenostjo kličem našSm še nepokvarjeniin mladenifiem' in mladenkam, ki jih porogljivo imenujejo devičarje in device, proč z liberaliznjom, ki dela toliko škode slovenskemu narodu. Očividoo se že tudi sami sramujete liberaKzma. Saj hjavljate. da ne veste ali ste nasprotnik Kmečke zveze in zakaj bi bili! Torej vi niste nasprotnik, in , ne veste, zakaj bi bili? Tn vendar ste odločeii pristaš Narodne stranke! Zares, pravcata, živa, poosebljena sloga! In vi mi Se očitate logiko?! Rad bi vedel. kakšno merilo imate vi za svoje mišljenje! Toliko v odgovor vašemu pismu! Pripomniim še, da vam namenoma niktiar nisem delal škode. Vaš oseben nasprotnik ali »sovražnik nikdar nisem bil in ne bom. >Vaše krive nazore in načela, kolikor vplivajo najavno življenje, bom pa pobijal, dokler bora živ. Razloeujem stvar od osebe. V Ljutomeru, du« 13. prosinca 1908. Ognjeslav Skamlec, kaplan. 1 Ljutomer. Zadnjo nedeljo prosinca dne 26., lma bralno društvo za ljutomersko okolico v bralni sobi svoj občni zbor. Udje, udeležite se ga polnoštevilno. Društveniki, ki še niste v nobenem bralnem krožku, združite se v nove krožke! Pogovorite se med seboj, kakšne časnike želite dobivati v novem društvenem letu. Vsi, ki imajo izposojene kujige že črtez en mesec brez opombe ,,za daljši 6as", naj v nedeljo 19. t. m. knjige vrnejo. Na dan ohfinega zbora se knjige ne bodo izposoj|evale in tudi ne vzprejemale. Reditelji, ne pozabite prinesti čaanikov, da se še lepo ohranjeni dajo vezati. Odbor. 1 Murščak. Gospod nadučitelj v Vučjivasi, kai so otroci šolarji zakrivili, da zjutraj, ko pridejo tričetrt ure daleč v šolo, v tej velikj zimi morajo zunaj stati in zmrzavati, ker jih vi ne spustite v razred. Opoldne zopet zaklenete šolska sobo, in otroci morajo v tej zimi eno uro zunaj zrarzovati. Ko pa pridejo črjez eno uro v šolo, morajo se zopet eno uro ogrevati. Gospod nadučitelj v Vučjivasi, kedo plačuj-e davek, vi ali mi posestniki? In . ko bode kakšno popravilo v šoli, ne boste vi nič iz svojega žepa dali, ampak mi posestniki. Posestniki. 1 KmetijSH.0 bralno drn^tvo v lior )i Radgoai si je ua oiičnem zboru osnovalo odbor za 1. 1903 kakor sledi: gg. Fraac Horvat, predsednik: Frane Šantl, podpredsednik; Jauez Goričan, tajnik; Janez Lančič, blagajnik; Alojz Zomljič, knjižiiičar; Andrcj Keree in Jakob Kovačič, odburuika; Anton Osojnik in Martin Roškar, namestnika. Novi odbor je porok za novo življenje v društvu! Slovt njgraski okny. s Zavodnje. Ker se nismo udeležili Ježovnikovega shoda v Topolšici, bi radi vedeli, je li naš poslanec povedal, zakaj si ni prišel k nam ogiedat škodo po toči, ko ga imamo tako bliizu, med tem ko so drugi kmečki poslanci ob nezgodah dale<5 po svojem okraju hodili? Zakaj v zbornici ni stavil nujnega predloga za pomo-5 oškodovanim? S čim bo zagovarjal svoje glasovanje za odpretje mejei za uvoz ptuje živiue, in drugo? Morebiti nam bo pa o tem povedal naš Žok, ki smo ga videli iti na shod. s 1% Topolških toplic. Protin! Uh! Kako strže in zvija! Zdravim se že, do!go let v Topolških toplioah, pa mi nič kaj ne odleže. S težavo sem krevsal zadnjo nodeljo popoldne k županu in kr6marju Slevlnu. da si z njegovo kapljico vsaj bolečine v griu polajišam. In -to pot mi je sreča bila posebno mila. Naletel sera tu na shod poslanca Ježovnika. Strašno sem se bal, kako bo zdajle ropotalo nad poslancem, ko bodo imeli kmetje ž njim obračun zaradi njegOTOga kmetom nasprotnega delovanja na Dunaju in njegove mesarsko-gostilničarske polifike. Pa strah me je kmalu minul, ko vidim, kako prikimujejo njegovemu poročilu o delovanju v Pr'd kmeta. Nisem se mogel načuditi, da se dajo ljudjo tako za nos voditi. Zato sem se še dolgo po shodu zabaval v veseli družbi in pozno po noči Icrevsal  proti domu. Zavil sem se v toplo topliško odejo. Pa  Ježovnikova maža mi ni polajSala bolečin; Se hujše me je grizlo in trgalo in zvijalo. Uh! Ta protin!  s Ježovnikov sliod v TopolSlci. vZadnjo nedeljo  jo imel Ježovnik shod v krčmi pri županu Stevlnu  v Topolšici. Premalenkosten je. ta shod in brezpo memben sam ob aebi, da bi se o njem porofcalo;  kajti razven žensk in nekaj drugih pivcev je bilo  samo 20 mož volilcev; in tudi kake posebrc nesreče  ni bilo. Va poroftati hofemo o njem, da i:*.; ¦¦"" mo  vest nekaterim, ki menijo, da lahko v ta':c:-; kotu  uganjajo politiko, kakoršna se jim ljubi, f o&, sn,] so  liudje dovolj zabiti, da nam vse verjaine.io, svet pa  itak ne zve o tem. Gospod Ježovnik! Računali ste z ene strani na nevednost vaših poslušafcev, z druge stranj pa na strankarsko strast vaših privržencev, da ste se drznili tako govoriti. Poročali ste, da ste zoper odpretje nieje ptuji živini in da ste tudi zoper glasavali: v resnici ste pa ob tem glasovanju odkurili iz izbornice in kmete izdali. Poročali ste, da sto za nagodbo: v resnici ste pa glasovali zoper nagodbo, in ko bi obveljala vaša, bi bila iiašenui lesu že zaprta meja od Brežic uaprej, in z lesons. našim najboljšim in poleg živine eclinim dohodkoni, bi lahko sami kurili. Pravili ste zopet o 100 milijonili, katere ste nelci pj*idobili za uboge, pu ubogi ;jiii nič )i8 i-utijo. Le historijo o belili zajcih in o zvezi z Nemci v Velenju ste popolnoraa pozabiii pripovedovati. Kako pa pravijo takemu, ki vedoma neresnico govori? ln kaj zasluži šele poslauec, ki neresnico poroča ter voliloe iarba. Rekli ste, da se v politiko 110 vtikate, ampak delujete samo za kme&ke koristi. Poslaiioc se naj za politiko ne menii? No, če kaj takega izustite, potem pa pustite poslanstvo raje danes kot jutri! Da pa za politiko nimate nijti sposobnosti, niti volje, to pa tako vemo. In za kmečke koristi delujete ? Zato ste potegnili vedno z nasprotniki kmečkili koristijj. Ljudem se je tudi že začelo svitati, zato me'd govorom ni bilo običajnih odobravanj. Ue župan Stevl in stari žrebljar Juvančič sta spuSfiala svOje živijo. Pa imamo še druge spomine iz tega shoda, naj se pripravita na nje liberalna župana Košan in Stevl ter učitelj Smoinikar. s Pernice nad Muto. K nam je začel zahajati redno trikrat na teden, v ponedeljek, sredo in petek pismono&a iz Moite, kar je za naš'e hrlbovske težavne kraje velika pridobitev. Izposloval nam je to ugodnost drž. posl. dr. Korošec. Konjiški okraj, Katol. slov. Alojzij Terglav kinet v Št. Petru v Savinski dolini. Sa Terglava dne 23. jgnuarja vsi na volir.če! k Konjice Tukajšni g. okrajni živinozdravnik Maks Grai se je preselil v Brežice. Bil je sicer dober v svoji stroki, toda trd Nemec, ki se z ljudmi ni mogel pogovoriti. Na zadnjem volilnein shodu se je žo oraenjalo, da zahtevamo slovenskega živinozdravnika. Torej, pozor, merodajne osebe v tej zadevi! k Iz konjiške okolice. Mnogokrat beremo v časopisih, ziasti v ,,Slovenskera Gospodarju", tudi iz našega okraja navduševalne dopise za gospodarski napredek in združitev slovenskih kinetov proti nemški gospodarski nadvladi,. ter klic: ,,Svoji k svojim." !A kaj nam te besede pomagajo! ? Nič, pa zopet niŁ! Tam smo, k)er smo bili prej, ali morebiti še na slabšem. Pri nas so skoraj vsi trgovci nemškega mišljenja, pa dobro, celo izvrstno izhajajo ter si delajo lepo premoženje, a so pri tem liudi sovražniki slovenskega naroda in strastni agitatorji za nemštvo. Odkod pa dobiček, ki ga imajo? Iz težko prisluženega denarja slovensktega kmcta! Neki trgoveo zlasti dela velikanske dobicke s tem, da kupuje in dalje prodaja poljske pridelke, kakor n. pr, žito, fižol, krompir, posebno pa seno. Vprašam. ali je treba, da prekupčevalec natjlepši dobiček spravi v svoj žep? Kako lahko bi imeli že kmetje sarai svojo prodajalno in nakupovalno zadrugo za poljske pridelke, ter bi tisti dobiček, ki gre v žep tujcem, sami spravili. Storilo se pač za kmeta od strani naših takozvanih voditeljev ni ničesar. Samo vpitje pa ni& ne pomaga. Edina zadruga, ki bi tekom let že lahko bila kaj dosegla, je konjiška posojilnioa. A ta Jje popolnoma zgrešila svoj namon. Denar- na posodo pn .5% ali 6% na vknjižbo ali poroke dobi ubogi kmet kjerkoli, toda prava Ijudska posojilnica mora skrbeti tudi za gospodarski in socialni napredek ljudstva, ne pa samo zato, da kmetom denar posojuje. ter dobiček sama spravlja, ga samovoljno deli ter deleže visoko obrestuje nekaternikom v prid, in nabira rezervni zaklad, ki je narastel že nacl 30.000 kron. To je mrtev kapital za ljudstvo. Da je naša posojilnica dala že marsikaj za različne dobre namene, se ji pohvalno prizna, a da za kmeta', od katerega ima po veliki -večini svoj dobiček. ni storila ve6, kakor da je kupila po velikem. obotavljanju eno trfivniSko brano, to pa je ironija. Boino videli, kaj bo sklenil jtriliodn.ii obftni zbor. Kmetjo. organizirajmo se! k Cadram. Na zaupni shod liberalne Narodne stranko v Celju glede volitev smo tudi v Cadram dnbili povabila, podpisana od nckoga dr. Prusa. Ta gospod je baje iz Konjic, pa namesto da bi zajčke streljal, ki kmetom škodo delajo, raje nas kmete za Narodno stranko lovi. Pa' povemo mu, da se mu ta lov ne bo splafial, ker ne bo nift vjel. Toliko za danes. Mi pa ostanemo pristaši Slovenske kraečke zvfize ter bc^mo'; volili -njfinega kandidata:' Aioiz Terglav iz St. Petra v Savinski dolini. k V Čadramu so se na novega leta daii za kafcoKško politično društvo ,,S!loga"- zopet izvolili stari odborniki. Žal, da se na&i možje in odrasli raladeniči vse premalo za svoje politične pravice in dolžnosti zmenijo, tudi knjig družbe sv. Mohorja in drugih dobrih novin in spisov le mjalo berejo. — Preteklo leto je pri nas bilo le 15 parovt porofienih, umrlo je 21 moških in 25 žensk, nojenih pa ,je bilo 47 moških in i 43 žensk; tedaj skoro za polovico vee živih kakor mrtvih. Dal Bog, da bi bili vsi zavedni in dobri Slovenci. — Naša posojilnica je imela 1907. 99.422'K 71 v prejemkov, izdatkov pa 96.110 K 85 v, tedaj 195.533 K 56 v prometa. - To leto bilo je dobro v vseli pridelkih razun sadja, živina je bila draga in tudi 'les, zato so imeli Pohorei dovolj denarja. k Konjice. Bralno društvo za konjiško okolico ima v nedeljo 19. t. m. popoldan ob 3. uri svoj redni letni občni zbor. Ka dnevnem redu je poročilo odbornikov, volitev novcga odbora in sprejem novih udov. K obilui udcležbi vabi odbor. k Bramo drcštvo v Špiieličs pri Sonjic&h ima občni zbor v nedeljo dne 19. t. m. ob 11. uri dopoldne z navadnim sporedom. K obilni udeležbi vabi uljuduo odbor. Celjski okraj. Katol. slov. kmečki kandidat: Alojzij Terglav kmet v Št. Petru v Savinski doliui. Za Terglava dne 23. januarja vsi na voli?če! c Slovenska kmečka zveza najtopleje priporoča II kandidaturo svojega pristaša g. A 1 o j z i j a Ter- g 1 a v a, kmeta v Št. Petru v Sav. dolini ter vabi vse svoje volilce, da se dne 23. jan. gDtovo udeleže ;; volitve v prid g. Al. Terglava. TVlaribor, d;ie 15. jj jan. 1908. Slovonska kmefika zveza. || Bolez^n kandidafa Idolštiksk- ii Zdoliek Narodno stranko res lepo za nos vodi. II Če me hočete imeti za poslanca, le potrudite so, jaz :: imam zadosti. Na shodn v Žalcu je g. Širca obžaioval, '' da se kandidat Zdolšek se more udeležiti shoda, ker se je •aočno prehladii ia mora ležati. Na Ponik?i smo pa drugače poučeni o tej bolezai. V nedsljo, dne 12. t. m. je bil Zdolšek na Poai.kvi. Ob pol-ievatih predpoldan ga sreča pri občinski pisansi ueki pristaš Kinečke Eveze. ,,No kaj pa Zdokek sedaj tukaj delate, aii ne gresta v Žalec?" ga ĄpraSa. Edolšek: ,,Je še čas, sicer pa še ne vam, če bi šel. Kaj mislite vi, M šel ali ae ?" - ,,Če ste obljubiii, ssveda morate iti. Kedaj bodete pa šli v Novocerkev, tja bo že p.>zno?" — Zdolšek: ,,Tja pa tako nisem mislil iti". — Ta aedeljska Zdolsekova bolezen se da tako razlagaii, da se je Zdolšek že aavelical, da ga dr. Zabukošek po mrasu goni. Zdi se, da je Zdolšek že sam obapal nad zmago in prišel do prepričanja, da je bolj pametno, doma na toplem sedeti, kakor se brezuspešno po mrazn krog vozariii. (i Več, g. lloblek! <j. Roblek ne more več imeti shoda., na katerem bi ne hujskal proti našemu Jistu. Nas to zelo veseli, ker nani ja dokaz. da so vsi udarci dobro zadeli. Na zadnjem sliodu v Žalcu, na kater,ein so bili vsi, le kandidat Zdolšek ne,- je Dudlnov Francelj tudi milo piskal o napadili, ki jih mora on, — siromak! — pretrpeti od našega listfi. Na-zadnje je rekel g. Roblek: ,,V lanskem letu (1907) ni on (Roblek) niti k)do drugi kupil na njegov ractin niti .iednega, kilograma hmelja. Lažnjivi dopisnik ,,Slov. Gosp." dobi 500 krnn, ako mn dokaže nasprotno." G. Roblek, to je premalo, 500 K. ()bljnbiie veft.- pa vam dokažemo. i; Liberr-ini kandidat Zdolšek zadnjo nedeljo ni iiotol veP n'a slioilo. Obnpal je nad zmago. Živijo Terglav! c Poučni tečaj v Celju. Komaj je nehal liberalni socialni kurz v Celju s procejš^o sušico obiskovaloev, že vse je zafiel socialni kurz Slovenske kršCanskto-sociailne zvGze z nepričakovano velikim obiskom. Koj prvi dan dne 13. t. ra. je bilo nacl 100 obiskovalcev. Tečaj je otvoril predsednik S. K. S. Z. državni poslanec dr. Korošec. VračajoS se iz shoda v Št. Juriju ob juž. žel. je prišeli k tefiaju mimogrede tudi kmečki kandidat g. A. Terglav. Shodu želimo najboljšega uspeha. Kakor slišimo, se bo to leto priredil še en socialni kurz, toda 6e le mogo8e v Slovenjgradcu, in samo fic tam ne bo dobiti prostorov, v Mariboru. o Celje. V nedeljo dne 12. jan. ie imel v prostorih izobraževalnega društva državni poslanec dr. KoroŠec dolavski shod. Predaval je o dra5ri11.fi živil in zavarovanju delavskega stanu. c Celje. Da bi se lilieralni uCHelji toliko trudili z^a fiolo in vzgojo slovenskih otrok, kakor se sedaj trudijo za svojega gtajerfi.jntisko-liberalneptii kandidata ZdolSpkn. blagor pntom naSemu l.judsi;vu! Zdnj pa imamo žalostno sknšn.io. da prihajajo od leta do leta iz razredov liberalnega učiteljstva manj poučeni šolarji. Cim bolj se šola modernizira,. temveč anallabetov dobivamo. Pokažimo liber-alno-učiteljskioi petelinčkomi povsod vrata, kaclar pridejo med kmete hujskat. Ne dajrao se strahovatL od taki^h ljudi i« pripravimo dne 23. januarja sijajen poraz njihovemu ka-ndiiiatu Zdolšekn. c Urnrl je v Petrovfiah 77 let stari posestnik Miha Kuder, Radeckijev veleran, kojega pogreb je dne 13. prosinca t. 1. očitno pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik v vsih krogih blizu in daleč. S. m. v. 1.! 0 iSt. Jurij ob juž. žel. V ponedeljek dne »3. jan. je priredil katoliški kmečki kandidat g. Alojz T e r g 1 a v pri nas volilni shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Tudi nasprotniki so se ga udeležili, toda vedli so se celi čas prav mi(rno in tudi prav dostojno, ker znani hujskači niso bili zraven, ampak so bili po svojih opravkih zadržani. Po iskrenih besedah g. predsednika je dobil besedo g. kandidat Tterglav, ki je v izbornih besedah razvijal svoj program ter odlofino zavračal ,,Domovino" in ,,iNarodni List." Njegova kandidatura se je z navdušenjem sprejela. Izvoliiev g. Terglava je gotova, 6e bodo volilci storili povsod svojo dolžnost. c Dramlje. Dopisnik ,,Narodnega Lista" letos 9. januarja, skusite vsaj enkrat kak dopis iz same golo resnice zložiti. Nagrobnega govora za rajnim Rajhom ali niste poslušali, ali ste ga pa nalaSč pokvarili. Jedro v njem je bilo: Kateri šludent ne čuti v sebi poklica za duhovski stan, si le naj zbere drug stan. V vsakem stanu potrebujerao izobraženih ljudi. Dobri so pa v vsakeni stamii le celi možje, taki, kateri pridno delujejo za gospodarstvo, za našo milo slovensko narodrast in ne fiasprotujejo sv. veri, ampak jo podpirajo po svojih moSeh. Denar za tako možG, v katerem-koli •-ta.iiu, ni zavržen., je dobro naložen. — Katera teli beteed kaže, da je župnik ..nasprotnik inteligence" in da je hotel Rajhove sinove žaliti? c Smarje pri Jelšah. Volilni shod priredi kandidat g. Alojzij Terglav dne 19. t. m. po drugem sv. opravilu v Smarji. Ker je pa ta dan drugo sv. op-avilo pri Sv. Roku, se' vsled tega vrši shod takoj po drug-era sv. opravilu pri Sv. Roku in slicer v nekdanjih Anderluhovih prostorih. Kmotje. pridite v^led važnosti shoda v obilnem številu! c Višnjaves pri Vojnlkn. Močno sram nas je že bilo vsega, kar se je zadnji čas pri nas godilo. Ves slovenski svet b) moral misliti, da tukaj živimo sami ostudni ,,Stajer6i.janci", libcralni divjaki, hlapčevski podrej)n,iki celjskih Irakarjev, nezrelili študentov, nenasitljivih žrelcev kotoliško duhovščine. To sramoto sta nera zakrivila ¦najveg bivši župan Lipuž in njegov tajnik Skoflek. LipH|ževa krčma postala je pravcati tabor celjslce liberalne stranke, ki si brez vsega prava in brez vseh znslug prisvaja ime slo venske .,narodne stranke". Ob zadnjih volitvah se-je ta.m največ lagalo in psovalo na duhovščino, na .,Kmečko zvezo" in njene kandidate, Lipuž je predsedoval vsem shodom, sklicanim za hmeljskega meše^ tarja Robleka v Vojniku, Novicerkvi, Frankolovem in pri nas. Hudomušno se je smejal, kadar so kakšni zadiišeni študentje, celjski jezi5ni dohtarji itd. po duliovščini udrihali, No, tega bode sedaj precej konec. Pri obfiinskih volitvah smo Lipuža z županskega stola vrgli in če bo njegov tajnik Skoflek še dalje za celiski liberalizem delal, lahko gre za. njim. Da sedaj oeljski novinarji raazači krvave solze toeijo, to nam je zelo umevno. Toda zavzeli smo se, da celjski listi Lipužev poraz ziavraftajo na našega g. kanonika. To je mogoče bilo le po nepoboljšljivi lažnjivosti teh listov. Resnica je narareč ta: mi smo se Lipuža že pred 9. leti lioteli znebiti, kar je pa g. kanonilk kot izvoljeni odbornik vselej zabranil. Tokvat pa ga -ni bilo blizu in Lipuž ni več župan. Zakaj je tako prišlo, to nam je dovolj znanb in odobravamo. Lipuž je bil nekdaj pošten ..šošltar", potem več kot 30 let ,,politični šoštar" in sedaj je zopet lahko — star pošten šoštar. Novi župan, pridGn ka*toliški, zvesto-slovenski -naroden mož, orjak Lipovšek.v največji inož v naši občini. naj dolgo in srefino župani! c Savinska dolina. Liberalno učiteljstvo naše doline neprestano hujska proti kmečkemn kandidatu Terglavn ter objavlja v .,Slq\r. Narodu" najnesram«ejSe dopise proti njemu. Ta del učiteljstva, ki nc stori nifi za blagor našega kmeta in tudi šolo s svojim večinoma lenim in pomanjkljiviim pončcvanjem spravlja ob dobro imc, prisvoja si pri vsakih volitvah prvo besGdo. Tej dcmišljavosti in predrznosti botreba stopiti odločno nasproti. Spoštujemo šolo in učiteljski stan, toda liberalnih ufiiteljskih širokoufstnežev ne maramo, tij nam delajo pač velike stroškG, koristi pa nimamo skoro nobene od njih. Brigajo se preveft za politilco, a premalo za šolo. Ufiiteljskega kandidata Zdolšeka trezni ljudje v Savinjski dolini ne bodo volili. Ta izvolitov bi povefialn žfi itak 'neizniprno domišljavost libpralnega tifiiteljslva. c Griže. ,,Domovina" imenujp r.ašoga kandidat« g. Alojzija Terglav kandidata liinavstva. Tako! Ali je ,,Domovini" neznano, da je g. Terglav v vsakem oziru pošten, krščanski kmet in da smo si ga izvolili enoglasno volilci iz šcstih volilnih okrajpv, zbrani na zaupnem shodu v Celju. Tedaj srao mi pošteni kmotjG v očeh ..Domovino" liinavci, znto kpr !io maramo trobiti v ujen paganski vogJ Ve^na sramota takini dopisovn.lopm ..Domovine." '23. januarja bomo govoi-ili! u Zalec, Nja shodu je bilo vsega ljudstva okolu 150. Nevolilcev je bilu polovica. Zdolšek pa oii počastil ¦ svojega shoda in dr. Kukovec je. naznanil, da se je prehladil (?) na Vranskem. Roblek je v svojem govoru naffadal Tergla-va iin svojega ljuhjjenea ,,.S(ovenskega Gosp.% da je nesrameii list (lep izraz za državnega poslanca!), da je ob času državnozborskih volfitev z lažjo napadal Dudlnovega Franceljna, še slikali smo ga baje v, list, a potem je moral list vse popraviti m preklicati. (.To je vse neresnilca. g. Roblek!) — Dr. Kukoveo je govoril, da morarao take voliti, kateri veliko po svetu hodijo kakor Zdolšek, ne pa tiste, katen doma orjejo, gnoj kidajo in so zmiraj doma kakor ta Terglav. - Shod je bil torej le agitacijazaTerglava! c Zalec. G. Roblek je pred volitvami odločno povdarjal, da ni kaudidat Narodne* stranke. Sedaj pa, ko je izvoljsn, se vede in priznava kot poslanec Narodne stranke. Vsak dostojen politik, če prestopi v kako stranko, odloži prej manda,t. Kaj pa bo Roblek storil? , . , y c Petrovče. Prekosavinjski hujskac se pac ne more pomiriti. V. jednomer se zaganja, v petrovškega župana Korena. Župan mu je preveč klerikalen. Tako pisari dobro poznani dopisnik v svoje ,,resnicoljubne'' lisie, Mož, le pomiri se! Ti si ja tudi klerikalec, ker vedno tako milo povdarjaš, da si dober katoličan. Co si res tal^šen, potera moraš venidar tudi1 klerikaler biti. Pa za to te ni treba biti sram, ni nič hudega. Strašno se prekosavinjski hujskač žalosti, ker je neki zlofiineo 50 kron v petrovški cerkvi ukradel. Ali tako natanjko veš, da jilt je bilo 50, ker tako pišeš? Zdaj pa spet kiiče ta mož cerkvenegla kljuearja« na odgovor, čeravno ve, da nobeden ključar niraa dolžnosti. po noči cerkvene pušice stražiti. Cerkvenega ključarja v tej zadevi na račun klicati, bi bilo tako zlobno. kakor čo bi kornu kdo rekel: Ti si kriv, da je tvoj brat pri vojakih konja. ki ni bil njegov, prodal. c Kmeije gornjegrajskega okraja, liberalci vas zmerjajo! Slišali ste govoriti poslanca Pišeka in kan~ ¦lidata Terelava, vsi ste bili te misli, da, sta oba izvrstna moža, ki z vami čutita in razumeta yaše težave. In čujie: ta dva moža in vas, ki ste ju poslušali in za Terglava glasovali, sedaj liberalci na najgrši način zraerjajo, vi ki ste možati, da si upate drugače misliti kakor liberalni iičitelji in dohtarji, vas imenujejo bebce, farške podrepnike in. še druge izraze. katerih niti nočemo zapisati. Po liberainih 6asnik*ili, po plakatih vas grdijo, vas blatijo. In to samo za to, ker ne trobite z liberalnimi učitelji v. en rog. Kmetjo. ali si boste to dali dopasti, ali boste tako žaljenje v žep vtaknili? Kmetje, dajte liberalcem ta odgovor: Dne 23. januarja volite vsi vašega sotrpina Alojzija Terglav, kraeta v St. Petru v Savinjski dolini. Liberaici so nesrainni, laž je njihovo imc; najprej vas sramotijo, potem pa beračijo za vaše glasove. Pokažite jim vrata! ,.Narodna" stranka je nemčurska stranka, l<er se vedno brati 'z nemčurji ter sprejema hjihpve nekdanje kandidate. Vi pa ste vrli*SIpvenci, zato pa uapišite na listek irae vrlega Siovenca: Alojz Terglav, kmet v St. Petru v Savinjska dolini. c Mozir]e. Kakor ve&krat. tako so tudi pokazali 12. t. m- mozirski gospodje na. občnem zboru prostovoljne t požarne brambe, kedo ruši slogo bodisi v narodnem ali v društvGiiem oziru. Silno so si prizadevaili, da odstranijo ude, kateri se potegujejo za blagor društva, a v. njihov rog noeejo trobiti. Posrečilo se jiin je. Njihova agitacija in prejšni dan posvetovanje ni bilo zastonj. Najpoprej so izbacnili 2 'delavna uda, ki sta precej dobrega storila za društvo: tistih pa, ki so potrebni, da se pometejo iz odbora, jih znovič voli]o. Na obSnem' zborn so vof udov odstranili iz odbora jn nadomestili s svojimi pristaži^, ki so še le pred kratkim k društvu pristopiii in jim je društveno delovanje popoluoma neznano. Omenim samo eiiega, ki je na široko okoli znan pri društvih kot \ resen in delaveii ud. to je g. Anton Breznik. Cudno se bo zdelo udorn pri bratskih društvih, kako raore društvo napredovarti. ee najbolj delavno ude odstrani in|jih z ne'delavnia\i nadomesii. Obžalovanja so vredni vsi tisti udje, kateri ne gledajo na delavnost, ampak na strankarstvo. Novemu odboru pa želimo' obilo sreee. rla bo zanaprpj bnlj delaven kot je bil do zdaj. o Mozirje. Na prvi strani ,,Narodnega Lista" štev. 2 smo brali, da^ ,je v -jpornjegrajskem okrajn priredil Zdolšek v nedeljo 5. t. m. shode pri .Sv. Frančišku, v Smartnem in v Mozirju. Na prvih 2 shodili je bilo do 100 volilcev, v Mozirju nad 30. Potem piše, da s0 povsod kmetje z navdušenjem pnzdravljali kandidata Zdolšeka. Obžalujem dopisnika, da ne zna boljše šteti. Bil sem na obeh shodih v Mozirju navzoč; 5. t. m. je imel shod, Zdolšek, 6. pa Terglav. Na Zdolšekovem shodu je bilo nas vseh skupaj 28, no bom vseh našteval. Od teh je imelo volilno pravico samo 8. Polovica jih je bila iz kokarske občine, potem iz Reftice in okolice Mozirja. Prvi govor je imel kandidat ,Zdolšek. ki je v kratkem govoru razvil svoj prograin s pomofijo dr. Zobukovšeka,> ki je stal za njim, a'a mu je pomagal iz zadrege. Potem je govoril dr. Zabukošek. Ta je že nekaj boljši govornik. 'Obetal nam je, da če bo g. Zdolšek poslanec, da bode dosti dosegelv zato ker je malo obGtaJ in govoril; kateri pa dosti obeta, maio do^ožo. Pa vfestp vi, g. dr. Zabukošek, uikar nas tako np farbato. Poslanci, kateri dosti govorijo, neka.j dosožojo, kateri pa innlo fiovorijo, pa celo nič ne dosožejo. iNe vem, aakaj si je zd'aj Narodna stranka izvolila tega kandidata, ko je vendar pri državnozborskih volitvah grajala Robiča, da je pre- star; inislim, da Zdolšek ni nič mlajši. Zdaj zopet pravijo pristaši Narodne stranke, da je Terglav premalo izšoian; koliko giinuazij pa ima Ježovnik ? Terglav zna živino dobro rediti, Ježovnik pa pobijati, ta razloček je inenda. Govornik pa fe Terglav dosti boljši, kakor Ježovnik, bo gotovo tudi boljši poslanec, ker ne bo delal po receptu Narodne stranke< Tudi domača dva govoruika, eden iz Mozirja, drugi iz Nazarij, sta povzdigovala Zdolšeka. Eden teh dveb jo rekel, da ga inoramo za poskušnjo voliti. Žalovali so tudi, da je bila preniala udeležba. Zdolšek in dr. Zabukošek sta rekla, da je bila povsod tako mala udeležba tisti dan, in da je temu vfcrok liud ni,raz. Pa kaj so je drugi dan, 6. t. m., zgodilo? Ravno takšen mraiZ je bil, ko sta priredila kandidat Terglav in drž. posl. Pišek shod. in soba je bila napohijena večjidel samo z volilci. Tukaj smo slišali našega kmečkega kandidata, kakšen govornik da je. Celo volilci, ki so bili pri drža^^nozborskili volitvah za Narodno slranko, sedaj so pripoznali, ko so slišali oba kandidata, da je Terglav bolj zmožeji za poslujica-, kakor njego\' iiasj>rotnik Zdolšek. ,.Narodni List" nam očita, da smo vse nabobnali na ta shod. Pa takega bobnanja. ni bilo, ko prejšni dan. Vsg lipe so bilo ovite z Z(dolše(kovinn lepaki, kakoi* da bi se bali liberalci, da jih pridejo zajci glodat. Pišete v ,,Narodnexn Listu", da smo klratkovidneži, če si ga izvolimo. "Mislim pa, da, ste pri Narodni stranki bolj kratkovidni, posebao dopisniki v ,,Nar. L.!" Kmetje volilci, nal dan 23. prosiriica napišite na volilni listck: Aloizij Terglav. kmet v Št. Petru v Savinjski ddlini. Udeleženee obeh shodov. o Gorn]igrad. Načekiikom okrajnega zastopa jo zopet izvoljeii z dvema glasoma večine hud nasprotnik Kmečke zveze in velik prijatelj Nemcipv trgovec Franc Scliarb. Po drugih okr^ajih, kjer prebivate dve narodnosti, se Slovenci potegujbjo za  okrajne zastope, pri nas pa, kjer smo sami Slo venci, liočejo nekateri gospodje, da ise poveri takemu  možu načelstvo okraja, 6eš, Nemec več doseže, kakor Slovenec. Nič bi ne \oporekali proti temu, ko bi se ob enem tudi dobro gospodarilo, toda kako se gospodari kaže to, da so s,e okrajne doklaide poleg ogromnega dolga zvišalG na 70%. Vsega obžalovanja vredno je, da ni, prišlo v tem oziru med dvema strankama do sporazumljenja in so potera zastopniki savinjsklG in nekateri zadrečke stranke glasovali ¦/¦ moža, ki slovenskih interes ne bo zastopal. o Gornjigrad. Volilni shod kandidata, ki je bil za dan 6. t. m. po večernicnli napovedan v Bočai, se je iz raznih vzrokov preložil ^ Gornjigrad. Posebno zato, ker je tam lepši prostor za zborovanje. Zbralo se je do 150 pošlušalcev. Me)d temi je bilo tudi nekaj pristno liberalnih ali narodno-naprednih obrazov. Videli smo take, ki so nekdaj bili navdušeni za socijalnodetnokratične nazore Hrovatekovo, sedaj pa agitirajo za nekdanjega ,,Štajer5evega" pristaša. Z obžalovanjem se je sprejela Vest, da je zbolel načelnik ..Kmef-ke zveze" Rošker in podpredsednik Mlaker. Veliko zanimaiije ie zbudil govor državnega poslanca Pišeka, ki je bil tudi predsednik shoda. Povedal je, kakSo se ]e Alojz Terglava postavilo kandidatom. Na to ]e pravil o delu poslamcev ,,Kme5ka zveze", da pokaže, kak naraen iuia ta zveza. Povodal, kako so lanečki poslanci zabranili. da vlada ni dovolila Srbiji uvoza 40.000 parov volov. Vprašanje: Ali je bil •ležovnik zraven? Odgovor poslanca Pišeka: Ne. n,i ga bilo. (Opomba: Tn to naj je poslanec za kmefiko lijudstvo?) Povedal je tudi. zakaj se je davek na sladkor znižal samo za 8 in ne za 16 vin.; ker se je bilo namreC bati, da bi priinan.jkl.jaj se zopet na kak drugi način naložil, na rnme kmeta. Tudi vse drugo, kar je povedal o nalogi ..Kraefeke zveze", vzbujalo je zanimanje in odobravanje. Nastop Terglava je vse zadoM)ljil. V svojem kratkem in. jodrnartem govoru je pokazal, da pozna potrebe kraefikega stanu, a da ima zmožnost se zai kmeta potegniti. Iz tega, kako mu bescda teče, se razvildi, da je dobro i'zobražen, 5etudi ni obiskoval gimnazijskih gol. Posetao je iigajak), da hoee delati na to. da se šolska postava predrugafii tako, da bo šola I)olj stregla potrebam kmeta, da bo tudi kaj poduka v kmetijstvu,. — Ali ge hoče kedo kaj povedati? vpraša predsednik. V ozadju zafine gotv-oriti n.eki mož. Kpdo je? sp vpraša. A on kar naprej govori, kakor dn se je svo.jp naloge napamet naufiil. Le s težavo se je izvedelo, da je Zidam iz Šmartna. Pritožil se je, da država plemeinjake predrago zaračuni ktnetom, ker se ne dajo ve6 z^a isto ceno dalje prodati. Potem pa skilem-.: To spiti hotel povedati,. drugega pa nimam ve6 re6i. Takoj nastane ropol fievljev in von so se vsuli vsi narodno napredni. Zato je pri glasovanju bilo vse polno rok za; Terglhva,. zoper pa nobene ne. Priporofialo se jje še poslancem ,,Kmečke zvpze", da se trudijo okr^aju pridobiti železnico, pa tako, da r\a b« treba, da jo samizidajoln vzdržujejo. O .ležovniku se namreč ni6 np sliši, da bi kaj delal za železnico. Naj sp pazi, da se krajnim in okrajnim šolskim sv«tom ne bodo odvzele od vlade vse pravice. ker jjih je vedn,o manj — nastavljanje uftiteljev — golske zamude in kazni o tem govorijo. Shod se je sklenil s krepkim živijoklicem na svitlega cesarja. Mi pa kličemo: Živela ..Kmečka zveza". Da se kmain zopet vidimo pri deln za kmpčki blagor. o Loka pri ZidaTiem mostu. Tlerglav zmaguje! Na volilni shod zadnjonedeljo je prišlo nad 200 kmetov in nekaj socialdGmokratov. Prodsednik' shoda je bi] kmet Franc Koren, zapisnikar kmpfki mladenift Joško .lenfiič. Prvi jo govoril državni poslanpo dr.. BehkoviC. Socialdeuiokrati so ga ves oas motili s kričanjem, in se drli nad njim. Ali dr. Benkovič ni tisti, ki se vstraši vsakega kričača. Krepko je zavračal njahovo napade in laži. Tako so bili socialdemokrati hudi, zakaj je dr. BenkoviČ glasoval zoper uvoz tuje živine; g. poslaiiec jih je zavrnil, da je on kniečki poslanec in kot kmecki poslanec je moral glasovati zoper uvoz živine iz Srbije in mesa iz južne Amerike, ker je živina skoraj edini dohodek kmeta; in kmertje so mu gromovito pritrdili, da jo prav storil. Socialdemokratom, ki bi raidi meso po! zastonj imeli, je neki kmet dobro zabrusil: Ce ti jo meso predrago, pa zelje jej, kakor g-a mi jemo. Socialdemokrati so vedno vmes kričali: Resnico govorite! Kadar jim je pa povedal resnico, jim pa zopet ni bilo po volji. Saiui so pa lagali, kakor cigani. Najbolj se nam je studilo, ko so trdili, da so oni Benkovica volili. Ta nesramna laž! Sa| nam je še živo v spominu, kako zverinsko so ob 6asu volitve Viiviali zoper pristaše Kmečkte zveze. Lagali so tudi, ko so trdili, da je Benkovič rekel: ne poznam malega kmeta. Rekel pa je: ne poznam malega in  velikega kmfeta, to je, ne poznam razločka med ma lim in velMrim kmetoni, ampak poznam kmeta sploli, kajti vsak kmet je v težavnem položaju, vsem se lmdo giodi, za vse se potegujem. Soicialdemokrati so kričali o resnici, pa njim ni nič za resnico, ampak 1g za kričanje in hujskanje. Ko bi jim bilo za resnico, bi mirno povedali, kar ztiajo, ne pa ves čas z divjim vpitjem raotili druge govornike. Socialdemokrati bi radi delavnemu poslancu dr. Benkoviču spodkopali ugiled in veljavo, zato so prišli kričat in lagat. Pa to jim le škoduje, ker pametai možje zmirora bolj spoznavajo to njili surovost. Zaupanje do našega poslanca je pa le še bolj trdno postalo. — Potem je kandidat za deželni zbor, g. Alojz Terglav prav po domače razložil svoj program. Z veliko po zornostjo smo poslušali svoje.ma kmečkega tovariša.  Pri glasovanju za g. Terglava so skoraj vsi vzdig nili roko, zoper njega pa niliče. Kandidat Kmečke  zveze zopet zmaguje! Kvišku, zelena knilefika za stava! o Br. Benkovi-5 za podporo. Nujni predlog za občino Loka, oziroma posamezne po toči in povodnji poškodovaue katastralne občine je stavil (paslianec dr. Benkovič. Kakor je zvedel v ministrstvu in na okrajnem glavarstvu v Celju, se je poročilo občinskih cenilcev iu orožnikov glasilo tako neugodno, da se ni dovolilo nikake podpore. iBaje je (tieki orožnik rekel cenilcema, da dobe samo oni podporo, kateri so v taki revščini, da jiin preti ,,kant" ali sploh popolni gospodarski polom. Žail., da sta se ce- nilca orožniku vsedla na limanice, mesto da bi po svoji vesti in vednosti presodila, kdo je vreden pod-  pore. Dr. Benkovič je potrebno ukrenil, da se stvar  pravično reši.  o Trbovlje. Liberalno pazniško in delavsko  podporno društvo v Trbovljah je urarlo; krščansko-  socialna organizacija pa se bujno razcvita.  c Loka pri Planiiii. jV zadnjem<času so slovenski časopisi prinašali jioroeila o državnih podporah, ka- tere so dobili posestniki, ki so bili. poglcodovami po  raznih uimah. Pazno sem zjasledoval vsa ta poročila  ter Caikal, koliko kronic ho padlo poserstnikom loftke občine. Znano je vsakemu,, da je bila naša občina zadnja leta sem hudo prizadeta po raznih uimah, toča, povodenj, suša, mraz itd., a vkljub temu nismo dobili nobe^ne podpore že od 1. 1902. Leta 1905. se je res obče govorilo, 'da dobimo 1200 kron podpore, ali od. istrh še do danes ni sldJra. Dne 13. decembra m. 1. je bila zares delitejv podpore, v Kozjem, in dobilo je zares nekaj kmetov podporo, kiateri so bili po biv- ŠGm glavarju Vistariniju poškodovani, a nas so po- polnoma izkljueili. Prosimo gg. poslance. da tukaj po- sežejo vmes! c Na Slivnici smo precej visoko na vrhu, zato ni čuda, če nam ,,Terglava blišče se vrhovi." Zvedeli smo za kandidata našega, Alojza Terglava, kmeta v St. Petru v Savinski dolini, temu hočeioo dati 23. prosinca glasove. o Umrla je gospa Marija Jogt, mati g. Franjo Jošta. — V Gaberju je umrla gospa Neža Ztipanc, vdova po g. Janezu Zupajicu, stavb. podjetnikii. •c Zdolšek iu Zabukošek sta dva enakovredna politika in že zadnjič smo tarekli obžalovan.ie, da je Podgorgek zbežat v Ameriko, sicer bi imel sedaj lepo troperesno deteljico v volilnem boju. Odvetniški koncipijent Zabukošekf — v taki družbi hodi ,,kmet" Zdolšek okoli — je v Smartnem pravil, da si je izjavo obeh gg. bratov župnikov Zdolšekov izmislil dr. Korošec. Ali si ii.pn dr. ZabukošGlc še to enkrat javno ponoviti? Jimak, na dan! Zabukošek jg govoril namrefi veliko neresnico, ker je menda mislil, da se ne bo izvedelo za njo. c Čebelarjl, kateri so udi podružnice za CpIjp in okolico, pla("ajo ndnino tndi nnprr-j svoji podrnžnici ne pa v. vložnimi li«tki, katere jo priložilo čehelarsko društvo zadnji Stovilki ..Slovenskega čcbelarja"! Toliko v pojasnilo. da no bn kakc zmošn.jave. c Sv. Jnrl) ob |nž žel. Katoliško bralno drnStvo pri Sv. Juriju ob juž. žel ima dne (i. jan. 1008 ob 3. nri popoldne na Kukovičevem svoj občni zbor. K oliilni udrlržbi vabi odbor. c Pevskega drnštva y Braslovčah obfni zlior se ,je vrftil dne 5. t. va. na kntprom jo bil izvoljon slcdpči ndhor: Predsodnik g. ra. Perger, podprprlspdnik g. Janez Stcrnad. blagajnik g. K. Dolakorda, povovodja sr. Nojnik, odbornika c. G. Marovt in g. m. Bošnjak, namcBtnika g. M. Pergcr in g. Rovšnik Ii. Brežiski okraj. b Ogenj. Dne 13, t. m. ob enih popoldnc zgorela jo biša J, Ferlič v Dobležicah (župnija Pilštanjj. Ženske so pejde kruh, pa so že meuda preveč kurile, da so se saje vnele. tNa podsjtrešji so imeli ves *živež za, se in za; svinUle, pa je vse zgorelo. Ce ne bi bilo nekaj po^umnih mladeničev priteklo na pomoč, zgorel bi morda osemdeseftletni stari gospodar Žrjav, ki so ga naš gospod provizor š*e le pred nekaj dnfevi previdli za smrt. Slava vrlim mladeničem, ker so z lastno nevarnostjo življenja rcšili, kar se je še dalo! Hiša je bila sicer zavarovana, a premalo. b Zopet uboj. V nedeljo dne 12. t. m. zvečer je nastal tepež pred restavracijo v Sevnici. Neki pekovski pomočnik je udaril nekega zidarja z lato, ki je imela na koncu dolg rujav žrebelj, dvakrat tako nesrečno po glavi, da ta pade nezavesten na tla. Prenesli so ga v bližnji hlev, kjer • je kmalu umrl. b Tepež. Iz Smarja pri Sevnici se nam piše: Na št. .lanžev dan so šli sejmarji iz sejma iz Rade<3. Po potu so so stepli, ter je eden dobil tako nesrečen udarec. da je dne 14. t. m. na svojem domu umrl. b Smarje pri Sevnici. Kakor povsod, tudi pri nas kaj dobro napreduje slov. kat. izobraževalno Oruštvo. Zato tudi moramo potrciiti. da nas zelo veseli, da se je to društvo usta»iovik).Ceprav je še drfc stvo mlado, veudar smo lahko vsi Šmar&ani ponosni na njega. Posebno pa nusvetujemo ivsem prijateliem društva, ki še niso pristopili, naj store to v najkrajšem času, kajti naše društvo ima posebno lepe in podučne knjige, kakor tudi časnike na razpolago. Zajto še enkrat kličemo jvsein našim pri.iateljem in prijateljicam: Prislopite k našeniu katoliškemu društvu. In potem se bodemo tako zdriJženi še lažjc bojevali proti našim nasprotnikom in sovr^ažnikom. Bodi vedno naše geslo: ,,Vsak za vse in vsi za enega" in lahko bode potem delovalo naše krščansko slov. kat. izobraž. društvo še uplivnejše ko(t dosedaj. b išmarje pri Sevnici. V nedeijo 5. t. m. prestavila se je, kakor smo že poročali, 'društvena soba slovenskega katoliškega izobraževalhega društva od g. M. rMarkelna h g. Luka Senicatu. V novi sobi se jo zbralo veJiko število članov in prijateljev društva. G. predsednik M. Markel pozdravil je navzoče ter najtopleje priporočal naše katoliško društvo. Nato je dal besedo tajniku g. F. Senicatu. G. Senica je v svojern govorn posebno povdarjjal, da je tre'ba zdruŽenja in zaupanja v društvo. Kajti društvo, zasnorvano na narodno-katoliški podlagi je vir blagostanja, moči in ugleda. Dolgo je še zanimivo dokaizoval, kafl jG dolžan vsak član storiti aa mjlado društvo, da dosežo svoj namen in cilj, ki si ga je začrtalo. Potem je precital in na drobno razla,gal društvena pravila. Potem so se sprejemali novi člani. Lepo, za naše društvo zelo pomenljivo je, da je vzrastlo število članov od 34 na 50. Videti je, da se tukajšno katoliško ljudstvo močno zanima za toli potrebno in koristno društvo. Želeti pa6 je, da bi se vsakdo,i ki se 6uti le količkaj narodno-katoliškega, dal vpisati v to društvo. Odbor bode, kakor smemo upati, napel vse sile, da bo društvo stalo na pravem mestu, ter ustrezalo vsem svojim članom v verskem in narodnem oziru. Dal Bog našemu društvu napredek in uspeb. na otajajoči se ledini! b Zaročila sta se Živift Jože. posestnik v Rakovcu, in Ana Frjanč iz Kapel. Iz dnijrih slovanskih d<-žpI. ' t V Gradcu je umrla v 21. letu gd<3. Miroslava Zvieržina, hčerka ces. svetnika in zemljeknjižnega ravnatellja g. Eduarda Zivieržina in svakinja g. prof. dr. Verstovšeka. Nase iskreno sožalje! !>n>Minie*\ d 20 let poročen, a še ni videl žene. Prav romantično je življenje nekega C. Hoskina. Že 20 let jo oženjen, vendar svoje žene še ni vidcl, ker je bil slep. Naenkrat je po sr&čni operaci.ii spregledal ir. sedaj vidi prav dobro. Vse na okolu stojefce je videl in spoznal. Zelo želi videti svojo ženo, a ona prebiva sedaj v Colorado-Springs. Obvestili so jo o srečnem izidu operacije in brezdvomno bo takoj prihitela k možu. d Kolesa pri železniških vozovih. Znanstveno se je dokazalo, kako se obrabijo kolepfa pri želozniških vozovih. Ce je prevozil želczniSki voz 1000 km, jo povprečno vsako kolo izgubilo • 85 gramov tc2©. Ce sg kolo zavira, izgubi težo še nadaljnin 45 gramov. Cg ta povprefina števila ne sogl.ašnjo pri vseh opazovanjih, je to odvisno od jakosti jekla, iz katerega so dclana kolp.sa. Izrabljenjc koTes se ne vidi samonasGbi tako veliko, a če se pomisli, koiiko množico jekla se sftasoma izgubi, nastane vseeno veliko število. Vlak n. pr.. ki ima 25 voz, toče 100 km daleč. Ako bi se stebtalo kolesje pred vožnjo in povož^i'. bi bil prin^niVlin] okol' 2 fn^tov. Vs<->1,- fl"-> in vsako uro sp to vrši in neprGnehoma se manjšamaterial železniških voz. Toda če bi so kolesa sa- mo izrabila, naj bi že bilo, a kolesa nel ostanejo več okrogla in treba jih je spiliti in ogladiti in pri tem so izgubi največ železa. Nazadnje, ko je lzgubilo kolo že kakih 50 kg na svoji prvotni teži, se ga vrne v tovarno med staro šaro. Predno se to zgodi, mora preteei zavirauo kolo 95.000 kilometrov, nozavirano pa 145.000 km, povprečno 125.000 do 130.000 kilom,etrov. Po teh računih tečo kolo voza za osebe kakih 5 let. kolo tovornega voza na kakih 8 let. Smešnica. (P r e v i d n o.) Kaj bi storili, ako vam rečem, da ste lopov? — Tožil bi \h,s. — Kaj pai, ako to sainjo mislim? — V tem slučaju vam ne morem nič. — Dobro tedaj, hočem sarao misliti! d Zalostne razmere vladajo na Francoskem. Framiasonom ni bilo dovolj, da ^o pregnali vse redovnike in redovnice izi Francoske, vrigli so se zadnji O.as tu,di na. bokiišiuce, kjer so z vso i>ožrtvovalnostjo siregle usmiljene sestre. Tudi te so za6eli preganjati in .iili nadomeščati z raznimi brezverskimi postrežnir-ami. Nedavno so pregnali bre'zveroi usmiljenike iz velilce pariške bolnice, kjer so; leta in leta delovale v l)la.gpr bližnjemu in v zadovoljnost vseh poštenih Ijudij. A kaj so brezvercem mari ubogi bolniki in postrežba! Da se le njira dobro godil V deželi, kjer jg bil rojeh sv. Vincenc Pavlanski, ustatnovitelj družbe usmiljenih bratov in usmiljenih sester, nimajo 'njegovi duihovni sinovi in hčere miru in, prostora. Da ne bi teles;i sv. Vincenca framasoni onefiastili, zato so njegovi duhovni sinovi, usmiljeni bratje, skrivaj odnesli oslanke svetnika iz Francoske dežele v Belgijo. Svetni!c je moral zupustiti svojo rojstno deželo, kjer gospoduje brezverska drubial in se naseliti1 v tihem samostauiu Athu v Belgiji, kjer bo varen pred verskimi pregainjalci. — Take so razmere na Francoskem. Za take razmere se; ogrevajo naši liberaljci in jibi hvalijo lio svojera časopisju. Pošten kristjan ne more in ne sme imeti nikakega stika s terni ljudmi. Zalto je dolžnost naša, skrbeti, da se ne volijo liberalci in ž njimi zdruiženi socialni demokratje v noben zastop, kjer bi mogli kaj škodovati. Zato vsi v boj proti brezverskim liberateem, zlasti pri bližnjih deželnozborskih volLtvah. d Kje so izseljenci? Preteklih dni se je doigral na Reki zgodqvinski dogodek. Izseljeniški parobrod ,,Slavonija" Cunard-Linie je odplovel v Ameriko popolnoma praze« — brez kakega izseljenca. Parnik, ki je svojeftasno po nekoli^ko stotin izseljencev spravil v Atneriko, je odšel to pot brez potnikov, ker se ni niti eden izseljencev prijavil za pot v. Ameriko. d Kljač od stanovanja pogoltnila. Prošli 6etrtek se je v neki gostilni v Pulju dogodil žalostnošaljiv prizor. Neka Alojzija Graber je prišla v gostilno in se prav pošteno na^lekla; dobrega istrijanca. Zvefier pride v ravno isto gostilno njen mož in videč svojo ženo pijano, jo je silil, da mora ž niim domov. Alojziji — koja jg ravno tedaj bila v najrazpoložnejšem elementu — se pa nikakor ni) ljubilo ustreči moževif želji in jo je na uprav ,,resen" način odklorvla. Mož videč, da z lepa ni<5 ne opravi, počel je vikaii na ženo, a pijana Alojzija še bolj na moža. Ko io je liote); s silo odtirati, tedaj pa pograbi Alojzija kljui? od stanovanja in ga v jezi pogoltne, češ, sedaj pa i>oi'<i domov, ako moreš brez ključa. Ali o joj! Alojzija je znčela kričati in, vpiti na pomoS. Navz-Mui, videči veliko nevarnost za njeno zivl.jen.ie, so .;o tako.i peljali np. ambn.lanco, kjer so zdravniki svetovali, na| se jo nemiidoma odpelje v deželno bolnišnico. V dežeini bolnišnici so morali izvršiti na r.jej težko onoraoijo, da so izvleklii iz želodca precej velik ključ. Alo.|zi.ii pa — koja- leži v boln,išnici — se najbrže ne bo nikdar vefi Ijubilo ključe požirati. d Ribji dež. Soimski ls i poročjo o čudnem prirodnea dogodku, ki so je iznii v IVs lji, blizu gršk.^'niejo. Po silntm dežju so b li polje, tra nski in va-ii pakriii z mnogimi in raznovrstninji ribanii. V.-liko rib je bilo 86 živih Kmetjo 80 naKral* rib okoli 60<> kg, a mcd tcmi so biie nukatere težke 12 do 16 kg. Ta uganka je bila hi;ro rešcna. Murski vihir, ki je d igiil v in\k vdik v< den steber sku :ij z r.bam', je odnesrl ta 8tel>er z:t kat.ih iO kns od morsk-ga brega, ia spu tii i, v.šine na zernlj'>, kakor d.t .•: se obli^ ntrgai. d Drobne vesti. Dunajski •župaa dr. Luoger je zopet zbolel vsled prehlajenja. — Pravosodnega niinistra angleške naselbine v Natalu je na lovu požrl krokodil. — Hudo zimo imajo na Nemftkem. Okoli Kiela je padlo črez dva metra snega. — Na Danskem so taki snežni viharji, da je promet na vseh železnicah ustavljen. — Hči voditelja francoskih socialistov Jauresa, zelo izobražiena, nadarjena in lepa gospodična, je vstopila v samostan. — Iz obravnav glede Port Arturja prihajajo vedno bolj umazane stvari. — Na Finskem so izdali hudo protir alkoholno postavo. Trpovi-ia in prodaja alkoholnih pijač, žganja, vina in piva, je brezpogojno prepovedana. Prodajh žganja bi se naj tudi pri nas prepovedala. — Vezuv je zn^el zopet delovati. Odprlo se je več novih žrel, iz katerih teče lava. — V NjuJorku je 160.000 delavcev brez dela. — V Gyonko na Ogirskem se je dolgo let mučil tamošnji lekarnar Nagy, da bi iznašil še Imjše razstreljivo srodstvo, kakor je dinamit. Minoli toden se mu je to posrečilo, toda tisti trenntek «e je ta mpfiarica razpofiila in ga strašno rnzmnsariia. — V Rusiji imajo vsi vlaki zamudo vsled s-lritsrra s"pžnpga meteža. — V Nin-Jorkn so zcorele minoli petek tri hiše, od teh jg bila ena 13 nadstropii visoka in je stala 24 mil. kron. Požarna brnmbn v\ moala gasiti,, ker n.icne briz ra,lnice niso vigje nesle kakor do 8. nadstro- Pja. — Blizu Cikage v Araeriki so imeli dn-j 18 t. m. tako hudo tofio, da so pretrgaiie vse teloionsko 2ice. - Ud 5. dragonskega polka v Dunaj^keiu Novem mestu je dezertiral dragonec i3avel Vogin Mažh so ga Crez nekaj dni v gozda ziT>.v/njenega.' Smešnica. Prevara. Strio: ,No Pavel, »li si bil pn zobozdravn.ku?« — Pavel: BDa." - Stric: _Si kričal?« - Pavel: »Ne strie." - Strio: BTo j« lepo, zato dobiš 20 vinarjev Alt to je zelo bololo?*1 -Pavel: rČisto nič « — Strio: »Kako to?" — Pavel: BZdravmka ni bilo doma." Kdo je pametneji. A.: ,Vi ne verjamete, da se aoDi pae, ki so Vii:nc<.mjk, kot ujihovi gospodarji.1' — B : »vem to, kajti sam iniam takega psa." Književnost. Knjigovodstvo, I. del, od Ivana Podlesnika, je v strokovnem in literarnem slovenskem časopisiu uašlo tohko priznanja, da ga ni treba bolj priporociti. Tudi znanstvena revija ,,Cas" prinaša o tei knjigi v 1. številki t. 1. zelo pohvalno oceno. Te vrste knjig smo Slovenci dozdaj pogrešali. Ker je socialno vprašanje tudi gospodarsko vprašanje, unmo gospodarstvo pa ni brez knjigm-odstva, bo moral vsakdo, ki se s socialekonomskimi yprašanji bavi teoretično in praktično, posefii po tej knjigi. I. del, ki leži pred nami, obsega knjigovodstvo za drustva, ,,Cebelice",, za mladeniče in gospodarje. Dodjane mnogoštevilne tabele pojasnfujejo besedilo. II. de] bo obsegal knjigovodstvo za zadruge, III. pa sistem dvojnega knjigovodstva za večje tr^govine. Vsak del v tem delu je samzase celota in kar je v vsaktem delu teoretično razloženo, je tudi praktično izpeljano. V tem tiei najveeja vrednost knjige, kakor tudi v tem,,da je poljudno pisana, Cena 3 K 20 v pri Kat. bukvarni v Ljubljani, Kritična pazprava o lui-ških dogodklh. Trije deli. Dr. Bertrin, vseučiliški profesor v Parizu. Cena 4 K 40 v. Prihodnje leto obhajajo katoličani po vsem izobraženem svetu 50 letnioo fturške božje poti. Zato je ta knjiiga znamenitega učenjaka tem večje aktualnosti. Na podlagi zdravniških znanstvenih virov objektivno presoja vse posamezne slucaje čudežnih ozdravljenj v Lurdu in dokazuje ničevnost nasprotniškG razlage. Knjigal.je bila v ,,Casu" in, ,,Dom in Svctu" že obširno ocGnjena in tu vnovič nanjo opozarjamo. Dobiva. se v Kato&iški bukvarni v Ljubljani. Kobzjir, Tarasa Sevčenka (Leposlovne knjižnice V. zviezek), preveden od najboljšega našega poznavavca ukrajinskega slovstva I. Abrama, je vsled točnosti prevoda in samostojno obdelanega življenjepisnega in literarnega ter bulturnozgodovinskega materijala vzbudil občo pozornost in priznanje po vsem slovenskem dnevnem in slovstvenem časopisj.u. Cena 3 K 60 v. pri Kat. bukvaj-ni v Ljubljani. .- i J ajnovejse novice. Slovenska kmečka zveza je v seji dne 15. jan. doiueiia o b č n i z b o r za dan 6. februarja, in sicer 6e dobimo prostore, v C ©1 j u. Lepake za Terglava! Te dni rafzpošljemo zaupnikom lepake za Terglava. Dovoljenje za nabijanjG jo tokrat izprosila Kmečka zveza pri glavarstvih >¦ Gelju, v M-ozuvi i» v Konjicah. Nabijajte torej lepake brez stri.liu povsodi, posebno pa, okoli voliš-5. S finanfcne sti*aže. Prestavlje/ni so mi. nadpazniki: Ivan Gošer iz Leskovca v Podčctrtek in J. Klino iz Ptuja v Leskovec; v pokoj sta stopila nadpaznika gg. Vincen,c Kunej in Anton Smodej. Vera ln politika. Liberalci se vedno zadirajo, dn nima vera s politiko nič opraviti, da duhovniki vero zlorabljajo v političnc namene. No, kaj pa oni sami? Znano je, kako so mešetarili z Roblekonv in njegovimi rožnimi venci, ki jih je zmolil., in kronami, ki jih je dal za žalsko cerkev, in prvo sposobnost za poslanca, ki so jo zdaj našli na Zdolšeku, je bila, da ima dva brata duhovnika! Liberalci, primite se torej le sami za svoj versko-politični nos, da ne bo dnigim treba. V St. Ilju v Slov. gor. je sino^i dne 15. jan. umrl gostilnifiar Colcer. S. m. v. 1.! Zadružno zvezo v Celju zapuščajo vsled njenega uzornega in oenega delovanja zadrugo dmga za drugo. Konoem 1. 1907. je izstopilo nad 50 zadrug. Kai bo z Zadružnim domnm, kaj z Zvoznirn domom? Kdo bo pokrival primanjkljaje pri teh na čast in slavo g. Joštu sedzidanih stavliah? Postaja Slivnlca-Oreliova vcs. Za t.o postnio b(i komisijnelni ogled dne 23. t. m. ob YA). uri dopoludne.