Štev. 5.	Leto 8.
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbornice) kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi
Svoje pravice
bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Karl Marx
Dne H. marca je preteklo 50 let od dneva smrti Karla Marxa, ustanovitelja znanstvenega socializma. Tekom teh 50 let je nešteto učenjakov skušalo dokazati, da ni mrtev samo Marx, marveč tudi njegovi nauki. Vendar njegovi nauki so danes, v času, ko preživlja kapitalistični produkcijski sistem najtežjo krizo ter se bliža neizogibnemu propadu, resničnejši kot kdaj preje. Zastonj skušajo današnji mogočniki zaustaviti kolo razvoja ter ga zaobrniti nazaj. Zaman so njihovi napori in prej ali slej bo prišel čas, ko jih bo kolo, katerega so v slepi strasti in hotenju obvladati vse ter izkoristiti vse delovne sile in ves napredek le v korist onih posameznikov, ki so se smatrali za neomejene gospodarje, pregazilo.
Karl Manc je bil rojen dne 5. maja 1818 v Trieru v Nemčiji kot sin odvetnika, ter je dovršil gimnazijo in za tem študiral filozofijo na univerzi v Bonnu in Berlinu, ter jo končal leta 1841 v Jeni. Politično se je začel udejstvovati leta 1842 kot sotrudnik pri časopisu »Deutsche Jahrbücher«, na kar je bil urednik meščansko-demokratič-nega renskega časopisa do vladne prepovedi tega lista. Za tem se je preselil v Pariz, kjer je bil urednik nemško-francoskih letopisov, a je bil že leta 1845 kot nadležen tujec od oblasti izgnan. Kot izgnanec se je naselil v Briis-slu, kjer je leta 1847 s svojim prijateljem Engelsom pristopil k »Zvezi pravičnih«, kasnejši »Zvezi komunistov«, tajni mednarodni delavski zvezi. Dobil je nalog, da izdela za javnost program, ki je šel neposredno pred februarsko revolucijo 1848 pod naslovom »Komunistični manifest«, ki obsega glavne osnove znanstvenega socializma in nauk o zgodovinskem materializmu.
Med revolucijo leta 1848 je bil izgnan iz Brüssla, ter se je preko Pariza povrnil v Nemčijo, kjer je prevzel uredništvo revolucionarnega »Novega renskega lista«, ki je začel izhajati, podpiran po Engelsu, junija 1848 v Kolnu. Za vzdrževanje tega lista je dopri-našal Marx velike materialne žrtve ter je sodeloval pri akciji revolucionarno demokratskih elementov za nadaljevanje revolucionarnih akcij, vsled česar le bil tudi obtožen in kmalu za tem maja 1849 izgnan iz Nemčije. Podal se i®. y. London, kjer je živel več let s Štiričlansko rodbino v največjem pomanjkanju, vendar se je ves ta čas pisateljsko zelo udejstvoval ter izdal več znanstvemh del med katerimi je najvažnejši »Kapital«, od katerega sta 2 zvezka izšla šele po njegovi smrti.
V javnem življenju srečamo Marxa zopet leta 1864 pri osnovanju prve internacionale. Marx se je nahajal v posebnem komiteju, ki je moral izdelati načrt statutov in proglas na delavstvo. V tem proglasu podčrtava kot najvaž-nalogo delavstva, da si pribori politično oblast, da odstrani gospodarske predpravice posedujočih slojev in kapitalistov. Posebno pa se poudarja v proglasu nujna potreba mednarodne združitve vsega delavstva, ki bo le enotno zamoglo doseči ta cilj.
Kako je gledal Marx na delavski strokovni pokret?
kovr^arX smatra *<ot začetno nalogo st ražev^a gi^an)a združevanje in iz<
jati svoje dVp?h °nih; k' m0raj° Pr0< NO nalogo o,“™ Sile: k“* ',sak0,Jl’«
in neizprosen	g Ti“'
S?ä vinH,1rV Jeniskega položaja dek i- r Vem oaloge delavske strokovnega pokreta niso izčrpane.
Strokovne organizacije smatra Mc
Marksizem
za nositelje razrednega boja v pravem pomenu besede; v njih in potom dnevnega boja za najrazličnejša delavska vprašanja se vzgajajo delavci v socialiste. Strokovne organizacije so torej »pravo delavsko gibanje« in nekako »žarišče organiziranega delavskega razreda«, ter jih smatra Marx za obstoječim razmeram najbolj primerno in najzanesljivejšo obliko delavskega gibanja. Strokovni pokret, ki je socialistično usmerjen, postaja politično vedno bolj odločujoča sila. Odstranitev mezdnega sistema — ali z drugimi besedami povedano: Oprostitev delavstva iz verig ekonomskega zasužnjenj’a — mora biti glavni cilj vsakega proletarskega razrednega boja. Tako moramo razumeti tudi Marxovo opozorilo, ki ga je naslovil na politični delavski pokret, ki je zlasti veljavno v današnjih težkih časih, opozorilo namreč, »da je ekonomska osamosvojitev delavskega razreda oni veliki cilj, kateremu se mora tudi vsako politično gibanje podrediti kot pomožno sredstvo«.
Kot podlago strokovnega gibanja smatra Marx solidarnost, ki naj odstra-n' rvazcepljenost delavstva, katero izkorišča sedaj kapital. Po ugotovitvi, da obstojä glavna moč delavstva ravno v njil) številu, zahteva Marx organiziranje delavstva v nacionalnem in internacionalnem obsegu. Marx je bil glasnik internacionalnega strokovnega razrednega boja. On zahteva enotno vodstvo boja, da se boj začne v onem trenutku, ki je najugodnejši ter je proti ločenim akcijam, ki se vodijo v raznih pravcih samostojno in brez pravega splošnega pregleda. Strokovno gibanje mora biti čim najbolj splošno, mora stalno organizirati vso maso delavstva
ter ne sme poznati kakšnih bolj privi-ligiranih delavskih skupin, zlasti pa ne sme pozabiti nikdar na brezposelne.
To je še posebej podčrtal Marx, ki je zahteval smotreno sodelovanje med zaposlenimi in nezaposlenimi, da se bo s skupnim delom zmanjšalo in odstranilo uničujoče posledice kapitalistične produkcije. V vseh svojih nastopih je Marx podčrtal, da je določena delavskemu strokovnemu gibanju v boju za osvoboditev delavstva ena glavnih vlog.
Povodom 50-letnice smrti Karla Marxa je izdala Internacionalna transportna federacija daljši proglas, v katerem opisuje stališče Marxa do strokovnega gibanja ter izjavlja, da bo z vsemi svojimi silami delovala na izvedbi nalog, kakor jih je postavil Marx. Poudarja, da se bo v bodočnosti poleg dnevnega boja za zboljšanje delovnih pogojev zlasti posvetila interesom najslabše plačanega proletarijata v transportnih podjetjih, t. j. transportnih delavcev v kolonijah, da bo tudi te organizirala in izobrazila, da bodo postavili v težkem boju, katerega mora biti svetovni proletarijat, svojega moža. Ko se klanja spominu Marxa. ga v imenu internacionalnega delavstva, kateremu je posvetil vse svoje življenje, zagotavlja, da bo vodila energično osvobodilni boj ter se ne bo dala odstraniti nikdar s pota, ki bo kljub vsem oviram in zaprekom pripeljal do socializma.
ki se tega ne zaveda, ker ne pozna globin in vzrokov razrednega boja ter hotenja, da se ti vzroki definitivno odstranijo in s tem tudi odstrani razredni boj.	(Po »Volksstimme«.)
Ko se sedaj po vseh kulturnih državah milijoni in milijoni delavcev pripravljajo, da proslave spomin velikega socijalista Karla Marxa, napadajo nauk velikega mojstra njegovi nasprotniki. Najtežje obdolžitve se dvigajo proti marksizmu, da bi ga zlomili, ali vsaj podcenili ter tako opravičili izkoriščanje proletarijata.
Pred vsem se očita marksizmu, da je to materialističen nauk, ki zastopa samo gospodarske interese delavstva in pri tem zanemarja višje vrednote človeškega bistva, ki so izven gospodarskih sfer. Kot dokaz za to se navaja Marxova materijalistična raziaga zgodovine, to je nauk o dialektičnem ali zgodovinskem materijalizmu.
Druga obtožba marksizma je, da oznanja nauk o razrednem boju, in s' tem zanika idejo skupnosti.
Nič ni bolj neresničnega kakor trditev, da je marksizem le materijalistična znanost. Nešteti znanstveniki in misleci, ki so preiskovali in proučevali marksizem, so priznali njegov visoki idealizem. Razumljivo, ne kot idealizem tistih filozofov, ki pravijo idealizmu zato idealizem, ker je nedosegljiv, nego kot idealizem, ki je dosegljiv in izvršljiv. Kako naj bo znanost označena kot materijalistična, ko vendar zahteva gospodarsko osvoboditev le zato, da bi človeštvo bilo svobodno, osvobojeno socijalnega tlačanstva in gospodarske bede. Če bo človeštvo osvobojeno teh dveh pošasti, se bo lahko posvetilo višjim ciljem človeškega življenja, ki so izven gospodarskih problemov in skrbi. Taka znanost je vse drugo, samo ne materijalistična.
Enako se neupravičeno napada marksizem, češ, da ovira skupnost človeštva ter da ga cepi s svojim naukom o razrednem boju. Seveda, resnice tisti, ki je prizadet, noče priznati. Če marksizem obstoj razrednega boja ugotavlja in ga pokaže, da obstoji že ves čas, kakor ugotavlja znanstvenik-nara-voslovec obstoj tega ali onega priročnega dejstva, n. pr., da v jeseni porumeni listje in da spomladi zopet oživi novo listje, ni tak nauk ustvaritev nečesa, kar še ni bilo, nego nauk. ki je pokazal nekaj, kar je že bilo a se še ni vedelo temu imena. Razredni boj se ni ustvaril vsled marksizma, nego ga je ustvaril kapitalistični način produkcije s svojimi razrednimi nasprotji. (Z denarjem ali z drugimi sredstvi se kupi delovno moč-človeka. Z rezultatom te kupljene moči ostaja človeška delavna moč izčrpana, revna, kakor pred prodajo svoje delovne moči, a tisti, ki je to moč kupil, kupiči bogastvo — rezultat znoja in krvi delovne moči.) — Razredni boj se s takimi trditvami ne da odstraniti, prav tako malo, kakor če otrok zatisne oči in misli, da ga drugi ljudje sedaj ne vidijo, ali kakor ptič noj, ki vtakne glavo v pesek, da bi lovec mislil, da je ostalo telo le nekak grm. Ta razredni boj se ne bo odpravil, če se bo gotovi razred tlačilo ali pa mu onemogočalo duševni napredek. Spremeni se v takem slučaju način gospodovanja, ne pa vsebina.
Kako bi se razredni boj v resnici odpravil, kako bi se v resnici prišlo do enotnosti človeštva, za to je dal edini marksizem pravi recept. Odstranitev kapitalizma pomeni odstranitev razredov z njihovimi razrednimi nasprot-stvi, gospodarstvu in življenju nad delavstvom, kakor tudi v velikih trustih in kartelih ter državnih podjetjih. Ko se to zgodi, tedaj bo tudi ustvarjena resnična enotnost in skupnost človeštva.
To torej ni le rezultat marksističnega nauka, marveč točno določeni cilj. Ničesar ne razume o marksizmu oni.
Sodba disciplinskega sodišča v zadevi pok. s. Rapa.
Članstvo smo že obvestili v zadnjih dveh številkah o obnovi postopanja proti s. Rapu, ki je končalo z oprostitvijo s. Rapa. Med tem smo prejeli razsodbo disciplinskega sodišča, ki jo prinašamo brez komentarja, katerega si zamore narediti vsak član sam.
Sodba se glasi:
Sodba Disciplinskega sodišča I. stopnje pn direkciji drz. železnic v Ljubljani pristojnega glede krivde R a p Alojza, pokojnega bivšega zvan. II. kat. ki ga brani g. dr. Lemež Milan, advokat in obtožuje disciplinski obtožitelj dr. Senčar Drago, poverjenik.
Sodili so: Predsednik: dr. Fatur Aleksander, načelnik, sodniki: ing. Se-dlak Franc, svetnik, Petelin Ivan, zvan. II. kat., delovodja: dr. Mauri Anton, svetnik.
S sklepom disciplinskega sodišča I. stopnje pri direkciji drž. železnic v Ljubljani od 6. sept. 1932 št. DS 160/29 je bilo dovoljeno obnovitveno disciplinsko postopanje zoper pokojnega bivšega zvan. II. kat. RAP Alojza na prošnjo njegove žene-vdove Rap Jožefe zato, ker je prosilka doprinesla nove dokaze, ki bi bili sposobni omiliti kazen odpusta iz službe, poslednjič odrejeno s sodbo disciplinskega sodišča II. stop. GD br. 29.696/30 od 2. aprila 1930 zaradi pre-greškov po tč. 3, 9, čl. 149 zakona o drž. prometnem osobju iz leta 1923.
Disciplinski obtožitelj je v obtožbi in pri razpravi izjavil, da obtožuje obtoženca v smislu prve obtožbe zaradi pre-greška po tč. 3, 9 čl. 149 cit. zakona o drž. prometnem osobju in je predlagal sodišču, da se obtoženca obsodi na kazen in na plačanje stroškov disciplinskega postopanja v znesku Din 110.—.
Branitelj obtoženca je navajal: Omeniti je, da cela vrsta prič navaja, da Rap ni bil agitator za politično stranko. Osobito važna je izjava nadzornika proge, kateremu je bil Rap podrejen, da Rap ni bil nikdar komunistični agitator in da je bil duševno precej omejen. Nadzornik proge je Rapa gotovo dobro poznal in je njegova razbremenilna izjava vsled tega zelo važna. Glavna obremenilna priča Podlogar je imel, kakor je dokazano, interes na tem, da odstrani Rapa. Vsled tega je umevno, da je v svoji ovadbi hudo pretiraval in navajal dejstva, ki niso resnična. Obremenilne priče navajajo, da Rap je priporočal delavcem, naj volijo, pri volitvah komuniste in da je pozneje agitiral za »Savez železničarjev Jugoslavije«. — Tudi če je to res ni prav nobenega zakonitega razloga, da bi radi tega Rapa zadela najhujša disciplinska kazen. — Ako je Rap takrat, ko je bila komunistična stranka še dovoljena, zanjo agitiral, ni to disciplinski delikt. Če je pa pozneje agitiral za »Savez« tudi to ni disciplinsko kaznivo, ker je ta organizacija oblastveno dovoljena in priznana. — Da je bil Rap izven vsakega suma glede nelegalne agitacije za komunistično stranko, dokazuje tudi dejstvo, da politična oblast ni zoper njega ničesar pokrenila. — Obtožencu se tedaj ne more prav ničesar dokazati, kar bi zoper njega utemeljevalo kako disciplinsko kazen, najmanj pa odpust iz službe. — Predlaga oprostitev.—
Razlogi.
Sodišče je našlo, da je predmet zadostno preiskan. — Pri oceni dejanja je sodišča našlo, da v danem primeru ne obstoja disciplinska krivda v smislu obtožbe ampak samo administrativno-ka-zenska odgovornost v smislu izvajanj v razlogih te sodbe.
Na podlagi celotnega preiskovalnega materijala in dejstev iznešenih pri razpravi je sodišče razsodilo, da obtoženec ni kriv iz razlogov:
Sodišče se na podlagi predhodnih disciplinskih aktov in naknadne preiskave ni moglo uveriti o disciplinsko-ka-zenski odgovornosti obtoženca. — Dejstvo je, da številne priče in tudi neposredni predstojnik nadzornik proge izjavljajo, da obtoženec ni bil agitator za politične stranke, torej tudi ne za komunistično stranko. — Sicer je pa verodostojnost obremenilnih prič zelo omajana z dejstvom, da je glavna priča
Podlogar imel velik interes na tem, da odstrani obtoženca, ker je hotel zasesti njegovo mesto. — Ta svoj cilj je tudi dosegel in vrši danes ono službo, ki jo je imel Rap. — Tudi ni mogoče izključevati možnosti, da so ostale obremenilne priče bile pod vplivom Podlogarja osobito radi tega, ker je bil obtoženec V službi strog.
Pač pa je dokazano dejstvo, da je obtoženec med službenim časom agitiral za strokovno organizacijo »Savez železničarjev Jugoslavije«. V tem je disciplinsko sodišče videlo administrativno kazenski pregrešek in ga je sledeč formalno-pravnim predpisom predalo upravi v svrho izreka administrativne kazni.
Obtoženec je dolžan plačati stroške disciplinskega postopanja v znesku Din 110.—.
Neljubo so bili presenečeni vsi oni delavci, ki so bili upokojeni po 1. januarja 1931 na podlagi določb novega pravilnika. Poleg velikih odtegljajev, ki jih morajo plačevati za delavski pen-zijski fond so morali plačati še kuluk v znesku ene desetine njihove celokupne penzije in so tako plačali več kuluka kakor višji uradniki, katerih prejemki so po dvakrat in tudi trikrat večji kot njihova penzija. Do tako nepravilnega postopka je prišlo vsled tega, ker dobivajo delavci, ki so bili upokojeni na podlagi določb novega pravilnika, celotno penzijo v enem znesku in neločeno, kakor dobiva svoje prejemke nastavljeno osobje. Da se ta krivica popravi, je naš savez poslal na Ministrstvo gradjevin posebno predstavko s prošnjo, da razširi svoječasno izdano tolmačenje glede onih nastavljencev, ki prejemajo svoje prejemke v enem samem znesku, tudi na upokojene delavce. Predstavka se glasi:
P. t.
Ministarstvo gradjevina
Beograd.
Potpisanom savezu čast je zamoliti za objašnjenje po pitanju naplate otkupnine ličnog rada od strane penzionisanih radnika državnih saobraćajnih ustanova.
Pod br. §6215/30 od 5. 9. 1930. g. dalo je ministarstvo gradjevina objašnjenje, da podležu obvezi otkupnine ličnog rada i »radnici željezničkih ustanova« i da se prema tome ne mogu osloboditi plaćanja otkupnine. Na osnovu ovog objašnjenja zaračunava se otkupnina za lični rad i svim radnicima državnih saobraćajnih ustanova na osnovu ukupnog iznosa godišnjeg neposrednog službeničkog poreza i to po tabeli § 40 zakona o samoupravnim putevima.
Regulisanini službenicima pak se suste-guje otkupnina ličnog rada na osnovu objašnjenja Ministarstva gradjevina br. 56043 od 9. VIII. 1929 od njihove osnovne i položajne plate bez dodatka na skupoću i porodičnog dodatka i to u iznosu trodnevne plate. Isto važi i za penzionere.
Direkcija državnih željeznica u Ljubljani, odnosno Finančna direkcija Dravske banovine sustegnula je otkupninu lično rada i penzionisanim radnicima te udovicama istih i to u iznosu trodnevne ukupne penzije, šta smatramo, da je protivno zakonu o samoupravnim putovima, kao i objašnjenjima Ministarstva gradjevina. Sa 1. julom 1930 bio je obnarodovan nov »Pravilnik o pomoćnom osoblju drž. saobr. ustanova«, koji ne-predvidja za penzionisane radnike posle 1. jula 1930. god. pored osnovne penzije još dodatak na skupoću i porodični dodatak, već predvidja svu penziju u jednom iznosu. Dokaz: Pravilnik o pomoćnom osoblju § 74, kojeg prilažemo.
Dravska finančna direkcija susteguje sada i ovim penzionisanim radnicima otkupninu ličnog rada u iznosu trodnevne njihove penzije te im dakle sustegne 10. dio čitave penzije, šta je protivno- postojećem zakonu. Da je ovaj postupak nepravilan, izlazi iz slijedećih primera:
Činovnik VI. pol. grupe, kojeg mjesečne prinađležnosti bez dodatka na skupoću za porodicu iznose 2800 Din plati na ime otkupnine ličnog rada iznos 145 Din.
Penzionisani zanatlija, čijeg ukupna penzija posle 39 godina službe na željeznici
219 novega zakona o drž. prometnem osobju disciplinsko sodišče
Razsoja:
da se obtoženec Rap Alojz, pokojni bivši zvaničnik II. kat. oprošča disci-plinsko-kazenske odgovornosti, da se ga pa spozna krivim administrativno kazenskega pregreška in se ga preda upravi v svrho izreka kazni.
Da obtoženec plača stroške disciplinskega postopanja v znesku Din 110.
Sodbo je dostaviti v prepisu izkazanemu branitelju advokatu dr. Lemež Milanu in državnemu obtožitelju.
Stranke imajo pravico pritožbe na disciplinsko sodišče II. stopnje v roku 15 dni po dostavitvi.
Rešeno pri disciplinskem sodišču I. stopnje pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, dne 20. februarja 1933.
Štev. DS 160-29.'
Predsednik disciplinskega sodišča
izn-osi ukupno 1280 Din plati na ime otkupnine ličnog rada iznos 128 Din (jer prima sve penzijske prinadležnosti u jednom iznosu te se njegova penzija ne dijeli na osnovnu penziju i na dodatak na skupoću te porodični dodatak).
Iz ovog primjera Vidi se već nepravednost gornjeg postupka te je hitno potrebno, da se izda tumačenje i specielno za posle 1. jula 1930 penzionisane radnike drž. saobr. ustanova, koji primaju svoju penziju u globalnom iznosu.
Pozivamo se pri tome na tumačenje Ministarstva gradjevina br. 56043/29, koje je bilo izdato i od Ministarstva saobraćaja pod G. D. br. 66381/29 — zadnji stav —, koji se glasi:
»Oni pak oblasni i opštinski činovnici i službenici i sveštena lica, kao i kontrak-tualni činovnici i dnevničari u opšte, koji svoje prinadležnosti primaju u globalnim sumama, ne podleže plaćanju otkupnine iz poslednje alineje § 38 zakona o samoupravnim putovima, već imaju na ime otkupa od ličnog rada plačati propisane nadnice na podlozi poreze po tabeli iz § 40 zakona o samoupravnim putovima.«
Jer u vreme, kada je bilo izdato ovo tumačenje, još nije važio pravilnik o pomoćnom osoblju (taj pravilnik stupio je na snagu tek 1. jula 1930), nisu tada još postojali takvi penzionisani radnici drž. saobr. ustanova, koji bi primali penziju u globalnom iznosu te zbog toga nisu mogli biti navedeni u prije citiranom tumačenju.
Jer je jedino logično, da se onaj propis, koji važi za aktivne službenike, koji primaju prinadležnosti u globalnom iznosu, proširi i na one penzionere, koji primaju penziju u globalnom iznosu, to molimo Ministarstvo gradjevina, da izda tumačenje i po pitanju naplate otkupa od ličnog rada i za one penzionere, koji primaju penziju u globalnom iznosu.
Predlažemo, da bi se ovo tumačenje glasilo:
Objašnjenje Ministarstva gradjevina br. 56043/29, zadnji stav, važi i za penzionere, koji primaju penziju u globalnom iznosu te imaju oyi na ime otkupa od ličnog rada plaćati propisane nadnice na podlozi poreze po tabeli iz § 40 zakona o samoupravnim putovima.
iz intervencij.
V zadnjem času je centrala predložila direkciji v rešitev več predstavk, iz katerih objavljamo v informacijo članstvu najvažnejše.
1. Nadomestnikl za postajno osobje v Ljubljani glavni kol. Z Vašim dopisom štev. 30.593/11-32 ste odgovorili, da je za kritje odsotnosti normirana 10% rezerva ter je mogoče s to rezervo kriti vse odsotnosti — bolezni in dopuste. V zadnjih mesecih pa se vedno večkrat dogaja, da zlasti v postaji Ljubljana gl. kol. primanjkuje nadomestnikov za kritje bolezni ter se je celo vpeljalo od časa do časa v stolpu, kjer je služba pač najodgovornejša, turnus 24/24. V Ljubljani je na pr. 37 kretnikov, nadkretni-kov in blokovnikov, a za vse te je na razpolago eden nadomestnik, dasi bi morali biti na razpolago po gornjem odgovoru direkcije 4 nadomestniki.
Enako je za postajno osobje (pre-mikalno in kretniško), ki vrši službo v turnusu 12/24 ukinjeno podeljevanje prostih dni, dasi še vedno velja naredba o določitvi delovnega časa za nastavljeno osobje štev. 8334/1-20, kjer je izrecno navedeno, da velja za izdelovanje turnusov sledeče načelo:
Na postajah z nepretrganim prometom 12 urna služba z na to sledečim odmorom 24 ur ter s pravico do odmora 24 ur dvakrat na mesec.
Vsled tega prosimo, da bi odredili, da se na postajah res uvede 10% nadomestnikov ter da se osobju podelijo prosti dnevi, ki jim pripadajo po naredbi o določitvi delovnega časa.
2.	Dodelitev za eksekutivno službo nesposobnega osobja v neeksekutivno službo.
Pri dodelitvi onega osobja, ki je bilo preje v eksekutivni službi, pa je postalo nesposobno za eksekutivno služ-I bo, v skladiščno službo se smatra nastavljeno skladiščno osobje prizadeto, ker se večkrat pripeti, da se nastavljenega skladiščnega zvaničnika, ki ima položene potrebne strokovne izpite za skladiščno službo uvrsti za delavca, med tem, ko se onega, ki je prišel od eksekutivne službe uvrsti na dotično mesto skladiščnega nastavljenca kot delovodjo ali nakladnika. Ker je pri tem skladiščno osobje prizadeto prosi, da bi se od eksekutivne službe odtegnjene uslužbence uvrščalo k drugi postajni službi za vratarje, pisarniške sluge, pisarniške moči in slično, nikakor pa ne, da bi vsled njih delitve v skladiščno službo bili degradirani stari skladiščni zvaničniki za fizične delavce.
3.	Šolanje v postaji Pragersko.
V postaji Pragersko je vpeljal šolski pouk pet ur mesečno, čeprav predpisuje saobraćajni pravilnik samo 4 ure mesečno šole. Prosimo, da se uredi, da bi se tudi na Pragerskem vršila šola enako kot v drugih dispozicijskih postajah.
4.	Prosti dnevi na postaji Rakek.
Na stanici Rakek je za gotove vrste
uslužbencev že dalje časa uveden turnus 24/24 ter so imeli po dva prosta dneva. Ker se postaja Rakek nikakor ne more smatrati za postajo »s šibkejšim prometom« je že uvedba 24/24 urnega turnusa proti določbam naredbe o določitvi delovnega časa. Ta uredba predpisuje celo za postaje s šibkejšim prometom pravico do odmora od 24 ur dvakrat na mesec ter prosimo, da bi se ta odmor za Rakek zopet redno podeljeval.
5.	Ureditev turnusa na postaji Št. Vid-Vižmarje.
Prosimo, da bi se za stalno pravilno uredila kretniška služba v stanici Št. Vid-Vižmarje, kjer mora kretniško ošobje, ako eden zboli nadomestovati bolnega. Isto velja tudi za slučaj dopusta ter je tako osobje preobremenjeno. Osobje prosi, da bi se poskrbelo za slučaj bolezni in dopusta za nadomestnika ter da bi ostal v veljavi normalni turnus, po katerem bi imel kretnik prvi dan službo, drugi dan rezervo, tretji dan službo in četrti dan prosto. Direkciji je gotovo dobro znano, da mora kretniško osobje v Št. Vidu poleg postavljanja kretnic in čiščenja vršiti še prižiganje in ugasovanje signalov, čiščenje in prižiganje luči na vseh postajnih napravah, v skladišču prevzem in oddajo blaga ter je turnus, ki ga mora vršiti v slučaju bolezni prenaporen, ker uslužbenec sploh ni prost. Od njega se namreč zahteva, da mora vršiti dva dni zaporedoma službo od 3. ure do 21.30 in tretji dan rezervo, na to pa zopet dva dni zaporedoma službo.
6.	Vodenje evidenc kratkoročnih po-viastic in razveljavljenih legitimacij.
Saobračajno-komercijelno odelenje je izdalo posebna navodila, v katerih graja sedanji način vodenja evidenc po revizijskih sprevodnikih ter odreja strožjo kontrolo. Odrejeni način vodenja evidenc pa bo zopet še bolj obremenil revizijsko osobje, ki bo za to moralo žrtvovati dosti za odpočitek določenega prostega časa ter bilo poleg tega še vedno izpostavljeno kaznim radi nepravilnega vodenja teh evidenc.
Pri vseh redukcijah je bil skrčen stalež nižjega eksekutivnega osobja, med tem pa se je stalež administrativnega osobja v pisarnah povečava!, dasi delo v pisarnah pri zmanjšanju prometa, ki je omogočilo tako velike redukcije prometnega osobja, ni moglo na-
Na podlagi navedenega in § 218,
I. stopnje:
Dr. Fatur s. r.
Nepravilno zaračunavanje kuluka upokojenim delavcem.
Austrijski željezničari čuvari svjetskog mira.
Djelatnost klasnog radničkog pokreta susjedne republike Austrije, koju on razvija od god. 1918. na ovamo, ostati će upisana zlatnim slovima u knjizi me-djunarodnog mira i medjunarodne solidarnosti. On bdije ne samo nad interesima radničke klase u svojoj zemlji, već se — poput neustrašivog džina — zalaže i za interese proletarijata cijelog svijeta. Naročito austrijski željezničari čine napore, koji zadivljuju. Njima pripada glavna zasluga, što se fašizam razgoličava pred cijelim svjetom kao pokret bandita, koji svoju vladavinu i svoju snagu zasnicaju na oružju i na novom svjetskom klanju.
Iz svekolike gradjanske štampe biti će našim drugovima poznato, kako je u mjesto Hirtenberg na Austro-madjar-skoj granici krišom bilo dovezeno nekoliko vozova sa puškama, otposlanih iz Italije za Madjarsku. U stvari bio je to šverc oružja, koji je medjunarodnim ugovorima zabranjen. Odlučnim nastupom austrijske socijalne demokracije bio je šverc u Hirtenbergu otkriven i tu zaustavljen. Nakon izvjesnog vremena učinjen je pokušaj, da se to oružje ipak prebaci u Madjarsku. Kako to bez sporazuma sa željezničkim osobljem nije moguće, jer svi željezničari (osim niskih štrebera i ulizica) su organizo-vani u našoj drugarskoj klasnoj organizaciji, to je glavni direktor željeznica g. Seefeiner posjetio njenog sekretara druga Königa, kojem je obećao oko milijon i pol dinara nagrade, ako će pripomoći, da se šverc ipak izvrši. Drug König, svijestan svoje odgovornosti prema svojoj organizaciji i prema interesima radnoga naroda, iznio cijeli slučaj najprije pred svoju socijaldemokratsku stranku, a zatim pred republikansku vladu. Posljedice: generalni direktor bio je odmah otpušten, a oružje se mora vratiti u Italiju.
Ogroman je to uspjeh naših austrijskih drugova. To je uspjeh, koje prelazi granice njihove zemlje i koji im u cijelome demokratskom svijetu diže ugled do zamjerile visine. Imademo mnogo razloga da budemo ponosni, što smo zajedno u istoj internacionali sa tom herojskom organizacijom austrijskih željezničara.
Željezničar.
Vijesti Oblasnog sekretarijata Zagreb.
ZAGREB.
Sta je sa isplatom hranarina?
U mjesecu januaru bolesni i za privredu nesposobni radnici zagrebačke radionice još nisu primili pripadajućih hranarina. Neki kažu da je tome kriv novi propis o stavljanju viza za isplatu, a drugi, koji su bolje informirani, tvrde, da je upravnik Bolesničkog fonda predhodno obratio se u Beograd i zamolio pristanak za isplatu. Zar Bolesnički fond neima više ni toliko samostalnosti, da uvrši urednu isplatu hranarine?
U svetoj 1933. god. po Kristu trebalo bi imati više smisla i osjećaja za bijedne i bolne!! Gospoda iz Bolesničkog fonda treba da shvate položaj radnika, koji je cijeli mjesec bio teško bolestan i materijalno se izcrpio, a sada niora mjesecima čekati na kukavnu naknadu. Ako već to ne razumiju gg. birokrati, trebali bi to da razumiju predstavnici »nacionalnih«, koji žare i pale u fondu.
Bolestan radnik.
rasti, marveč se je zamoglo le zmanjšati.
Predlagam vsled tega v interesu zadetega vlakospremnega osobja, k; ni • v interesu službe same, da se nje evidenc razveljavljenih legit _rot!ri. kratkoročnih povlastio u f lcn^e’ kot je to urejeno že pri tezm večini železniških uprav v ino2
StVc ^red,asamo konkretno:
Saobračajno-komercijelni odd
Direkcije naj izda v času od 1. d vsakega meseca »Seznam kratkoro povlastic in razveljavljenih legitim: ter dostavi potrebno število domici
Iz oblasnih
KOLODVOR SAVA.
Ovih dana intervenirano je kod Direkcije radi čini skorije isplate zaostataka iz god. 1923., koje radnici ove stanice još nikako nisu dobili. Prigodom intervencije saznali smo, da je do odugovlačenja došlo radi toga, jer za nekih 7 stanica nije za tu isplatu odobren kredit u cjelosti, već samo za one radnike, koji danas još obavljaju službu radnika, a ne i za one, koji su tokom vremena imenovani i koji vrše službu imenovanih službenika. Ovo je, medjutim, sasma nepravedno i Direkciji je upućena predstavka, da se nepravda ispravi. Pravednost traži, da toj predstavci bude u cjelosti udovoljeno.
Istovremeno izvršena je intervencija, da bi se stanicu Zagreb Sava opet uvrstilo u red dispozicionih stanica, a ne pendel-stanica, kao do sada. Doduše, osoblju je svejedno, kako će se stanica kvalificirati, ali mu nije svejedno, da vrši službu dispo-zicione stanice, koja je naporna i odgovorna, a doplatke da dobiva pendel-stanice. Obećano nam je, da će se tome zahtjevu udovoljiti od prvog narednog mjeseca. Sa naše strane istaknuto je mišljenje, da bi se veći doplatci morali osoblju isplatiti za sve vrijeme unatrag, jer je ono faktično vršilo veću dužnost. Jedino ovakvim riješe-njem bilo bi udovoljeno pravdi.
Jedan od oštećenih.
SISAK.
Raspuštanje ložionice.
Dugo spremano raspuštanje ložionice konačno je uslijedilo, a osoblje je rastureno u sve moguće stanice. Ovdje je ostala samo ispostava na čelu sa poznatim klerikalcem .iakoblićem. Činjenica, da je on ostao ovdje, predstavlja jedan minus za sve službenike i radnike, koji su morali i dalje ostati pod njegovom upravom. Već ranije smo se žalili na muke, koje je osoblje ložionice trpjelo radi njegove nepismenosti i neshvaćanja života i prilika radnika i službenika. Od ove nevolje, čini nam se, patiti ćemo se i dalje, jer su njeni uzročnici ostali.
Iznosimo ovo sa željom, da utičemo u pravcu, kako bi zla ste strane bilo čim manje. Nebi željeli da imademo povoda, da se na makinacije g. Jakob-lića još kada osvrćemo. Ono što je bilo neka ide zaboravu, a u buduće neka se za život radnika i službenika imade više shvaćanja i više poštivanja.
M.
JAVNA ZAHVALA.
Potpisani članovi podružnice USŽ.J u Sisku smatramo se dužnima, da se centrali Saveza najsrdačnije zahvalimo na podijeljenoj nam podpori od po Din 150.—, sa kojom nam je u našoj nevolji bilo mnogo i mnogo pomoženo.
Jakopčević Mato — Mihel Ivan.
NOVA GRADIŠKA.
Sniženje radničkih plaća.
Dne 14. II. o. g. iznenadila nas je sekcija svojom naredbom broj 24, kojom od-redjuje sniženje plaća svim onim radnicima, koji »ne plaćaju penzioni fond«. Sniženje kreće se izmedju 20 do 40 para po satu, a ima da pogodi veći broj radnika, pa i takovih, koji rade kod željeznice po 10 i više godina. Kod toga dešava se još nešto1, što je značajno: od sviju radnika traži se, da svojini potpisom to sniženje prime do znanja. Drugim riječima traži se, da radnici na sniženje dadnu svoj pristanak.
Sniženje radničkih zarada, koje su i bez toga male i nedovoljene za podmirenje životnih potreba, predstavlja ne samo neizrecivo zlo za radnike, koji su sniženjem tangirani, već i za željeznicu i narodnu privredu. Ovim sniženjem ubija se volja i fi-
postajam, ki naj ta seznam razdele prizadetemu osobju. V seznamu naj se za »Kratkoročnimi povlasticami« pusti nekoliko praznega mesta, da zamore vla-kospremno osobje v ta seznam vpisati med mesecom odobrene povlastice. Enako naj se v alfabetskem seznamu za vsako črko izpusti nekoliko mesta, da zamore vlakospremno osobje vpisati med mesecem razveljavljene legitimacije.
Za dopolnilo »Kratkoročnih povlastic« naj bi se izdale od Direkcije tek-ture, ki bi jih vlakospremno osobje le prilepilo v mesečni seznam.
sekretarijata.
žička mogućnost za intenzivan rad, a istovremeno ograničava se mogućnost potrošnje privrednih dobara, odnosno povečava se privredna kriza. Željeznica nebi smjela da se povodi za nesretnim primjerima privatnog kapitala, već bi trebala da upliviše, kako bi privatni kapital bro prisiljen svojem radništvu obezbijediti bolju zaradu i bolje radne uslove.
Mi apeliramo na mjerodavne, da opozovu ovo sniženje. Ono ne vodi ničem dobrom, već samo još većim nevoljama na jednoj i drugoj strani. Neka se poštuju propisi, kojim su utvrdjeni radni i plaćevni odnosi sa radnicima.
Radnik.
H3 flVHABCKE BAHOBMHE.
CYBOTMLIÄ.
rjiacMHe o yKH/jamy OBAjemme pa-Aiioiume AaJie cy hem noBOßa, xia-BpniHMO HHxepBemtHjy koa yiipaBHH-Ka. Tom sfoaom peueno hem 'je, Aa he ce aa caAa yKnuyitt cemo jiokomothb-cko OAeaeihe. 5 jiokomotitbe. Koje hme-mo y noiipaBKy, itMaA.y ce cBpimmt Ao KOHita Mapxa o. r. 50 paAHHKa, koju y Tomc oAejjeiBy paAe, öiith he Ajc-■xomrmho npeMjeuiTeim y 3arpe6 xt JByßJbauy, iickh he ce AOflnjejiHTH
JIO/KHOHHUXi II K0.T1 OKOM OAejICI&V, a
HextH (?!) he Ohtii oxnymxeHH. Koji-CKO oAeaeme hmejio Oh octeth y Cy-Oothijh joiii oko roAHHy Aaita, a no-TOM he ce ix oho .thkbxxanpaxii. /Kh-BOT xy yiiocjenHx paAHHKa iipoAya>y-je ce, AaiDie, sa jom Kojxix 10 Mje-ceifit. IITra he itotom Ohth, oApefjeHor ce HHiiiTa Hecna. 'Inno ce KOMönna-n,iije. Aa he ce OTiiycTiiTn cbh paAHH-Hii. Koju jom iracy cxeKJtH npaBO Ha HeiiBHjy, nä ix omi. koje nocjoAyjy Kyhiiny, HeMJbHmxe n r. a- Johi ce myiHKa. ae he ce aaiimmr »Haipio-Ha.Tifo« HcnpaBHe pa/iH-mce. Koju cy TO HapnOHa.THO-HOIIpaBHB, TO HC MO-
ate. in itko oujacmmi. llpeMa xyMaoe-H>y MHiioBHHKä Xacaja, HamioHaniio-iiciipaBHii ey ohh peahkijh, Koju yniicyjy ce y HapHoiiajiHo yApyweite. Ohh Koju cy koa Hamer OaBcaa xr kh-xepnaitHOHaiiiicth, th 6h ii.via.TH oexa-Tii 6e3 x.’ieda koa weiteainine.
Bea ’oöaupa na paahörfe, koJh ahk-Tiipajy pacnyiiixame paAhOHHhe, mh ariejinpaMo na MjepoflaBHe, Aa boac panyiia o eraHCxeHRHjH paAHHKa. He-KE ce yaMe y oöaiip neMoryhnocx iia-.xatKeita paAa y nyjiBaxHHM noAyae-hHMa H, AOcJteAHO xomc, neKa ce ne Bpnin oTiiyiiixaita n noBehaBaite opoja HeaöpHHyxHx. Koa Majip Aoope bo-Jte cxBopHTH he ce ycjioBii, Aa ce hm-Kora ne OTnynixa, iteh ha ce CBiiMa y CyÖOTHltll CyBHIUHHM paJtHHUitMa och-rypa ynoc.aeme koa Apyrnx jeaHHURa.
PaflHMK.
Induitrijski ž^ijeinicarl.
Plaćanje prekovremenog rada.
Željezničari industrijskih pruga potpadaju pod odredbe Zakona o zaštiti radnika, koji u dijelu o prekovremenom radu kaže: radno vrijeme može se produžiti najviše za 2 sata, koji se imaju naplatiti najmanje sa 50% više od normalnog rada. Ove odredbe se na industrijskim prugama ne poštuju. Radni dan produžuje se često i po više od 2 sata dnevno, a povećana zarada plaća se samo tu in tamo radioničkom i lo-žioničkom osoblju, dočim voznom osoblju ne plaća se nikako. Kako je naplata prekovremenog rada sa uvećanom zaradom zagarantovana zakonom, to je vozno osoblje tt. Bosan. dd. za neizvršenu naplatu podnjelu tužbu. Radi se o zaostatku od oko 2 milijuna dinara.
Nekoja poduzeća prividno napla-plaćuju prekovremeni rad voznom osoblju time, što mu naplaćuju kilome-tražu. Medjutim i to je nepravedno i neispravno, jer sa kilometražom ne naplaćuje se prekovremeni rad, već evt. samo broj proputovanih kilometara. Taj broj, medjutim, nije mjerodavan za prekovremeni rad, jer i kod manje proputovanih kilometara može biti mnogo prekovremenih satova. Slično je i sa naplatom po turnusima. I tu prekovremeni rad ne dolazi u obzir.
Ovo izigravanje zakonskih propisa
o naplati prekovremenog rada dalo nam je povoda, da o svemu izvjestimo nadležne faktore. Oni su nam po svim konkretnim slučajevima obećali protiv prekršitelja najstrožije postupiti. Šta će poduzeti, to ćemo vidjeti!
Ovog izigravanja bilo bi, razumije se, daleko manje, kad bi željezničari sa industrijskih pruga bili medjusobno složniji i sa svojom organizacijom čvršće povezani. Krajne je vrijeme, da oni taj manjak uvide i živo porade, da ga čim brojnijim pristupanjem u redove svojeg Ujedinjenog Saveza uklone. To je jedini ispravan i spašavajući put!!
Vozopratioc.
Veliki radnički zbor u Banjaluci.
Na poticaj URSSJ sazvana je bila za dne 26. februara o. g. velika radnička skupština, na kojoj se pretresalo
0	teškim radničkim prilikama. Na skupštini bilo je prisutno i mnogo željezničara, a usvojena rezolucija glasi:
Radnici i nameštenici ističu, da je materijalni položaj njihov u toku nekoliko poslednjih godina i pored privremenog pada cena agrarnih proizvoda, ipak u stalnom, srozavanju. Teška privredna kriza je od svih društvenih redova najteže pogodila radničku klasu.
Na srozavanje položaja radnika i na-meštenika od velikog je uticaja i nepravična raspodela javnih tereta, koja radnike i nameštenike tereti u nesrazmerno većoj meri nego druge imućne društvene redove. To važi za grupu neposrednih, kao i naročito za grupu posrednih poreza, koji u raznim vidovima pogadjaju potrošnju, kao što su u. pr. trošarine državne.
Neprimena Zakona o suzbijanju skupoće, nedovoljno javno staranje, a, naročito u domenu opšthia, za razvijanje konzum-no-produktivnog pokreta potrošača, utiče da u trgovini i preprodaji cveta organizovano zelenaštvo, koje na jednoj strani pljačka proizvogjače — seljake, kupujući od njega u bescenje, i potrošača — radnika i name-štenika, prodajući mu po strahovito visokim cenama.
Osim zelenaštva u preprodaji i trgovini, potrošače dave i razni karteli industrijalaca, koji na jednoj strani podržavaju nenormalno visoke cene proizvodima, a na drugoj strani sistematski snizuju radničke
1	namešteničke plate i nominalno i realno.
Kako bi cilj celokupnog staranja morao da se sastoji u stvaranju duhovno i fizički krepkih generacija a naročito radničke klase kao najproduktivnijeg dela nacije: i ako politika stalnog srozanja životnog standarda ima obrnute rezultate, to veliki javni zbor radnika i nameštenika
traži:
I.
a)	da se ukinu trošarine državne i samoupravne na hranu i sve druge životne potrebe, podrazumevajući tu i fiskalne carine;
b)	da se strogo primenjuje Zakon protiv zelenaštva u trgovini i hitno dopuni odredbama, da u kontroli cena učestvuju potrošači zastupljeni preko radničkih sindikata i potrošačkih zadruga; izvršenje ovoga Zakona da se prenese u delokrug op-štinske samouprave.
c)	organizovati javnu kontrolu nad radom kapitalističkih kartela, a kao pretstav-nici javne kontrole da se uzmu i delegati sindikata.
II.
a)	provesti zakonom predvidjeno osiguranje radnika u nezaposlenosti, starosti, iznemoglosti i smrti,
b)	stvoriti žitni fond sa obaveznim prinosom od 5 kilograma žita od svakog jutra sa imanja čija je veličina iznad 9 jutara poseda, iz koga će se pomagati nezaposleni poljoprivredni radnici.
III.
a)	naročitim povlasticama omogućiti potrošačkog i produktivnog radničkog i na-mešteničkog pokreta,
b)	opštinske uprave da obrate ozbiljnu pažnju izgradnji komunalnih preduzeča radi produktivnog suzbijanja skupoće putem slobodne konkurencije; i dizanjem velikih javnih, higijenskih magacina da omoguće kon-centrisanje većih količina životnih namirnica radi oticanja na kretanje pijačnih cena.
c)	gradjevnom zadrugarstvu obratiti naročitu pažnju i omogućiti ga dotacijama iz javnih srestava; opštine da se staraju
za besplatne stanove i ogrev nezaposlenih radnika i njihovih porodica;
d) zavesti za radnike poviašćene cene na vožnji u gradskim tramvajima za odlazak i povratak sa rada pre i posle podne.
IV.
Naročitim zakonom propisati minimalne radničke nadnice i svako smanjenje radničkih nadnica zabranit bez pristanka autoritativnog mirovnog sudišta u kome će paritetno biti zastupljeni radnici preko biranih pretstavnika.
V.
Obrazovati privredni savet sa paritetnim radničkim pretstavništvom radi izrade državnog privrednog programa, favorizo-vanja produktivnih grana nacionalnoga rada i dizanja opšteg privrednog i socijalnog nivoa celine.
GODIŠNJA SKUPŠTINA PODRUŽNICE BLATNICA.
U prisuću od 55 članova održana je naša godišnja skupština u nedelju dne 12. II. o. g. Skupštinu je otvorio drug Stjepa-nović, koji je u kratkim crtama izvjestio o dosadanjem radu podružnice. Posle njega podnio je opširan izvještaj o radu Oblasnog sekretarijata drug Župančič iz Banje Luke. Naročito se zadržao na učinjenim intervencijama. Ništa nije propušteno učiniti, čime se je moglo uplivisati na poboljšanje položaja osoblja i članova. Naročito je mnogo radjeno na pribavljanju poštivanja odredbama Zakona o zaštiti radnika. Daljni izvještaj podnio je drug Gavrić. Iz njegovih izlaganja vidjelo se, da bi članstvo podružnice bilo daleko brojnije, da nisu izvršene tolike redukcije. Kako je reduciran bio i blagajnik, to je blagajničke poslove mo'irao voditi sam do skupštine. U ime nadzornog odbora podnio je izvještaj drug Mihelčič, koji je pronašao finansije u redu i predlaže odrešnicu.
Nakon primljenih izvještaja prišlo se izboru novog odbora, pa su jednoglasno izabrani;
za predsjednika Stjepanović Franjo, strojevodja,
za podpredsjednika Grbić Nikola, stro-jovodja,
za blagajnika Capan Leopold,, strojov.,
za tajnika Gavrić Franjo, prometnik.
Nadzorni odbor; I. Pavelja Nikola, vo-zovodja, II. Župančič Franjo, iožač, i III. Stefanovič Gjorgje, kočničar.
Zaključuje se, da je potrebno da se u Tesliću za sada obrazuje povjereništvo te su izabrani sledeči:
Jotić Boško, nadzornik pruge, Vidak Ivan, kočničar i Mihelčič Ivan, želj. šofer.
Po trećoj tačci dnevnog reda predlaže predsjednik drug Stjepanović, da se izaberu 3 lica za radničke povjerenike i 3 za zamjenike. Izabrani su drugovi:
Povjerenik Jotić Boško, nadzornik pruge; zamljenik Čančar Luka.
Grbić Nikola, strojovodja; zamjenik Mihelčič Ivan, želj. šofer.
Povjerenik Vidak Ivan, kočničar, zamjenik Župančič Franjo, Iožač.
Mednarodni pregled
Volitve v Nemčiji
Ob silnem terorju in preprečenju volilne agitacije je izid volitev dne 5. marca t. L povoljen, zlasti, ker so socialni demokrati in druge opozicijonalne stranke ohranile svoj položaj in dokazale svojo resnost in pravico do obstoja.
Volilnih upravičencev je bilo 45 milijonov 130.625.
Glasov je bilo oddanih 39,316.873.
Volilna udeležba je dosegla 87%.
Posamezne stranke so dobile sledeče število glasov, odnosno mandatov. Številke v oklepaju se nanašajo na prejšnje volitve dne 6. novembra 1932.
Prejeli so:
Narodni socialisti:	glasov 17,256.823
(11.713.000)	, mandatov 288 (195); Socialni
demokrati:	glasov 7,176.505	(7,238.000),
mandatov 120	(121); Komunisti:	glasov
4,845.379 (5,974.000), mandatov 81 (100); Centrum: glasov 4,423.161 (4,231.000), mandatov 73 (71); Papen-Hugenberg: glasov 3,132.595	(3,061.626), mandatov 52 (51);
Bavarska ljudska stranka: glasov: 1,206.898
(1.095.000)	, mandatov 20 (18); Nemška ljudska stranka: glasov 432.161 (436.014), mandatov 5 (7); Nemška državna stranka: glasov 333.487 (337.871, mandatov 6 (2).
Nad polovico nezaposlenih v ameriških Zedinjenih državah je izobčenih iz produkcijskega procesa,
(IGB.) V članku »International Labor News Service« se bavi Viljem Green, predsednik ameriške strokovne zveze, z vprašanjem tehnološke nezaposlenosti. Green pravi v zvezi s to razpravo med drugim sledeče:
»Tehnični napredek je tako napredoval, da ogromno število delovnih mest ni mogoče več zasesti. Skupina, ki je izvajala tehnične eksperimente, meni, da bi 55 odst. nezaposlenih ne bilo mogoče zaposliti v prejšnjih službah, če bi tudi nastopila nova doba prosperitete. Če ne dosežemo, da pridejo vsi za delo sposobni zopet v službe, bomo prišli do točke, ko bodo morali zaposleni delavci vzdrževati nezaposlene. To bo najzanesljivejša pot k družabnemu razpadu!«
Solidarnost švicarskih železničarjev. (ITF.)
V	letu 1932. je 36.000 organiziranih železničarjev v Švici zbralo za brezposelne 235^iOCO švicarskih frankov. Tako je povprečno prispeval vsak organizirani železničar samo za brezposelne tekom lanskega leta 80 Din.
Stavka na Irskem traja dalje. (ITF.)
Stavka irskih železničarjev, ki se je začela dne 30. januarja, traja naprej ter od-. ločnost železničarjev ni še prav nič popustila. Angleška železničarska organizacija je sklenila zvišati stavkovno podporo od 30 na 36 šilingov tedensko. Severno irska železniška družba skuša onemogočiti uspeh stavke s tem, da vpeljava na več progah avtobuse, da bi tako zadostila potrebam potujočega občinstva, ki je vsled ukinitve prometa vedno bolj ogorčeno na železniško družbo. Dne 20. II. je bil vpeljan avtobusni promet med Dublinom in Dundalkom, ki se je klaverno ponesrečil, ker je avtobus že pri prvi vožnji zgorel. Drugi avtobusi 'so nato vozili pod varstvom oklopnih avtomobilov, pa jih je nad 2000 glava množica pri vhodu v mesto obmetavala s kamenjem. Pristaniški delavci v Belfastu so stopili v solidarnostno stavko ter je na pomolih v Belfastu nakupičenih že na stotiso-če ton blaga, ki čaka na prevoz. Dosedanja izguba vsled stavke znaša nad 140 milijonov dinarjev le pri industriji.
Stavka v Avstriji. (ITF.)
V	sredo 1. marca so železničarji v Avstriji v obrambo svojih pravic stopili v dve-urno protestno' stavko, katere so se udeležili vsi železničarji od delavniškega delavca do najvišjih uradnikov. Od približno tisoč vlakov, ki so v tem času v prometu, je peljalo le 7 vlakov in od teh so 4 vlaki ostali na progi. Da bi železniška uprava preprečila to stavko, je na podlagi nekega starega odloka z dne 25. julija 1914 (začetek vojske) zagrozila vsem stavkujočim s takojšnjim odpustom in poleg tega še z zaporno kaznijo od 6 tednov do enega leta. Ta grožnja je bila brezuspešna, saj je stavkalo v delavnicah in kurilnicah 100%, pri progovnem osobju, na postajah in pri vla-kospremnem osobju 95% in pri uradništvu na direkcijah nad 80% vsega osobja. Celo pri generalni direkciji, kjer je bil teror najhujši, je stavkalo od 500 uslužbencev 300. Takoj po stavki je bilo večje število železničarjev aretiranih, a po zaslišanju zopet izpuščenih. Generalna direkcija hoče kljub dejstvu, da je bila premagana, izvajati teror še nadalje, ter je zagrozila vsemu osobju, ki je stavkalo, z disciplinsko kaznijo. Vsi uslužbenci do 13. grupe (od delavcev do inkl. strojevodij) naj bi plačali kot kazen 4% svoje plače, višji uslužbenci naj pridejo v disciplinsko preiskavo, vsi posta-jenačelniki in kontrolni organi pa, ki so stavkali, naj se takoj suspendirajo ter stavi predlog za odpust iz službe. Vsi začasni delavci pa naj se takoj odpuste brez odpovednega roka. Reakcija, katero je vodil znani Generalni direktor Strafela, ki je moral hitro zapustiti to mesto, se je nadaljevala j pod .novim direktorjem dr. See-fehlnerjem, ki je enako kar čez noč moral oditi. Tudi njegov naslednik je znan Heimwehrovec, ki se je hotel proslaviti z drakonskimi kaznimi vsled 'te protestne stavke. Odstavil je takoj v generalni direkciji 50 viš. uradnikov, pozval vse osob-je, da se mora pismeno izjaviti ali je štrajkalo ali ne, ter je pri teh izjavah dobil prvo klofuto, ker je osobje odločno in to nad 90% izjavilo, da so stavkali kljub zagroženim kaznim. Avstrijski parlament je
4. marca z 81 proti 80 glasovom odločil, da se železničarjev ne sme kaznovati. Pri tem glasovanju so glasovali krščanski socialisti za kaznovanje. Avstrijski železničarji so na svojih zborovanjih odločno povedali, da neke izjemne odredbe iz leta 1914. ne pripo-znajo' in da bodo na vsako provokacijo od strani uprave odgovorili še jasneje ter odločno branili svoje pravice.
Iz okrožnic.
Tudi nezakonski otrok ima pravico do voznih ugodnosti.
Na vprašanje neke železniške delavnice, ali se mora pod »pastorkom« razumeti otrok, ki nosi rodbinsko ime svoje matere, je dala Generalna direkcija sledeče pojasnilo:
Pod »pastorkom« se v smislu § 9 tč. 6 pravilnika o voznih ugodnostih smatra tudi otrok, ki nosi rodbinsko ima svoje matere, t. j. brez ozira, ali je bil rojen v prejšnjem zakonitem zakonu matere ali izven zakona.
Ker pripada pastorkom legitimacija in ostale vozne ugodnosti, dobe torej po tem tolmačenju vozne ugodnosti tudi otroci iz prejšnjega zakona matere in poleg tega tudi nezakonski otrok matere, ki se poroči z železničarjem.
Podaljšanje veljavnosti nakaznic za prost prevoz pohištva, premoga, drv itd.
V slučaju, da uslužbenec od Direkcije izstavljeno nakaznico za prost prevoz pohištva, življenskih potrebščin, kuriva ali gradbenega materijala za zgradbo hiše v določenem roku ne izrabi, se sme izstavljena uputnica še enkrat podaljšati za isti rok, potem pa izgube svojo veljavnost.
Dnevničarji imajo tudi v slučaju premestitve na lastno prošnjo pravico na prost prevoz pohištva.
Z odlokom GD br. 6691/33 je ministrstvo za promet odredilo, da ima tudi dhevničar, ki je premeščen na lastno prošnjo, pravico, do prostega prevoza pohištva ter je s tem anulirana določba pravilnika o voznih ugodnostih, ki je predvidevala prost prevoz le za slučaj premestitve iz službenih ozirov.
Učenec 8. razreda, ki je pri tečajnem izpitu padel za eno leto, ima pravico na rodbinsko doklado.
Ministrstvo financ je z odlokom št. 51.088-1 od 21. nov. 1932 izdalo sledeče pojasnilo:
Na podlagi odredbe § 11. zakona o izmenjavah in dopolnitvah zakona o srednjih šolah od 31. avgusta 1929, izdane dne 20. julija 1931 se smatrajo za redne učence do konca prihodnjega leta tudi učenci 8. razreda, ki so bili pri tečajnem izpitu zavrnjeni za eno leto, ako v tem času še niso dovršili 23. leto starosti ter izpolnjujejo pogoje iz § 9 uredbe o draginjskih dokladah.
Dopisi.
Maribor III. Upokojenci, člani saveza podružnice Maribor III, se obveščajo, da se bode ubirala članarina za savez od 1. aprila 1933 dalje, vsako drugo nedeljo v mesecu, v poslopju Delavske zbornice, Sodna ulica 9/II, od 9. do U. ure dopoldan.	Odbor.
Tajništvo »Svobodnih strokovnih organizacij v Mariboru«, ki se nahaja v poslopju Delavske zbornice, Sodna ulica 9-II., posluje odslej vsak dan in sicer od 11. do pol 13. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure predpoldne. V tem času se lahko člani saveza obračajo v organizacijskih zadevah za nasvete.
Laze. Dne 15. februarja t. 1. je zjutraj ob V26. uri povozil vlak 615/11 med postajama Jevnica-Laze stražarja proge progovnega delavca Peterka, očeta petih otrok. Kako je prišlo do te nezgode? Stražil je noč za nočjo od 19. ure zvečer do 7. ure zjutraj ter je bil tako vsako noč po 12 ur v službi. Predstavljajmo si plačo, ki jo je dobil ta progovni delavec, ki je moral biti dejansko po 12 ur v nočni službi, dobil pa je prejemke le za 8 ur. Vprašanje za se so izpiti, ki bi jih moral položiti tak stražar proge. Radovedni smo, ali je
bil izprašan iz signalnega pravilnika, ali je bil dobro uveden v vozne rede in <di je imel za to progo vse vozne rede na razpolago, da je bil točno obveščen o prometu vlakov. Drugo vprašanje je vprašanje prehrane in obleke tega stražarja. Živeti šestčlansko družino z borno plačo progovnega delavca, ki je bila zadnja leta podvržena opetovanim redukcijam, od te plače pa še plačevati prispevke za delavski pokojninski fond. bolniško blagajno in davke, je gotovo umetnost, o kateri pa naši merodajni faktorji prav malo razpravljajo. Gotovo je, da je bil ta stražar živčno izčrpan po vednih zaporednih nočnih službah, izčrpan od vednih skrbi, kaj mu prinese bodočnost. V mrzlih nočeh je moral vršiti službo brez kožuha, ker po pravilniku kožuh tem stražarjem proge ne pripada, dasi je enako izpostavljen vsem vremenskim neprilikam kakor nastavljen progovni čuvaj.
Upamo, da bo železniška uprava za bodoče uvidela, da je treba tudi stražarjem proge posvetiti popolnoma drugo pažnjo, da je treba ukiniti zaporedno nočno službo, jih preskrbeti s primerno službeno obleko ter jim zasigu-rati vsaj tolikšne prejemke, da bodo lahko pošteno preživljali svojo družino.
*
---1' v	UUVJI1
nega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. Minulo nedeljo se je vršil osmi redni letni občni zbor Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev. Društveni člani so do zadnjega kotička napolnili obširne zgornje prostore ho-tUa »Orel«, kar najbolje prikazuje, kako priljubljena je ta godba med železničarji. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik s. Slomšek, ki je uvodoma orisal društveno delovanje v minulem letu. Nato so sledila poročila ostalih funkcionarjev, in sicer: blagajniško poročilo je podal s. Gradišnik, tajniško s.^ Lorger, za kontrolo pa sta1 poročala s. Zmasek in Bračko, ki sta predlagala tudi^ razrešnico staremu odboru. Društvu-no življenje in delovanje je bilo iansko leto zelo pestro in je opažati, da to društvo kljub raznim težkočam in gonji, ki jo od časa do časa uprizorijo nasprotniki železničarske godbe, vendarle lepo napreduje. Po poročilu odbornikov se je vršila debata, v katero je poseglo več društvenih članov Pri volitvah novega odbora so bili soglas-no izvoljeni v odbor naslednji sodrugi: blomsek, Steinecker. Lorger. Plevanč, Gradišnik, Ternovšek, Zmasek, Bračko, Kos Robar, Messner, Veleč, Arlati in Sluga V imenu članstva je bila nato izrečena prisrčna čestitka kapelniku g. Schönherrju k njegovi 601etnici. Navzoči so burno pozdravljali jubilanta. Kapelnik se je vidno ginjen v kratkem nagovoru zahvalil za prirejene ovacije in zagotavljal, da bo kakor doslej tudi v bodoče drage volje delal za procvit zaupane mn godbe. S tem je bil oficijelni del občnega zbora zaključen, na kar se je ob sviranju godbe razvila prijetna zabava. — Veselo razpoloženje navzočih je pa doseglo svoj višek, ko je spregovoril dr. Reis-man, ki je čestital najprej 601etniku gosp. Schönherrju k njegovemu plodonosnemu delu za železničarsko godbo, istočasno pa tudi s. Petejanu, ki je pred kratkim praznoval SOletnico svojega rojstva in 301etnico neumornega dela za delavski pokret. Sodražica Lipoglavšek je izročila s. Petejanu šopek rdečih nageljčkov, navzoči pa so jubilanta vehementno aplavdirali.
Spominska proslava 50 letnice Karla Marxa.
V	Mariboru. Mariborska »Svoboda« priredi s sodelovanjem vseh delavskih kulturnih društev v soboto 18. marca ob y28. uri zvečer v veliki Unionski dvorani (Götz) spominsko proslavo s sledečim sporedom: godba (Glasbeno društvo žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru); Marx in njegovo delo (predava s. TeplyH petje (združeni pevski zbori); zgodovinske slike. — Vstopnina od 2 do 10 Din.
V	Ljubljani. »Svoboda« in »Strokovna komisija« priredita v soboto, dne 25. marca ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice spominsko proslavo, pri kateri sodeluje delavsko glasbeno društvo »Zarja«, pevski zbor do-brunjske »Svobode« ter govorni zbor »Svobode«. Poleg tega bo predavanje s. Teply-a. — Pozivamo vse železničarje, ki so na te dneve službe prosti, da se teh proslav sigurno in točno udeleže, da tako skupno počastimo spomin Karla Marxa.
AH si že poravnal članarino za januar in februar?
Tiska: »Slovenija« družba z o. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) — Odgovorni urednik: Jurij Stanko, Ljubljana. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.