je zgornjevipavski časnik
Ajdovščina • April 2007 • številka 55 • 7800 izvodov • cena 0,00 €, 0 sit

Big Brother
Med minulimi prazniki sem spotoma prvič vrgel oko na to abotno predstavo komercialne televizije. Kaj vse naredi lahko surovi kapitalizem iz mladih ljudi. Šest z verigami zvezanih parov je telovadilo pred kamerami, še prej sta dva mladca v plenice preoblačila nekega plišastega ogromnega medveda, ki se je domnevno »posral«. Kako ponižujoče in posrano, vse to pa v imenu evrov in svetle prihodnosti. Ob tem mi je prišla na misel izjava Iva Boscarola, ki je odmevala tudi v radijski oddaji Izjava tedna. Nekako takole se sliši:»... praznikov je v tej državi preveč... ukiniti je treba vsaj 2. januar in 2. maj...vsak državni praznik stane državo 40 milijonov evrov...«
Veleumni Šturc, ki je že izumil samski davek, verjetno po Mussolinijevem vzorcu, takrat še (ali že) član famoznega strateškega gospodarskega sveta, je hotel obdavčiti nesrečne, nezmožne, drugačne... Pa je kaj hitro pogorel in sedaj prižgal novo, protidelavsko bakljo. Namesto, da bi jim čestital z »Živel 1. maj«, bi jim vzel praznične dni, ker dosti stanejo državo. Katero državo kaj stanejo državljani? Boscarolovo? Kaj ne stane država državljane? Tista, za katere obliko in ceno so se sami odločili, brez Ivotovega suflerstva. Smo last nekakšne vsemogočne države?
Izdelovalcu letal, ki so mu jih »pomagali« skonstruirati drugi, o katerih nikoli ne slišimo in mu jih skupaj spravljajo »moji sodelavci«, kot rad širokosrčno pripoveduje, smrdita dva Praznična dneva, ko bi njegovi, prepričan sem, da ne preplačani fantje, lahko brezskrbno uživali s svojimi.
Državljani državo ne stanemo nič in preko svobodno izvoljenih poslancev smo si praznike izglasovali sami. Boscarola stanejo njegovi aeroplani, ki pa jih gotovo zna prodati z dovolj velikim dobičkom. Ki ga ne deli z nikomer. Sicer pa se v njegove »državniške« prispevke ne velja več utikati, saj dišijo predvsem po njegovem še bolj polnem žepu. Naj plete naprej svojo zgodbo, magari s Peterletom. Bik bradr!

.

trdni
spomini.
Ivan Mer molj a - Iče
gospodarstvo
Druženje s pinelo na Planini
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
S3J
m
Razvojna agencija ROD iz Ajdovščine in planinski vinarji so v petek, 20. aprila 2007 v vaški šoli na Planini pripravili že drugo leto zapored degustacijski večer posvečen domači vinski sorti pineli.
Razvojna agencija ROD
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W; www.ra-rod.si
TAogodka, ki nosi pomenljivo ime »Druženje s pinelo«, se je tudi letos udeležilo veliko število vinoljubk in vinoljubcev. Pod vodstvom odličnega enologa Dušana Brejca so udeleženci skozi veščine degustiranja spoznavali in analizirali šest vrhunskih pinel iz kleti Antona Petriča, Petra Ferjančiča, Petra Marca, Viktorja Marca, Damjana Štoklja in Zmaga Petriča. Podnaslov letošnjega srečanja »Pinela - lokalni ali globalni okus?« je odprl zanimivo razpravo. Mednarodni okus je po eni strani nujna lastnost, po drugi strani pa vedno sproža dvom in strah, da se bo identiteta slovenskega vina spremenila. Pri pineli ne gre pozabiti, da se prideluje le na 48 hektarih vinogradniških površin in da ta vinska sorta uspeva le v Vipavski dolini in da je prav ta rednost lahko velika priložnost za dvig
njene prepoznavnosti na vinskem tržišču. Za organizacijo zglednega vinsko - kulinaričnega dogodka gre vsa pohvala vsem planinskim vinarjem in njihovim družinam, ki so pomagale pri organizaciji.
Razvojna agencija ROD pripravlja še dva pomembna dogodka v povezavi z okusi Vipavske doline. V času med 2. in 5. majem bo v Bruslju v okviru mednarodnega projekta VINUM EST potekala predstavitev 5 najboljših vin Zgornje Vipavske doline, izbranih na ocenjevanju lani v maju.
UfM^ST
Tho Network tor S mali Europoan Wir*e Areas
North East South West
".INTERREG INC
■
©
OKUSI
VIPAVSKE
200/
festival vina in kulinarike
dvorec Zemono
nedelja, 27. maj
11.00-20.00
ponedeljek, 28. maj
14.00-20.00
vodene in proste pokušine, predstavitve, razmišljanja..
Joj! Kam bi del?
Občanke, občani, gospodinjstva!
KSD d.0.0.AJDOVŠČINA
Pomlad je v deželi in z njo so prišli novi problemi z odstranjevanjem odpadkov, ki so se nabrali čez leto v kleteh, drvarnicah in na podstrešjih.
Trte so obrezane in pred nami so tudi prve košnje zelenih površin okrog hiš in stanovanjskih blokov.
V marsikaterem gospodinjstvu so kupili novo kuhinjsko opremo, ali opremo v dnevni sobi ali spalnici. Poleg rabljenega pohištva je tu še cel kup embalaže od novega pohištva.
Vse to in vse tisto, kar nimate kam odložiti, lahko in obvezno pripeljite v Zbirno Reciklažni center pod Dolgo poljano. Vse naštete odpadke iz gospodinjstev, kakor tudi odpadna olja iz posod za cvrtje, odpadne maščobe, ter ostanke zelenjave in sadja lah-
ko pripeljete v center.
Odpadna olja in trdi ostanki od priprave hrane ne spadajo v kanalizacijo, ker preveč obremenjujejo čistilne naprave in tudi vodotoke, kjer ni čistilnih naprav.
Ta olja tudi ne spadajo v zabojnike za gospodinjske odpadke, ker onesnažijo preostale še koristne materiale,ki jih naši delavci izločijo iz pripeljanih odpadkov. Te in tudi nevarne odpadke, Vam delavec ob vhodu v center pomaga razložiti in ločeno odložiti v za to pripravljene posode. Center je odprt ob delavnikih do 15h, ob petkih do 2030 in ob sobotah med 900 in 1200 uro.
Vse odpadke iz gospodinjstev lahko v centru odložite brezplačno!
KSD d.0.0. Ajdovščina, Geržina
KULTURNI DOM NOVA GORICA
GLASBA Z VRTOV
SVETEGA FRANČIŠKA - 13. sezona
V	prijetnem okolju Frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico bo že 13. sezono zapored odmevala »Glasba z vrtov svetega Frančiška, glasbeni cikel, ki postaja vse bolj priljubljen med ljubitelji glasbe z obeh strani meje.
V	šestih izbranih glasbenih večerih bomo še nadalje predstavljali slovensko in ožje goriško, zamejsko, italijansko in furlansko glasbeno ustvarjalnost ter poustvarjalnost. Priložnost bodo dobili uveljavljeni domači glasbeniki, predvsem pa mladi slovenski glasbeni talenti, zlasti tisti z naših »goriških vrtov« z obeh strani meje, ki se šele uveljavljajo in si utirajo pot na koncertne odre.
Torek. 22. maj 2007, ob 20. uri
Dvorana Frančiškanskega samostana na Kpstanjevici
PAVLE MERKU, skladateljski večer KOMORNI ANSAMBEL 'GAUDEAMUS'
Vasja Legiša, violončelo
da bo vaša odločitev lažja /
Sreda. 30. mai 2007, ob 20. uri
Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici
ALEKSANDER GADŽIJEV, klavir
Torek. 5. iunii 2007. ob 20 uri
Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici
ARMANDO MARIUTTI, flavta MARIA GAMBOZ, harfa ELENA ALLEGRETTO, viola
Torek. 12. iunii 2007. ob 20. uri
Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici
TINA GOJKOVIČ, rog HERMINA HUDNIK, klavir BORZULJAN, violončelo
Četrtek. 21. iunii 2007. ob 20. uri
Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici
JANA FAJDIGA, flavta META FAJDIGA, klavir
Torek. 26. iunii 2007. ob 20. uri
Cerkev Frančiškanskega samostana na Kostanjevici
MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRATUŽ, Gorica
zborovodja: Bogdan Kralj
Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera.
Informacije: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica, T 05 335 40 13,
E pr@kulturnidom-ng.si, W www.kulturnidom-ng.si
Glasbeni cikel sta omogočila Mestna Občina NG in Ministrstvo za kulturo
Sponzor: ADRIATIC SLOVENKA
Glasbeni cikel je nastal v sodelovanju s Frančiškanskim samostanom
gospodarstvo
Popravek teksta Odprto pismo županu Marjanu Poljšaku!
V 54. številki smo v naglici objavili nedokončan članek izpod peresaMitjeTripkoviča: namreč, izpadli so natančni izračuni porabe energije, ki so izdatno pokomentirali upravičenost investicije v tovarno lesnih peletov. Pa jih povzemimo tokrat...:
»No, in kaj ima naš župan skupnega z ameriško invazijo na Irak, z vedno večjimi jeepi, s kitajskim kolesarstvom in belimi medvedi, ki plavajo ujeti na otočkih ledu? Ima. In sicer Energetsko študijo Občine Ajdovščina, ki jo je izdelala delniška družba IBE iz Ljubljane in ki jo je obravnaval Občinski svet Občine Ajdovščina na svoji četrti letošnji seji. Končno je prišla na dnevni red ena resnejših tem, da ne rečem - končno nekaj pametnega - točka, ki jo je župan uvrstil na dnevni red in po svoji naravi presega politične obremenjenosti in občinske delitve na naše in vaše. Če zunaj zebe, namreč zebe vse, ne glede na barvo plaščev in kap.
Študija je resno gradivo, kakor
je tudi resen čas v katerem živimo. Pove nam, npr., da porabijo skupaj vsi javni objekti v občini za ogrevanje, brez tehnoloških potreb 5838 MWh energije letno. Če bi se vsi greli samo z električnimi grelci, kar je trenutno najcenejše, bi za teh slabih 6 milijonov kilovatnih ur porabili, skupaj s pristojbinami, omrežninami in »močmi« cca 130 miljonov tolarjev letno. Seštevek je dejansko višji, ker v velikih pečeh skurimo veliko nafte. Tako je OŠ Otlica v letu 2005 pokurila 16.200 litrov, OŠ Ajdovščina 84.000 (12.180.000,00 SIT, če računamo današnjo ceno), Zdravstveni dom Ajdovščina 32.534 litrov, Lavričeva knjižnjica 13-250 litrov, celih 82.423 kubičnih metrov zemeljskega plina je zgorelo v pečeh obeh otroških vrtcev v Ajdovščini. K javnim stavbam študija prišteje tudi stavbe, ki so pod skrbništvom države ( Dom starejših občanov...). Pa vendar... Če špekuliramo in napovemo, da bo čez dve leti stal liter nafte 3 eure ter da se bo poraba zaradi hujše zime povečala za dvakrat, bo ogrevanje realno za 6 x dražje...«
Bralcem in piscu se iskreno opravičujem.
urednik
Filmski most pod Bovcem bo gradilo Primorje
Za Disneyev film
Primorje je 11. aprila podpisalo pogodbo za gradnjo lesenega mostu čez reko Sočo za potrebe drugega dela filma Zgodbe iz Narnije v produkciji Walt Disney Pictures. Čeprav je Primorje v zadnjem času zgradilo celo vrsto tehnološko raznovrstnih in zahtevnih viaduktov in mostov, pa predstavlja filmski most čez Sočo za ajdovske gradbince svojevrsten izziv.
Ijo pogodbi mora Primorje A most postaviti do 15. junija, ko se bodo Soča med Bovcem in Žago za štirinajst dni prelevila v Pravljično deželo Narnijo. Prav na mostu čez Sočo se bo namreč razpletla filmska zgodba, most Pa ne bo zgolj kulisa, temveč bo moral med drugim zdržati obremenitve galopa petdesetih jezde-cnv, da muhavosti same Soče ne omenjamo. Poleg tega mora biti 2grajen izključno iz smrekovih brun (hlodov), saj bo kopija znamenitega antičnega Cezarjevega mostu čez reko Ren v Nemčiji. Seveda si bodo gradbeniki danes Pomagali z sodobnimi tehničnimi sredstvi, čeprav bo pri končni obdelavi mostu še veliko ročnega dela. Most bo dolg 60 metrov m širok sedem, postavili pa ga bodo v bližini sotočja Soče in kljuna. Po koncu snemanja bodo most podrli in celotno območje
ob Soči vrnili v prvotno stanje.
Prvi del otroškega filma Zgodbe iz Narnije režiserja Andrewa Adamsona je bil velika uspešnica, saj je Disneyevi hiši navrgel več kot 700 milijonov dolarjev dobička. Drugi del Zgodb iz Narnije z naslovom Princ Kaspijan je logično nadaljevanje uspešnega projekta. Prve kadre so medtem že posneli na Novi Zelandiji, nakar se bo filmska ekipa preselila v filmske studie v Prago, konec junija pa bodo filmarji prišli še v Bovec. Filmska ekipa bo skupno s statisti štela okrog 400 ljudi, med ustvarjalci filma pa je kar sedem dobitnikov Oskarjev. Za Sočo so se snovalci filma odločili zaradi njene lepote in neokrnjene narave, kar je seveda izjemna promocija države, hkrati pa tudi gospodarska in turistična priložnost za lokalno skupnost, epp
Agroind 1894
Ugodnejši rezultati
Na tiskovni konferenci 3. aprila v Vipavskem hramu je vodstvo podjetja predstavilo poslovne retultate za leto 2006. Cisti prihodki od prodaje znašajo 4 milijarde 211 milijonov tolarjev ali 17,6 milijona eurov, kar je 4 % več kot leto poprej. Prodali so 7 milijonov litrov vina, od tega 70% belega. Delež izvoza je večji od 30%.
Z vstopom v EU smo izgubili pre-" cej trga v nekdanjih republikah Jugoslavije, ker nismo bili več cenovno konkurenčni. Spodbudno pa je to, da, denimo v Bosni in Hercegovini, ponovno krepimo prodajo. Več sredstev smo namenili tržnim dejavnostim, promociji, degustacijam in učinek je tu. Samo lani smo v BiH povečali izvoz za 15 odstotkov. Naše vino pa ne pijejo le v jugovzhodnih evropskih deželah, temveč kar v 20 državah - v Nemčiji, Belgiji, na Češkem ...«, je povedal direktor podjetja Jurij Premrl, z rezultati so zadovoljni, vendarle ne popolnoma.
V poslovni enoti Mlekarna so lani predelali 15 milijonov litrov mleka, kar v odstotkih izgleda takole: 43 % so ga predelali v jogurte, 13 % so ga prodali kot mleko, 40 % pa v ostale mlečne izdelke. Rast poslovnih prihodkov v tej enoti znaša 1%, kar gre predvsem na rovaš domačega trga, kjer je prodaja z novimi promocijskimi
in reklamnimi akcijami porasla za 7%. Aktivnejšo promocijo načrtujejo tudi v letu 2007.
Vodjavinskekletijoško Ambrožič je dodal, da v kleti zadnja leta spreminjajo tehnologijo pridelave vina: „S prenovljeno tehnologijo bomo vinu lažje vdahnili poseben karakter ali slog, ki je trenutno priljubljen na trgu. Prav tako bomo lažje ponudili razpon od izjemno svežih vin s sadno noto do zrelejših in polnejših vin tradicionalnih vipavskih sort.“ Skladno s temi spremembami v Vinski kleti Vipava obljubljajo drugačna vina, ki jih bodo še letos odeli v novo celostno podobo.
Vinska klet Vipava je lani pridelala nekaj manj kot 8 milijonov kilogramov grozdja (od tega je skoraj šest milijonov kupila od Kmetijske zadruge Vipava, nekaj več kot dva milijona pa ga je pridelala v svojih vinogradih). Grozdje plačujejo kmetom v obrokih mesečno. Pravkar bodo končali z odkupom grozdja letnika 2005 in predvidoma junija začeli s plačevanjem letnika 2006. „Letos je odkupna cena grozdja nekoliko višja, in sicer približno 0,38 centov. Grozdje je bilo namreč zelo kakovostno, vsebovalo je več sladkorja, zato je tudi povprečna cena višja. Seveda pa si obetamo tudi zelo kakovosten letnik vina,“ je sklenil vodja
kleti.
V	enoti Tehnični pregledi so ohranili svoj tržni delež, v skupnih prihodkih znaša 2% in je tudi stroškovno učinkovita dejavnost.
Agroind 1894 d.d. je skupaj ustvaril 201 milijon čistega dobička, od tega v kleti 122 milijonov, 70 milijonov v Mlekarni, 9 milijonov dobička pa je prispevala enota tehničnih pregledov.
V	preteklem letu so na številnih sejmih in ocenjevanjih vin ter sirov pobrali kar nekaj nagrad. Na sejmu Gast v Splitu je postala zlata Malvazija letnik 2005, srebrni pa pinela 2006 in merlot 1998 ter Cabernet - Sauvignon 2003. Malvazija 2005 se je odlikovala tudi v Parizu in dobila srebrno medaljo, Chardonnay Mandrija Lanthieri 2005 pa je v Burgundiji v Franciji, kjer so ocenjevali le char-donnaye, dobil bronasto priznanje. Nedavno nazaj pa je Nanoški sir v Novem sadu postal zlat med siri.
Seveda smo na konferenci izvedeli tudi za ponovno odprti Vipavski hram, restavracijo za ljubitelje odlične kulinarike, s poudarkom na vipavskih jedeh, seveda ne gre brez modernih gurmanskih trendov. Posebej pa vleče možnost ogleda kleti z degustacijo njihovih najboljših vin.
Ivan Mermolja
Vlaganja se obrestujejo
Nova Gorica, 20. aprila 2007 - Nadzorni svet Cestnega podjetja Gorica (predseduje mu Dušan Črnigoj) je obravnaval dosežke družbe v lanskem letu in bil z rezultati poslovanja zadovoljen. Cestno podjetje iz Nove Gorice je namreč ob enakem številu zaposlenih povečalo prihodke kar za četrtino.
T Tbilanco 23 milijonov evrov
V skupnih prihodkov je velik delež prispeval asfaltni program, saj so zamešali in položili kar za tretjino več asfaltnih mešanic kot leto poprej. Dobro so bile izkoriščene tudi vse druge zmogljivosti, vključno z mehanizacijo. Ugodni trendi se nadaljujejo tudi v začetku tega leta. Kljub mili zimi cestarji niso bili brez dela, saj so se namesto s snegom ukvarjali z urejanjem komunalne infrastrukture, največ v Logu pod Mangartom, Volčah in Biljah.
Dobre rezultate gre po besedah direktorja družbe Jožeta Breclja pripisati tudi stalnim vlaganjem
v posodabljanje opreme in v nove tehnologije, med katerimi se je še posebej obnesla oprema za tankoslojne površinske prevleke. Samo lani so v posodabljanje vložili 2 milijona evrov. Veliko skrb namenjajo okoljevarstvenim izboljšavam, tako v asfaltni bazi Vrtojba kot tudi v separaciji Doline pri Tolminu. Prav ta dva obrata sta na letošnjem sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni tudi prejela znak kakovosti v graditeljstvu, ki jih podeljuje gradbeni inštitut pri ZRMK (Zavod za raziskave konstrukcij in materialov).
epp
Kresnice v Ajdovščini
^ Ajdovščini je Primorje začelo z gradnjo nove stanovanjske soseske, ki bo zrasla med Bevkovo in Vipavsko cesto pri Bisu. Soseska, ki so jo poimenovali Kresnice, bo v štirih stolpičih ponudila 101 stanovanje.
reza tržno gradnjo Primorja, vJTki je zemljišče odkupilo že pred časom. Trije trinadstropni in en štirinadstropni stolpič bodo oklepali notranje dvorišče z igrali in klopmi, pod vsem skupaj pa bo kletna garaža s 44 .parkirnimi mesti. Še 109 parkirišč bo na zunanjih površinah.
V Kresnicah bo največ dvosob-
nih stanovanj (42), trisobnih bo 21, dvoinpolsobnih 15, ostala bodo manjša. V eni od stavb bo 10 stanovanj prilagojenih za invalide. Sosesko je zasnoval ajdovski projektivni biro Arhikon, Stavbe bodo arhitekturno razgibane in sredozemsko barvite, s tradicionalno vipavsko korčno kritino, v skladu z imenom pa
bodo poskrbeli tudi za ustrezno osvetlitev. Kresnice bodo nedvomno dodatno obogatile podobo Ajdovščine v tem predelu, ki dobiva lastnosti nove mestne četrti. V neposredni bližini soseske se namreč nahajajo nakupovalno središče, upravna enota, bencinski servis, rekreacijske površine in vrtec, raste pa tudi že
nova osnovna šola Šturje. Prav bližina vrtca in šole je posebej zanimiva za mlade družine. Na mladostnost, živahnost, svetlobo spominja tudi že izbor imena Kresnice.
Zasnova objekta omogoča faz-nost gradnje in prvih 56 stanovanj bo na voljo že poleti prihodnjega leta.	epp
ajdovski odmevi
OBČANKE IN OBČANI
Vabljeni na
SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU
V SOBOTO. 5. MAJA. OB 18, URI
DVORANA PRVE SLOVENSKE VLADE
SLAVNOSTNA SEJA
Govornika:
župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak predstavnik Vlade RS dr. Andrej Bajuk
Program bodo oblikovali:
Oktet Castrum in mladi interpreti
Pred in po slovesnosti bo na Trgu 1. slovenske vlade igrala
PIHALNA GODBA VRHPOLJE
PRAZNUJMO SKUPAJ!
Spoštovane občanke in občani občine Ajdovščina, ob občinskem prazniku 5. maju, Vam prisrčno čestitam! Posebej čestitam letošnjim prejemnikom petomajskega in občinskih priznanj ter se jim zahvaljujem za njihov prispevek!
Župan Poljšak Marjan
Nagrajenci ob letošnjem občinskem prazniki^ 5. maju
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Ajdovščina je na svoji seji, 19. aprila obravnavala prispele predloge za petomajsko in občinska priznanja. Na javni razpis za podelitev je prispelo osem predlogov za podelitev petomajskega priznanja in deset predlogov za podelitev priznanja občine. Dva predloga sta prispela po roku.
^klep komisije je na svoji 6. red- samostana Vipavski Križ in pri-Oni seji potrdil tudi Občinski spevek pri raziskovanju zgodo-svet.	vine Ajdovščine z okolico v 16.
Petomajsko priznanje prejme stoletju; KMETIJA ARKADE za ANTON ŽAGAR, za dolgoletno uspešno delo pri razvoju turi-delo na področju vzgoje in izob- stične kmetije, raževanja ter ohranjanja šol na Komisija je na svoji seji skleni-podeželju.	la še, da v letošnjem letu podeli
Občinska priznanja pa prejme- posebno, spominsko priznanje jo MARTINA BATIČ za uspehe na za posebne dosežke na podro-področju zborovskega dirigira- čju športa in kolesarjenja dolnja; BOGOMIR MARKO KRALJ, goletnemu športnemu delavcu PATER ANGEL KRALJ za zasluge JURIJU LULIKU, priznanje bo pri obnovi kulturnih vrednot podeljeno ob zaključku kolesar-
ske dirke po ulicah Ajdovščine, ki bo potekala 12. maja. Nagrajencem čestitamo!
Občina Ajdovščina
Renesansa Ajdovščine ni več skrivnost
Knjiga razkriva zgodovino
19. aprila, na pomladni četrtkov večer, je v nabito polni Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini potekala predstavitev nove publikacije iz zbirke BERILA Goriškega muzeja - knjiga Ajdovščina, Sturje in sosednji kraji v zgodovinskih zapisih od konca 15. do začetka 17. stoletja avtorja Stanislava
Bačarja je že 10. po vrsti.
TV"njiga preko zanimivih do-JN.kumentov, ki so objavljeni v originalu, razkriva dogajanje v pozni srednjem veku na Ajdovskem, predvsem v porečju Hublja. Transkripcijo besedil sta opravila pater Angel Kralj in magister Vojko Pavlin, iz nemščine sta besedila prevajala profesorica Jana Hodak in pater Angel Kralj, računalniško je dokumente in fotografije obdelal Anej Skočir, besedila je lektorirala Ada Bačar, knjigo pa je natisnila Grafika Soča. V avli dvorane pa je bila ob tej priložnosti odprta razstava, ki pripoveduje o življenju na Ajdovskem v 16. stoletju. Na ogled bo še do sredine maja. Dogodek ob predstavitvi knjige je v srednjeveško občutje ovil Oktet Castrum, s pesmijo upornih kranjskih kmetov - Stara pravda - iz leta 1515 na začetku in »Ta staro božično pejsmijo«, objavljeno leta 1584 v Slovenski protestantski pesmarici ob zaključku. Vmes pa so o knjigi in o avtorju spregovorili pomembni možje. Direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič je pred-
stavil zbirko Berila ter poudaril pomen Bačarjevega dela. Župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, se je avtorju zahvalil za velik prispevek k pojasnjevanju naše preteklosti, saj je knjiga ena redkih publikacij, ki verodostojno priča o zgodovini naših krajev. Stanetov velik prijatelj, tudi podpredsednik Državnega zbora RS, dr. Vasja Klavora, je pripovedoval o prijateljstvu s Stanetom ter o pomenu njegovega vsestranskega raziskovanja preteklosti. Zgodovinar dr. Branko Marušič je predstavil knjigo in čase, o katerih knjiga govori. Ajdovščina je bila od nekdaj na prepihu zgodovine, tudi v mračnih srednjeveških časih so se tu odvijala burna dogajanja, predvsem pa so pomembno vlogo odigrale mnoge in raznovrstne dejavnosti ob Hublju. V knjigi je objavljenih vrsta dokumentov, iz katerih je mogoče razbrati mnogo zanimivega o življenju takratnih Ajdovcev. Zelo redko izide knjiga, ki bi vsebovala kompletni proces: originalni dokument v rokopisu, transkripcijo, prevode, smiselne prevode ter komentarje, ki pa niso zelo obsežni, po avtorjevem mnenju namreč niti niso potrebni. Za konec je nekaj besed zbranim povedal tudi avtor sam, Stanislav Bačar. Predvsem se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali k nastanku knjige,
še posebej pa je izpostavil pomen dela patra Angela Kralja, ki je opravil najtežje prevode starih dokumentov. Poudaril je, da je večina sodelavcev delo opravila brezplačno, čeprav je šlo v veliki meri za pomembna in natančna strokovna dela. Publika si je z zanimanjem ogledala razstavo, ob tej priložnosti so bile na voljo tudi zgibanke o Hublju, ki jih je založila Občina Ajdovščina in so vam na voljo v TIC Ajdovščina.
Knjiga Ajdovščina, Šturje in sosednji kraji v zgodovinskih zapisih od konca 15. do začetka 17. stoletja bo odličen pripomoček znanstvenikom in raziskovalcem preteklosti. Z veseljem pa jo bodo prelistavali tudi ostali bralci, saj so tako stari dokumenti zelo zanimive priče preteklosti. Da je zgodovina našega mesta zanimiva in privlačna tema, dokazuje tudi dejstvo, da je knjiga skorajda že pošla. Hkrati pa je potrebno pripomniti, da gre za eno redkih tovrstnih publikacij o Ajdovščini, kjer raziskovalce naše preteklosti čaka še vrsta zanimivih izzivov. Ob koncu le še povabilo na sprehod do ostankov dediščine bogatih srednjeveških obrtnih dejavnosti ob Hublju, okolica obnovljenih plavžev na fužinah je očiščena in kar vabi na romantičen sprehod v daljno preteklost našega kraja.	Sanda Hain
Nova šola v
Budanjah
V petek, 4. maja ob 18.00 uri, bo v Budanjah potekalo slavje ob otvoritvi nove šole. Vsaka nova šola na podeželju je pomembna, saj ohranja vir življenja kraja. Zato je odprtje podružnične šole Budanje - Dolga poljana z oddelkom vrtca pomemben dogodek, tako zo oba kraja, kot tudi za Občino Ajdovščina, ki je nastopila kot investitor nove hiše učenosti. Podružnica v Budanjah pa že daje slutiti nove pridobitve, saj podružnica že pripada novi osnovni šoli Sturje.
TVTova šola in oddelek vrtca J-N sta zgrajena na delu lokacije bivšega zadružnega doma. Novi prostori skupaj merijo 1072 kvadratnih metrov površin. Novogradnje je za 775 kvadratnih metrov, obstoječa dvorana krajevne skupnosti pa bo služila za telovadnico.
Investicijski program je bil na seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina sprejet oktobra 2005. Na javnem razpisu je bil kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje Vegrad d.d. iz Velenja. Pogodba s podjetjem je bila podpisana po sistemu »ključ v roke s
fiksno ceno do pridobitve up°' rabnega dovoljenja in predaje objekta naročniku«. Vrednost p°' godbe je znašala 664.496 evrov. Celotna vrednost projekta za' jema še stroške nadzora (10.015 evrov), stroške opreme (83-500 evrov) in stroške komunalne opremljenosti (25.000 evrov)-Investicijo je v celoti kril prora' čun Občine Ajdovščina. Gradnja je stekla maja lani ter se je zaklj11' čila v aprilu.
Odprtje nove šole v Budanja bo potekalo v petek, 4. maja o 18.00 uri. Dobrodošli!
sh
5
ajdovski odmevi
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina na podlagi Pravilnika o subvencioniranju projektov inovacij (Ur. 1. RS št.57/03, 26/04 in 15/05) in Odloka o proračunu za leto 2007 (Ur. 1. RS št. 09/ ()7 in 31/07) objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev subvencij za projekte inovacij v letu 2007
1.	PREDMET JAVNEGA Razpisa so proračunska sredstva Občine Ajdovščina, ki se bodo dodelila za projekte inovacij v letu 2007, in bodo pokrivala naslednje stroške:
a)	stroške za pridobitev patenta oziroma za zaščito izdelka - do višine 4.000 EUR
b)	stroške izdelave začetnega prototipa - do višine 6.000 EUR
c)	predlogi inovativnih tehničnih rešitev - do višine 1.000 EUR
d)	tehnično dokumentirane inovativne ideje - do višine 1.000 EUR
e)	stroške tehničnih raziskovalnih nalog, ki so namenjene razvoju novih izdelkov oziroma inovativnih tehnoloških rešitev - do višine 2.000 EUR
2.	POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV
2.1.	Na javni razpis se lahko prijavijo:
1. za sofinanciranje ukrepov pod točko a in b:
• občani s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina ter
■ mala in srednja podjetja s sedežem v občini Ajdovščina,
ki morajo razpolagati z vsaj delo-ma ustvarjeno novo tehnično rešit-vijo oziroma želijo opraviti začetni razvoj. Prijavitelji lahko za delo v Projektu najamejo izumitelja novosti oziroma najamejo raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje določene s Predpisi o raziskovalni dejavnosti. Začetni razvoj pa obsega razvojna
dela, ki so potrebna, da se preverijo tehnične in druge lastnosti izuma.
2.	za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e:
-	občani s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina ter
-	zaposleni v podjetjih s sedežem v občini Ajdovščina
2.2.	Popolne vloge na razpis morajo biti pripravljene v skladu z navodilom za pripravo vloge, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.
2.3.	Vloga za sofinaciranje ukrepov pod točko a in b mora vsebovati:
2.3.1.	Potrdilo pristojnega organa, ki vodi evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje določene dejavnosti. Za fizične osebe pa je potrebno predložiti fotokopijo osebne izkaznice.
2.3.2.	Predstavitev predlagatelja;
2.3.3.	Predstavitev novosti;
2.3.4.	Finančno konstrukcijo projekta z viri financiranja;
2.3.5.	Izjava, da za prijavljeni projekt v zadnjih 3 letih, ni dobil državne pomoči, oziroma če jo je, kolikšen delež je za isti namen že dobil iz drugih virov.
2.4. Vloga za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e mora vsebovati:
2.4.1.	Za fizične osebe pa potrebno predložiti fotokopijo osebne izkaznice;
2.4.2.	Predstavitev tehnične rešitve, inovativne ideje oziroma raziskovalne naloge..
3.	MERILA ZA DODELITEV
SREDSTEV
Pri razvrščanju predlogov projektov, ki se sofinancirajo iz ukrepa a in b bodo upoštevani naslednji ocenjevalni kriteriji:
Za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e, bo prejete vloge ocenila strokovna komisija na podlagi predstavitve prijavljenega projekta. Sofinancirani bodo najboljši projekti.
4. VIŠINA SREDSTEV za dodelitev subvencij za projekte inovacij v letu 2007 je 8.345 EUR.
Višina subvencije za prijavljene projekte ne sme presegati 50% vred-
Zap. št.	Ocenjevalni kriteriji	Najvišje možno št. točk
i.	Vpliv novosti na dodatno zaposlitev visoko kvalificirane delovne sile	25
2.	Doseganje višje stopnje dodelave novosti oziroma izkazovanje višjih že vloženih sredstev v novosti	25
3.	Pridobitev interesenta, kije pripravljen vlagati v nadaljnje faze projekta	20
4.	Večja varnost in racionalnost	10
5.	Število podeljenih patentov oziroma izpeljanih tehnoloških inovacij	10
6.	Med izvajalce oziroma soizvajalce vključuje raziskovalne oz. izobraževalne institucije	10
nosti upravičenih stroškov projekta.
Upravičeni stroški za sofinanciranje ukrepov pod točko a in b so:
-	stroški za pridobitev patenta,
-	stroški za zaščito izuma,
-	stroški dela, ki nastajajo nepo-
sredno kot posledica raziskave in razvoja projekta,
-	materialni stroški za izdelavo začetnega prototipa,
-	stroški raziskovalnih in svetovalnih storitev,
-	stroški instrumentov in druge opreme, ki se izključno uporabljajo za izvedbo projekta.
Zgornja višina pomoči ne sme biti presežena, ne glede na to, iz katerih javnih virov je pomoč dodeljena.
5.	ROK do katerega morajo biti porabljena dodeljena sredstva: dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 20.12.2007.
6.	Razpisna dokumentacija se lahko dvigne v času trajanja razpisa vsak dan od 8.00 do 12.00 v vložišču Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/ a, Ajdovščina ter na Območni obrtni zbornici, Ajdovščina, Vipavska cesta 4/b, Ajdovščina. Razpisna dokumentacija je dostopna tudi na spletni strani www.aidovscina.si, pod rubriko razpisi. Dodatne informacije so vam na voljo po telefonu na številki: 05 365 91 26 (g. Janez Furlan).
7.	Pisne vloge z oznako: »NE ODPIRAJ PRIJAVA NA RAZPIS - INOVACIJE 2007« in z naslovom pošiljatelja, na hrbtni strani, v zgornjem delu ovojnice, morajo predlagatelji oddati v zaprti ovojnici. Vloge morajo biti predložene na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina osebno ali s priporočeno poštno pošiljko do najkasneje 21.09-2007, pri čemer se za rok oddaje šteje čas odtisa poštnega žiga.
8.	Predlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 30 -ih dni od dneva oddaje popolne vloge.
ŽUPAN Marjan POLJŠAK, s.r.
Obvestilo:
Naprošamo vse občanke in občane, ki se ob koncih tedna z avtomobilom podajajo v mesto Ajdovščina, da svojega jeklenega prijatelja, v izogib preveliki gneči na Lavričevem trgu, parkirajo na makedamskem parkirišču za starim mlinom, oziroma na parkiriščih na obrobju mesta.
Hvala za razumevanje!
Razpis za ugodne podjetniške kredite!
V Uradnem listu RS št. 16/07 je objavljen Javni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava. Obe zgornje-vipavski občini namreč namenjata proračunska sredstva, Obrtna zbornica Ajdovščina-Vipava pa doda še lastna sredstva, za subvencioniranje obrestne mere. Kredit je namenjen majhnim podjetjem in gospodarskim družbam ter občanom, ki imajo pri pristojnem sodišču vloženo vlogo za vpis v sodni register, z nekaterimi omejitvami pri dejavnostih. Krediti naj bi služili različnim investicijam v prostore in opremo za opravljanje dejavnosti, prosilci pa bodo razvrščeni s pomočjo meril, ki so natančno navedena v razpisni dokumentaciji. Dostopna je na spletni strani Občine Ajdovščina www.
ajdovscina.si, v rubriki »razpisi«. Dodatne informacije pa lahko dobite na Občini Ajdovščina, Občini Vipava in na Obrtni zbornici Ajdovščina-Vipava.
Občina Ajdovščina
Poročilo s 6. redne seje sveto Občine Ajdovščina
Konec aprila, dan pred prazniki, so svetniki ajdovskega Občinskega sveta zasedali na 6. redni seji. Dnevni red, napolnjen s pomembnimi vsebinami, je nakazoval delovno srečanje, najpomembnejša točka, ki je pogojevala sestanek pred prazniki, pa je bila sklep o letošnjih dobitnikih petomajske nagrade in občinskih priznanj. Slavnostna seja bo namreč potekala že v soboto, 5. maja. Predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, so svetniki brez razprave in z večino glasov sprejeli. Petomajska nagrada bo na letošnji slavnostni seji izročena v roke Antonu Žagarju, ravnatelju Osnovne šole Dobravlje, za dolgoletno in odlično vodenje Šole ter za prizadevanje za ohranjanje vaških šol. Priznanja pa bodo prejeli odlična mlada zborovska dirigentka Martina Batič, pater Angel Kralj in turistična kmetija Arkade iz Črnič. Hkrati je bilo sklenjeno tudi, da prejme spominsko priznanje za dosežke na športnem področju Jurij Lulik, podeljeno pa mu bo na kolesarski dirki, ki se vrača na ulice Ajdovščine v soboto, 12. maja.
C eja pa se je pričela s pregledom ^letnega poročila Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina, ki ga je podal direktor družbe, Evstahij Paljk. Družba je leto 2006 zaključila s pozitivnim re-*ultatom - 52,3 milijoni tolarjev dobička. Razprave na to temo ni bilo, zato pa je bilo toliko več vPrašanj, mnenj in pobud danih Pfi naslednji točki - v sprejem je bil predlagan Sklep o povišanju Cen pogrebnih storitev in letnih Pristojbin. Mnogo svetnikov se s Povišanjem cene ni strinjalo, ^Prašljive so se jim zdele tudi nehote postavke v ceniku. Sredi razprave so se odločili, da zaradi Premalo informacij točko prestalo na naslednjo sejo, do tedaj pa 'dora pripravljalec gradivo opre-•hiti z vrsto dodatnih podatkov Predvsem primerjalne narave, rez razprave je bil sprejet sklep Ugotovitvi sredstev Občine Jdovščina predvidenih za finan-'ranje projekta Izgradnja komu-dalneinfrastrukturevAjdovščini, leP je potreben za zagotavlja-. Je sredstev Ministrstva za okolje ‘n Prostor in SVRL. Tudi nasled-Ja točka je bila zgolj formalne j arave - Odlok o spremembah 11 dopolnitvah Odloka o ustavitvi vzgojno izobraževalnega av°da Osnovna šola Dobravlje
je namreč predvsem ukinjal dve podružnični šoli. Tako šola na Brjah, kot šola v Kamnjah že dve leti samevata. Svet šole, svet staršev in obe krajevni skupnosti se strinjajo, naj se podružnici ukineta. Statistika namreč govori, da tudi v naslednjih letih ne bo dovolj velikega števila otrok, da bi se splačalo vzdrževati prostore šol, hkrati pa se v obeh krajih izkazujejo potrebe po dodatnih prostorih za različne dejavnosti. Poleg tega se odlok prilagaja novi zakonodaji - tako kot tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Tudi ta pravilnik je bil sprejet brez razprave. Sledilo je poročilo o regionalnih razvojnih programih v katere se vključuje Občina Ajdovščina, o katerem pišemo v posebnem prispevku. Nekateri svetniki so precej skeptično ocenili sodelovanje Občine Ajdovščina pri iskanju možnosti za koriščenje evropskih sredstev, predvsem pri organiziranju akcijske skupine LAS, kjer si bo mogoče prvo pozicijo zagotoviti le z angažiranim pristopom. Predstavnica
Razvojne agencije ROD, Suzana Ž- Ferjančič, je nasprotnega mnenja, zagotovila je, da se bo trudila za animacijo prebivalcev doline in za prepoznavnost programa.
Med rednimi spomladanskimi opravili občinskih svetnikov je tudi sprejemanje soglasja za povečan obseg sredstev za plače iz naslova delovne uspešnosti. Za sedaj se med »delovno uspešne« zavode - gre zgolj za tiste ustanove, ki si to »uspešnost« lahko zagotovijo s tržnimi storitvami
-	prištevajo Lekarna Ajdovščina, Ljudska univerza Ajdovščina in Gasilsko reševalni center Ajdovščina. Med tem, ko zadnja dva zavoda zaprošata za relativno »normalen« odstotek dobička za delitev med zaposlene - nekaj manj kot 5 odstotkov, Lekarna v prošnji navaja višji odstotek, kot ji ga je odobril pristojni odbor ter na seji tudi občinski svet v celoti
-	dobrih 16 odstotkov. Med mnogimi pripombami in pobudami na vsebino, ob kateri se vsako leto znova odpre burna razprava, je bilo slišati tudi priporočilo, naj se svetniki v prihodnje do nagrajevanja obnašajo bolj konzervativno. Bolj konzervativen pristop pa bodo morali - v izogib posledicam svojih dejanj - uvesti tudi vandali na Lavričevem trgu, saj
so svetniki sprejeli sklep o uvedbi video-nadzora na Lavričevem trgu. V nadaljevanju so brez razprave potrdili Iva Boscarola kot svojega predstavnika v upravnem odboru Univerze v Novi Gorici ter dali pozitivno mnenje k imenovanju Tanje Stibilj Slemič za direktorico Doma starejših občanov Ajdovščina. Na koncu so prišla na vrsto vprašanja in pobude svetnikov. Kar nekaj zanimivih idej je bilo slišati: naj se sestane komisija za kmetijstvo, da sproži alarm in vsaj poskuša najti rešitev pred neizogibno poletno sušo ter omili posledice; naj ena od točk naslednje seje obravnava krožišče na BIS-u, da ne bo zopet potrebno iskati rešitve v zadnjem trenutku; želja je tudi, da se na eni od naslednjih sej v celoti obravnava problematiko športa v občini Ajdovščina. Zopet je bila omenjena problematika ceste Col - Podkraj, tamkajšnji prebivalci so preko svojega svetnika občinskemu svetu posredovali prošnjo, naj poskuša vplivati na upravljalca ceste, da generalno reši težave. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje s področja kulture - zakaj je potrebno za pevske revije in druge prireditve, ki jih sestavljajo različni produkcijski nastopi in njih
izvedbo tudi finančno podpira Občina Ajdovščina, plačevati vstopnino? To moti predvsem starše nastopajočih, ki po večini sestavljajo publiko tovrstnih prireditev. Zanimiva je bila tudi pobuda, naj se prične sistematično menjavati topole po mestnih parkih z drugimi, manj motečimi vrstami dreves. Podkrajci pa prosijo občino, naj pomaga in na podjetje Telekom naslovi pobudo za nadgradnjo telefonskega omrežja z ADSL. Želja enega od svetnikov pa je, da bi Vipavsko dolino z železniškimi tiri povezali z Ljubljano.
Svetniki se bodo naslednjič sestali na slavnostni seji, v čast prazniku Občine Ajdovščina in spominu na ustanovitev prve slovenske povojne vlade, 5. maja 1945, v nekdanji Bratinovi dvorani. Protokolarna obveznost seje bo podelitev nagrade in priznanj, kulturni program pa bodo oblikovali Pihalna godba Vrhpolje, ki bo na Trgu 1. slovenske vlade igrala pred in po proslavi, Oktet Castrum ter mladi interpreti. Slovesnost, na katero ste vabljeni tudi občanke in občani, bo potekala v Dvorani prve slovenske vlade, v soboto, 5. maja ob 18.00 uri.
Pripravila Sanda Hain
iz naših sredin
2. državna tekma v Agilityju
Poligon pod Ustjami
V soboto 7. 4. 2007 se je na poligonu Športno kinološkega društva Ajdovščina pod vasjo Ustje, odvijala 2. državna tekma v Agilityju. Nastopilo je kar 157 psov iz Slovenije, Hrvaške in Italije, skupaj s svojimi vodniki. Tudi vreme je bilo tekmovalcem in njihovim štirinožcem naklonjeno, saj je bil prijeten sončen dan, pa tudi burja jim je prizanesla. Celotna organizacija prireditve je potekala brez zapletov, tekmovalci so odhajali zadovoljni. Obljubili so, da se prihodnje leto vrnejo ter s seboj pripeljejo še nove navdušence nad tem športom, v kraj prijaznih ljudi in prečudovite Vipavske Doline
^ I tekmovanje je potekalo v
X dveh uradnih razredih in sicer Agility (1. tek) in Jumping (2.tek). Agility vključuje poleg višinskih ovir tudi »discipline« kot so slalom, tunel, palisada, gugalnica, most in obroč. Jumping pa je zgolj tek čez višinske ovire.
Glede na plečno višino psa pa obstajajo tri kategorije in sicer S (small), M (medium) in L (large). Tekmo je sodil Silvester Škerget, včasih tudi sam tekmovalec in reprezentant v Agilityju. Tekma
se je pričela ob 9-00 uri zjutraj in je zaradi rekordnega števila nastopajočih trajala vse do 17. ure. Domači tekmovalci so zasedli tri druga mesta, po eno četrto, deveto in petnajsto mesto v najštevilčnejši kategoriji. Seveda so tekmovalci in gledalci med tem časom imeli tudi odmor za kosilo, ki so ga pripravili naši člani.
Ob tej priložnosti bi se Športno kinološko društvo Ajdovščina rado zahvalilo vsem sponzorjem, ki so pomagali, da je bila tekma kvalitetno in uspešno izpeljana. Zahvala gre tudi vsem članom in nečlanom društva, ki so s svojim vestnim delom pripomogli k nemotenemu poteku tekmovanja, ki je bilo po številu tekmovalcev najštevilnejše doslej v državi.
Peter Semolič Predsednik ŠKD Ajdovščina
Na Angelski gori
Konec poletja lanskega leta je na Otlici nastalo novo društvo, ki si prizadeva za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, oza-veščanje prebivalcev o lepotah področja ter razvoj turizma na Gori. Že kot neorganizirana skupina zagnancev so njeni člani, sedaj jih Turistično društvo Okno šteje dvanajst, obnovili dvorano na Otlici v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Otlica - Kovk in Občino Ajdovščina ter organizirali dve Angelski nedelji, vaški ples in slovesnost ob otvoritvi dvorane, na kateri so sodelovali domači ustvarjalci. Kot organizirana skupina pa so polni načrtov
zadružnim domom ob 8.30, zaključek pa med 12. in 13. uro. Del poti bo potekal po Robu (od Penklerije do Črnih sten), del pa v notranjosti Gore (Log, Ojstrica, Cerkovna). Pohod je primeren tudi za družine z manjšimi otroci, saj ne bo prezahteven, vseeno pa je športna obutev obvezna. Startnine ni, vabljeni pa so vsi, ki radi uživajo ob neokrnjeni naravi. Člani društva bodo med potjo predstavili zanimivosti področja, pohodniki pa bodo dobili zgibanke z opisom poti in pijačo. Cilj pohoda bo pred zadružnim domom na Otlici. Za hrano in pijačo bo na cilju poskrbljeno.
1. julija bo na Otlici organiziran ljubiteljski nogometni turnir. Dodatne informacije bodo na voljo v dneh pred turnirjem na spletni strani društva.
Splet poletnih prireditev bo v nedeljo, 2. septembra, s tradicionalno Angelsko nedeljo - šagro na Otlici. Za hrano in pijačo ter dobro glasbo in bogat program s srečelovom bo poskrbljeno.
Seveda se bodo prireditve nadaljevale tudi v jesen. O tem pa v enem od prihodnjih člankov.
Danijela Likar
in želja za prihodnje sezone.
^^a letošnjo poletno sezono pa ^jpripravljajo še obilo zanimivosti. Ena od teh se je odvijala 13. aprila, ko so v dvorani na Otlici gostili Adija Smolarja. Občinstvo je bilo nad nastopom navdušeno, z njim pa je bil zadovoljen tudi avtor sam.
V nedeljo, 6. maja, bo na Otlici nastopil igralec Aleš Valič s svojo monokomedijo Al’ en al’ dva. Karte so že v prodaji, rezervirate pa jih lahko pri predsedniku društva Izidorju Peljhanu na tel. 05 3649 370 ali GSM 041 708 134. Predstava se začne ob 18. uri, traja pa približno tri četrt ure.
13- maja pa bo TD Okno organiziralo Pohod po Angelski gori. Štartno mesto bo na Otlici pred
Praznovali smo v Kamnjah
Ker je deseti pohod nekakšen mejnik, ki smo si ga ob organizaciji prvega Velikonočnega pohoda na Malo Goro težko predstavljali, smo se odločili, da ta dogodek tudi dostojno proslavimo.
... in na Mali Gori
no navezani na Malo Goro, zakaj nam toliko pomeni in zakaj se po toliko letih še vedno radi vračamo k njej.
Izdali in predstavili smo serijo štirih razglednic z motivi Male Gore in vasi Kamnje, ki so jih posneli člani planinske sekcije. Našo navezanost na Malo Goro so nakazali tudi mladinci v programu, ki so ga pripravili za ta večer.
Vzdušje v nabito polni dvorani pa je dvignilo ubrano petje okteta Castrum iz Ajdovščine. Prisotne smo povabili še na ogled razstave, ki smo ji dali naslov Mala Gora nekoč in danes. Razstavili smo stare fotografije, ki nam poročajo
priznanje za uspešno delo.
Najmlajši in najstarejši udeleženec, župan, planinci iz Benečije ter harmonikar so kot posebno nagrado prejeli kolače, ki sta jih
Tsoboto 31- marca smo v pros-V torih šole v Kamnjah pripravili večer, na katerem smo predstavili zbornik z naslovom »Mala Gora kraj lepih spominov in trdega dela«, ki so ga pripravili člani študijskega krožka Kamnje. Z njim so prikazali delček tega, zakaj smo Kamenje! tako čustve-
Tponedeljek na dan pohoda se
V je prebudilo čudovito jutro, ki je kar vabilo v naravo. Že kmalu po devetih so se na Mali Gori začeli zbirati pohodniki od blizu in daleč. Vzdušje je bilo enkratno. Pohodniki so na planoto prihajali iz vseh pristopnih smeri.
Na Mali Gori je prijetno dišalo po polenti. Pohodniki so posedali po suhi travi in se nastavljali toplim sončnim žarkom. Toliko pohodnikov Mala Gora do sedaj še ni gostila. Ob enajstih je predsednik sekcije pozdravil pohodnike. Za glasbo je najprej poskrbel harmonikar Blaž s svojo skladbo Na Mali Gori, kasneje pa se nam je pridružil tudi oktet Castrum iz Ajdovščine. Kot se za prireditev spodobi, se je zvrstilo tudi nekaj govorcev, ki so želeli povedati svoje vtise, med njimi tudi župan Marjan Poljšak, vsakoletni udeleženec pohoda, ki je požel aplavz s svojim udarnim govorom, v katerem je pomen pohodništva poudaril z znamenitim rekom »zdrav duh v zdravem telesu«. Matično planinsko društvo je sekciji Kamnje podarilo sliko Braneta Jazbarja, kot
pripravili gospodinji iz Kamenj.
Priznaj planinske sekcije so bili deležni zvesti sponzorji in nekateri, ki s svojim delom skrbijo za prepoznavnost Male Gore. Kljub velikemu številu pohodnikov so
o košnji in spravilu sena na Mal* Gori, orodje in predmete, ki so jih pri tem opravilu uporabljali osrednji razstavni predmet je bil voz (wlke) prirejen za prevoz sena po strmih kolovozih navzdol.
Razstavili smo tudi fotografijo o gradnji koče in kroniko dosedanjih pohodov v sliki. Zanimivo je bilo podoživljanje dogajanja v preteklosti tistih, ki so razstavljene predmete uporabljali Pr* košnji in spravilu sena na Mal* Gori. Druženje se je nadaljevalo ob pogostitvi in prijetnih pogovorih in zdelo se nam je, da srno s tem večerom prisotnim obudili spomin in jih popeljali kar neka) desetletij nazaj.
uspeli kuharji pripraviti dovolj polente, pa tudi kislega mleka ni zmanjkalo.
Lepo je spoznanje, da je med pohodniki veliko mladih, Pa
tudi to, da je prisoten občutek D ohranjanje čiste narave, ki daje pogum za delo vnaprej in za 1° si ob koncu zaželimo: nasvidenje prihodnjič.
Planinska sekcija Kamtije
Občina Duplek v Vipavski dolini
V Ajdovščini, Vipavi, Podnanosu...
Podnanoški, letos že 11 predizbor za Festival v Vurberku, je tudi širše stkal tesnejše vezi r*1^ Štajerci in Primorci. Dozorel je tudi dogovor, da v Podnanosu posadijo potomko najstarejše sl°' venske trte z Lenta v Mariboru.
petnajstčlanska delagacija X^ Turističnega društva Vurberk in Občine Duplek, z županom Janezom Ribičem na čelu, je imela
sicer prvo postajo v Domu starejših občanov v Ajdovščini, kjer so obiskali njihovo nekdanjo sovaš-čanko.Vlasto Horvat in ji pripra-
vili enourni program v prijetnejf vzdušju s pesmijo vurberški fantov in domskih »Vrabčkov«' Pozdravil jo je tudi ajdovski p° župan Igor Česnik.
Sledil je obisk pri županu Občil1*; Vipava Ivanu Princesu in aktuaH1 vinski kraljici Maji Benčina.
Potomko žametne črnine je Podnanosu iz rok vinarja Jože*3 Žižka prevzel Alfonz Rosa. GR e na to, da v Podnanosu načrtuje)0 zasaditev »drevoreda latnikov«> kjer naj bi svoje mesto dobile vse domače avtohtone trte in ker kacija še ni dorečena, so marib°f sko častitljivo sadiko do nadu)
,	,r«niel
njega prepustili v varstvo tr»*
v Vrhpolju. Seveda je beseda te
tudi o letošnjem festivalskem Pt£ dizboru, ki bo v nedeljo, 13-1*13^ EmilFraS
iz naših sredin
7
Ob dnevu zemlje
Zasaditev lipe
Na sončen dan 20. aprila 2007 ob 11. uri so učenci 3. razredov OS Danila Lokarja posadili simbolično drevo, lipo.
iVTa svetovni dan Zemlje 22.
aprila imamo vsi priložnost, da izrazimo spoštovanje našemu planetu in mu naklonimo pozornost ter ga simbolično obdaruje-nio s tem, kar mu pripada - z drevesi. S tem namenom je Gibanje za pravičnost in razvoj v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije pripravilo projekt Darilo Zemlji. Na različnih območjih Slovenije so v tem tednu posadili 200 dreves in v to aktivno vključili lokalne skupnosti, šole, društva, vrtce in vse, ki jo želijo obdarovati.
Posadimo drevo v zemljo, zasadimo vrednote v srce! Naj bo to naše darilo Zemlji. Dan Zemlje se prične v naši glavi, v našem srcu. Dan Zemlje je vsak dan. Vsak dan gradimo spoštovanje in ljubezen, udejanjamo človeške vrednote, živimo v harmoniji z naravo. To bo naše največje Darilo Zemlji. To bo naše največje bogastvo.
Človek se lahko marsikaj nauči od drevesa. Ko je drevo polno sa-
dežev, se ne baha in ne dviga glave ponosno in vzvišeno. Skloni se nizko, se pripogne, kot da ne sprejema nobenih zaslug za svoje dosežke, kot da pomaga človeku, da lažje sadeže obere. Drevo nas uči tudi potrpljenja in strpnosti. Vsakemu nudi senco, ne glede na starost, spol ali vero, narodnost ali status. Drevo ponuja sadeže in senco tudi sovražniku, ki se nanj spravi s sekiro!
Zakaj smo se odločili za sajenje dreves? Drevo je simbol in zgled radodarnosti. V času svojega življenja nam poklanja neprecenljive darove: čisti ozračje, blaži vetrove, nudi zavetje živalim, ohranja pestrost življenja, oblikuje človeku prijazno okolje, je neskončen vir lepote in miru, je naš večni Učitelj.
Učenci 3- razredov so pripravili ob kratkem kulturnem programu še razstavo z likovnimi izdelki v avli II. stavbe. Vabljeni k ogledu njihovih misli o čudežih, ki so nam dostopni in hkrati vsak dan spregledani: drevesu, naravi. Naj posajena lipa pomeni skrb učencev za njeno rast v nadaljnjih letih šolanja v bližnjih učilnicah. Nasvidenje naslednje leto ob tej lipi!
Lama Petrič
Užu programi
V marcu smo na Ljudski univerzi Ajdovščina začeli z izvajanjem programov usposabl[anje za življenjsko uspešnost - UZD. Izobraževalni programi UZU so javno veljavni programi namenjeni zviševanju ravni pismenosti odraslih. Skupno jedro progra-niov se nanaša na pridobivanje temeljnih spretnosti povezanih s pismenostjo, socialnih spretnosti, načel vseživljenjskega učenja in aktivnega državljanstva ter učenja računalništva.
T TŽU BIPS (Beremo in piše-mo skupaj) smo začeli izvajati v Osnovni šoli Draga Bajca v Vipavi, podružnica Osnovna šola Goče. Program je namenjen ntanj izobraženim staršem, ki 'majo otroka v prvem triletju devetletke in mu želijo pomagati pri šolskem delu, pa ne vedo kako. Delo poteka v obliki projektnega učenja, v skupini 6 do 8 staršev, ki obiskujejo program hkrati s svojimi otroki. Program traja 50 ur, 25 ur pa se izpelje v °bliki vodenega domačega dela. Glavni namen programa je polagati staršem pri spoznavanju ttačinov spodbujanja in motiviranja otroka za šolsko delo, raz-vijanje sodelovalnega učenja, hkrati pa starši osvežujejo tudi lastno znanje, ki jim pomaga pri reševanju vsakodnevnih problemov.
UŽU MI (Most do izobrazbe) izdatno v prostorih Ljudske uni-verze, v program je vključenih U udeležencev. Glavni namen Programa je, da udeleženci pridobijo učne navade, tehnike in sPretnosti, ki jim bodo olajšale Ponoven vstop v izobraževanje, dkrati pa osvežujejo tudi znanje, )im pomaga pri reševanju vsakodnevnih problemov. Zaradi Casa, ki je pretekel od zaključka
šolanja, mnogi odrasli potrebujejo osvežitev znanja. Za pridobivanje višje stopnje izobrazbe pa so temeljne spretnosti, povezane s pismenostjo, ključnega pomena za usvajanje učnih vsebin in izkazovanje naučenega pri preverjanju znanja.
UŽU MK (Moj korak) je namenjen odraslim s posebnimi potrebami. Program izvajamo v prostorih Hiše mladih v Ajdovščini. V skupino je vključenih 9 udeležencev, ki preko projektnega dela, na zanimiv in sproščen način pridobivajo nova znanja ter izkušnje. Program je organiziran tako, da se srečanja zaključijo v osmih mesecih. Glavni namen programa je obnavljanje in pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, kar udeležencem omogoča lažje obvladovanje situacij v vsakdanjem življenju, večjo samostojnost in odgovornost, vključevanje v različne družbene dejavnosti ter dvig samozavesti in posledično kakovosti življenja.
Udeležba v programih je brezplačna, program sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad.
info: 3661105, 3681350, 0414-37785.
Anja Jamšek Furlan
Skromna zahvala mamam
Preteklo nedeljo so planinski otroci ob priliki materinskega dne svojim mamam njihov dan popestrili s pestrim kulturnim programom, ki so ga naslovili kar »Hvala, mama«.
lavne zvezde so bili naj-vJTmlajši, ki so številne prisotne zabavali z recitali in plesom, pri tem sta se izkazali mentorici Tjaša Trbižan in Tina Koren, pet-
ja pa jih je podučila zborovodkinja Julijana Leben. Pri skečih je mladim na pomoč priskočila domača dramska skupina, zapele so Planinske gospodinje, kot uspeš-
ne plesalke pa so se izkazale tudi planinska dekleta, ki so v hip-hop ritmih zaplesale pod vodstvom Anise Kete. Redeča nit nedeljske prireditve je bila pesem, ki jo je materam v čast skozi celotni program zavezal Mladinski pevski zbor Tr’šce pod vodstvom Mateje Česen, mame pa so se prav gotovo najbolj razveselile skromnega darilca svojih otrok, ki so ga ustvarjali v delavnicah, pod budnim očesom Tjaše in Urše Terbižan.
Z materinskim dnevom so se Planinci ponovno izkazali kot zelo povezani, saj so se pri prireditvi povezali najmlajši, mladi, Gospodinje s Planine z dramsko skupino in pevskim zborom, posluh pa so izkazali tudi člani skupine Cimet.
M. Č.
Pohod po hitri cesti v Otošče
Staro z novim
Na velikonočni ponedeljek se je letos že petič preko sto članska skupina pohodnikov podala na pot iz Lozic v Otošče. Do sedaj nas je pot vedno vodila po Stari cesti, ki je bila nekdaj glavna povezava med pivško kotlino in Vipavsko dolino. Znano je, da je leta 1782 po njej proti Dunaju potoval papež Pij VI., nekaj desetletij kasneje, v času Ilirskih provinc, pa tudi Napoleon.
T etos smo izkoristili prilož-J-inost in krenili nekoliko višje na pobočje Nanosa, kjer poteka po Rebernicah gradnja enega najbolj zahtevnih odsekov avtocest v Sloveniji. Konec naslednjega leta naj bi namreč dokončali še zadnji del med Vipavo in Razdrtim in tako dokončno odprli peti evropski koridor: povezavo vzhod-zahod.
Trasa poteka po razgibanem vznožju Nanosa, kjer so številne labilne plazovite cone. V zgornjem delu je bila trasa zasnovana tako, da v največji možni meri ohranja obstoječa vodna zajetja in se hkrati izogiba geološko nevarnim področjem, kjer je pričakovati zemeljske plazove. Od 9 km oseka skoraj 4 km poteka preko viaduktov, skozi predore ali vkope; na trasi bo zgrajenih 8 viaduktov v skupni dolžini 2,6 km, dva pokrita vkopa in dva predora. Labilno področje podpirajo številne pilotne stene v skupni dolžini 2 km, na celotnem odseku pa je izvedenih veliko merilnih mest, s katerimi spremljajo ob-
našanje konstrukcije in zaledja. Izvajajo se meritve pomikov na površini s klasičnimi geodetskimi meritvami in s pomočjo GPS-ov ter v globini z inklinacijskimi cevmi, spremlja pa se tudi spreminjanje sidrnih sil v kontrolnih geotehničnih sidrih.
Na hitro cesto smo vstopili na območju imenovanem stranski odvzem Rebrnice, kjer je med izkopom materiala prišlo do zdrsa brežine, zato so bili kasneje predvideni številni varovalni ukrepi stabilizacije zaledja. V nadaljevanju pohoda smo prečkali 670 m
dolg viadukt Šumljak. Objekt je globoko temeljen na 184 uvrta-nih armirano-betonskih pilotih. Spodnji del viadukta je temeljen na flišu, medtem ko so piloti v zgornjim delu v celoti vgrajeni v grušču. Gradnja prekladne konstrukcije je potekala preko drsnega opaža, kar je bilo v Sloveniji prvič izvedeno. Na koncu viadukta nas je kot vselej pričakal sprejem z raznovrstnimi domačimi aperitivi, ki ga pripravijo vaščani iz zaselka Žvanuti.
Strokovno razlago objektov in geoloških značilnosti terena je podal domačin mag. Pavel Žvanut, njegov brat jezuit Miran Žvanut pa je na vrhuncu pohoda daroval sv. mašo v cerkvici sv. Marije Magdalene v Otoščah. Cerkev se prvič omenja v listini o posvetitvi, ki jo je 1496 izdal škof Sebastian, vikar oglejskega patriarha. Ker je bila po turškem pustošenju oskrunjena, jo je 1518 ponovno posvetil škof Daniel de Rubeis, oglejski vikar. Propadajoča je bila popolnoma obnovljena 1988 in je danes v oskrbi Župnije Lozice.
Po maši je organizator društvo Zdravljica Lozice pripravilo še pogostitev in družabno srečanje na katerem se je v lepem vremenu zbralo rekordnih 175 udeležencev.
Marko Nabergoj
irian	Servis In montaža
O SERVIS	* hladilnih naprav
	klima naprav toplotnih črpalk
u r 1 a n 16	* gosp. aparatov
	pralnih strojev pomivalnih strojev
	hladilnikov
8
šent, karitas
Lačen sem bil...
Slovensko združenje za duševno zdravje - SENI je neprofitna in nevladna organizacija, ki nudi psihosocialno rehabilitacijo osebam s težavami v duševnem zdravju na vseh življenjskih področjih. Skrbi za dvig kvalitete življenja teh oseb in ravni neod-
visnega delovanja v skupnosti.
/Tala ‘podružnica’ Centra za IVA duševno zdravje v skupnosti severnoprimorske regije ima svoj sedež tudi v Ajdovščini. Od 2003- so vrata bivše trgovine Ajda na Ribniku osem ur dnevno odprta za dušni blagor. S toplino so prostore ajdovskega dnevnega centra s prostovoljnim delom ustvarili zaposleni in uporabniki. Slednih je trenutno evidentiranih 65; do 15 dnevno, odvisno od ponudbe dnevnih dejavnosti. Nekateri prihajajo redno družabno preživljati prosti čas, drugi obiskujejo zgolj posamezne delavnice, tretji imajo raje osebna svetovanja.
12. dan aprila so ‘odprtih vrat’ v svoje prijazno domovanje povabili širšo javnost. V kratkem kulturnem programu so s pesmijo in avtorsko poezijo prikazali svojo ustvarjalnost in obilje dobre volje. Dnevu zdravja v čast so gostoljubje dokazali s toplimi pozdravnimi besedami vodje centra. Na ogled so postavili pisano bero svojih izdelkov in po predstavitvi svojih številnih dejavnosti ob pogostitvi in klepetu pripravili tudi brezplačen srečelov.
Od minulega poletja ajdovski dnevni center kot svetovalka vodi univ. dipl. socialna delavka Ines Pisk.
Ali postaja v današnji postmoderni družbi, z veliko stresa in visokimi pričakovanji družbe, duševno zdravje dobrina?
Zagotovo. Tudi tema letošnjega dne zdravja je Varujmo življenje in vlagajmo v varnejšo prihodnost!
Poskrbeti moramo, da se dobro počutimo in za naše duševno zdravje tudi kaj naredimo.
Kakšna naj bo preventiva?
Predvsem se moramo naučiti se moramo konstruktivno reševati stres, k boljšemu počutju pa zagotovo pripomore tudi veliko gibanja, torej zdrav način življenja.
Kaj ponuja ŠENT, Slovensko združenje za duševno zdravje?
ŠENT je namenjen osebam s težavami v duševnem zdravju, njihovim svojcem in ostali zainteresirani javnosti. Naše poslanstvo je socialna in psihološka rehabilitacija oseb z duševnimi motnjami, ustvarjanje novih delovnih mest za težje zaposljive ter osveščanje javnosti. Gostje naših dnevnih centrov so posamezniki z občasnimi ali s kratkotrajnimi težavami v duševnem zdravju ter tudi tisti, ki se s težavami srečajo prvič.
Precej krhko je danes duševno zdravje večine izmed nas, vendarle oznaka ‘duševna bolezen’ ostaja stigmatizirana. Zakaj si zatiskamo oči?
Zagotovo je prisoten strah. Težko je sprejeti možnost, da bi se sami znašli v ‘njihovi’ koži.
In tu je ključno osveščanje javnosti; organiziranje izobraževalnih programov, strokovnih posvetov, srečanj, okroglih miz in konferenc z aktualnimi temami duševnega zdravja. Udeležijo se jih lahko vsi uporabniki, svojci in strokovni delavci. Vendarle, stigme si ljudje zadajamo sami, drug drugemu. Posameznike z duševno boleznijo na rob odriva družba, četudi smo vsi pravzaprav njen produkt.
Tudi to. Zato se tudi ljudje s tovrstnimi težavami bojijo govoriti o svoji bolezni. Ker jih je strah, da jih bo družba izločila.
Kakšen program pa ponuja gostom ‘šentova’ domačija?
Predvsem gre za lajšanje socialnih in psihosocialnih stisk uporabnikov, izboljšanje njihovega duševnega zdravja, socialnega položaja in veščin, dvig življenjske motivacije in počutja, kvalitete in samostojnega življenja. Spodbujamo tudi aktivno preživljanju prostega časa in rekreacijo, ki izboljšuje počutje, zmanjšuje depresivnost in občutke tesnobe.
Je nagnjenje k depresivnem
razpoloženju, po vašem mnenju, gensko pridobljeno ali produkt okolja?
Strokovna mnenja so deljena med biološko in psihološko osnovo bolezni. Vsakega malo, menda. Vsekakor pa imamo vsi svoje svetlejše in temnejše dni.
Kako se počuti drugačen, odmaknjen človek?
Zelo osamljen. Res je žalostno, da mladi ob bolezni izgubijo večino prijateljev.
Seveda pa je njihov pogled na svet odvisen od stopnje v zdravljenju in narave bolezni. Shizofrenija, na primer, zavaja z občutki zasledovanja in ogroženosti. Nerealnost teh je mogoče ovreči le skozi dejanja in ljubeč odnos.
Kako to udejanjate v vašem dnevnem centru?
Naše delo poteka skupinsko in individualno. Pripravljamo izobraževalne, interesne in ustvarjalne delavnice. Tako lahko naši uporabniki obiskujejo tečaj angleškega in italijanskega jezika, tudi računalništva, se udeležujejo glasbene, likovne, plesne in sprostitvene delavnice. Vključujemo jih tudi v različne športno - rekreativne dejavnosti in družabne igre.
Ob ponedeljkih poteka delavnica ‘Pot k zdravemu počutju’, kjer teče beseda predvsem o zdravi prehrani. Ob torkih pogovorna skupina z izkušeno in strokovno usposobljeno psihologinjo o svojih težavah, doživljanju duševne bolezni, izkušnjah hospitalizacije, pogosta tema so stranski učinki zdravil in pozitivnih izkušnjah premagovanja kriz. Ta je najštevilčnejše obiskana, ne zaostajajo pa tudi Skupina za samopomoč za uporabnike in Trening socialnih veščin.
Kaj sami najraje počnejo? Gospe imajo rade ročna dela, tudi dva računalnika, darilo donatorjev, sta redno zasedena, mlajši se z veseljem učijo tujih jezikov. Vsi radi prisluhnejo potopisnim predavanjem.
Ker pa jih ima večina težave s pozornostjo in njihova volja hitro omaga, so delavnice relativno kratke. A se učimo tudi vztrajnosti in upanja.
Zagotovo pa bi brez prostovoljnega dela svojim gostom ponudili veliko manj. Poleg vodje in dveh javnih delavk s V. stopnjo izobrazbe namreč pri dejavnostih, ki ne zahtevajo strokovnega znanja, sodelujejo tudi praktikantka in štiri prostovoljke.
Je predvsem potreba po pogovoru tista najbolj želena?
Da, pogrešajo predvsem pogovor in nekoga, ki mu lahko zaupajo. Nekateri celo pokličejo, če ne mo-
rejo priti ali imajo slab dan. Torej gojijo veliko zaupanje do prostovoljk in svetovalk.
Včeraj sem se veselil dobre družbe; danes med nama zeva prepad; jutri mi okolica pred nosom zaloputne vrata. Kako posameznik doživlja ‘drugačnost’?
Duševno bolezen spremljajo težave, ki posameznika precej ovirajo pri popolnem socialnem funkcioniranju in vključevanju v skupnost. To se kaže v pomanjkanju nekaterih socialnih veščin, skrči se socialna mreža, upade motivacija in samozaupanje, zelo se spremeni tudi samopodoba. V svojem okolju ne najdejo topline in občutka sprejetosti.
Bi lahko opredelili varovance vašega dnevnega centra?
Težko. Obiskuje nas različna populacija, starostno in karakterno, a opažam večje število mladih fantov. Najpogostejše duševne motnje pa se kažejo kot shizofrenija ter manija in depresija.
Kako jih sprejmete?
Vedno z odprtimi dlanmi in ušesi. S pogovorom skušamo vzpodbuditi, da se odpre, usmeriti k navezovanju stikov z okolico, okrepiti komunikacijske spretnosti, predvsem pa utrditi zaupanje vase. Z vsakim posameznikom izdelamo individualni načrt in ga usmerjamo v razvijanje posameznih talentov in ponudimo pomoč pri izobraževanju.
Skušamo mu pokazati svetlo plat do življenja, vzpodbuditi pozitivne misli in okrepiti voljo do življenja.
Katera repatica pa je vaše varovance privedla do vrat vašega centra?
Od tistih, ki jih bližnji privedejo na silo, jih le malo zdrži. Nismo za to tu. Prek Centra za socialno delo nas obišče največ članov, sodelujemo tudi s psihiatrično bolnišnico v Idriji in utrjujemo vezi z lokalno skupnostjo.
Verjamem, da k prepoznavnosti in odstiranju tabujev pripomorejo tudi plakati in medijska pozornost.
Kaj pa svetujete svojcem, ko se kdo od njihovih bližnjih sooči z duševno boleznijo in mu/ si želijo pomoči?
Dobro je, da se o naravi in poteku bolezni čim bolj informirajo in se pozanimajo o delovanju zdravil. Strokovni delavec jim bo znal individualno svetovati glede težav na tej poti. V skupini za Samopomoč za svojce lahko prisluhnejo veliko primerom ‘dobre prakse’ in izmenjajo izkušnje. Seveda je dobro, da poskušajo čim prej sprejeti drugačnost družinskega člana, prijatelja
Hrana za pomoči potrebne
Pred kratkim je iz Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prišla v Centralna skladišča Karitas hrana, ki jo bomo v letošnjem letu dobili na podlagi Ukrepa o dobavi hrane iz intervencijskih zalog za ogrožene osebe v ES. Naj povem, da sta bila tudi letos za to delitev, z razpisom, izbrana Rdeči križ in Karitas. Med drugim je eden od pomembnih pogojev ta, da ima humanitarna organizacija dobro razvito mrežo in da razdeljevanje opravljajo prostovoljci.
]VTa podlagi razpisov so bili iz-1 brani tudi najugodnejši ponudniki za leto 2007. Tako bodo
Ljubljanske mlekarne v ta namen dobavile preko milijon litrov mleka, iz Ormoža pride 565 ton sladkorja, Žito bo dobavilo 429 ton koruznega zdroba in 145 ton moke, Mlinotest 94 ton testenin, za dobavo riža, ki ga bo 160 ton, je bil izbran italijanski dobavitelj.
Delilnik proizvodov med RKS in SK je bil napravljen na podlagi podatkov o socialno ogroženih ljudeh, ki smo jim pomagali v letu 2006, tako bomo pri Karitas letos
deležni 45 % od navedenih količin. Pri Karitas vipavske dekanije smo hrano iz ES v lanskem letu razdelili 278 družinam in posameznikom s skupaj 2.666 družinskimi člani.
Hrana bo v Centralna skladišča dobavljena dvakrat. Prva dobava je bila v marcu in aprilu, druga pa bo konec avgusta oz. v prvi polovici septembra, sladkor bomo prejeli že v juniju.
Karitas ima tri Centralna skla-
dišča:	Maribor, Ljubljana in
Ajdovščina. To je za sodelavce Karitas - prostovoljce zelo veliko in odgovorno delo.
Da vse poteka v skladu z zahtevami ES imamo odgovorni iz vsake ŠK na Agenciji dokaj pogoste delavnice in ta znanja potem prenašamo med sodelavce na terenu. Poleg tega pa strokovne delavke Agencije izvajajo še dodatna usposabljanja za sodelavce, ki se neposredno ukvarjajo z razdeljevanjem pomoči.
Pomembno vlogo ima tudi kontrola kvalitete proizvodov in primernost prostorov, kjer imamo hrano. Zato gre ob tej priliki zahvala Občini Ajdovščina za primerne prostore, v katere smo ob prvi dobavi dobili: 4.320 kg sladkorja, 840 kg riža, 2.700 kg koruznega zdroba, 960 kg testenin,
ali sorodnika, ter se naučijo s tem živeti. Z vedenjem bodo zmanjšali zmotne predstave in predsodke o duševni bolezni ter povečali strpnost do drugačnosti.
Najtežavnejši se kaže korak od občutka do priznanja drugačnosti, od prvih sprememb pri sebi do iskanja (strokovnega) nasveta ali toplega objema.
To je res. Pogosto si ljudje zaradi strahu in predsodkov ne priznajo psihičnih težav in odlašajo z iskanjem pomoči, dokler stanje ne postane nevzdržno. Kar seveda ni najboljša rešitev. Kot pri vseh boleznih je tudi ob skrhanem duševnem zdravju najboljša preventiva in je velikost posledic sorazmerna s hitrostjo odkritja.
Res je, da svojci velikokrat niso dovolj, a so lahko povod, da varovanci sami začutijo, da potrebujejo pomoč.
In kaj beležijo nova ŠENTova jutra?
Zelo nam je pomembna aktivna politika zaposlovanja; programi poklicne rehabilitacije, delovnega usposabljanja in delovne vključenosti. Cilj teh programov je vključevanje v delovno in socialno okolje, razvijanje novih sposobnosti in veščin, socialna in ekonomska neodvisnost. Naši uporabniki so namreč večinoma brezposelni, predvsem zaradi strahu in pomanjkanja vedenja delodajalcev. Želimo si zaposlitvenega centra, ki bi osebam z duševnimi težavami omogočil varno delovno okolje brez motečih zunanjih dejavnikov in rehabilitacijo za normalno delovno okolje.
V nekaterih krajih po Sloveniji ponuja ŠENT tudi stanovanjske skupine. Je kakšna realna možnost, da bi samostojno življenje lahko ponudili tudi vašim varovancem?
Tudi o tem je že tekla beseda. Stanovanjske skupine namreč omogočajo osebam, da samostojno zaživijo. Življenje s posamezniki, ki imajo podobne težave, pa vliva pogum in dela življenje znosnejše-Kakšen svet želite svojim varovancem?
Svet kot ga ponuja naš mali center; ki sprejema drugačnost i° razume njihove potrebe. Svet s posluhom in dobrodošlico za vsakogar. ob delavnikih med 7.30 15.30, tel.: 364 38 50, 364 38 52 sent.aj@siol.net, Bevkova 2 Ribnik, Ajdovščina A svet, kjer šteje vsak, bo v mavrici zasijal šele, ko bomo uvidel* čarobnost različnosti. Ko bo čaša razumevanja in sprejemanja na voljo vsem in iz nje ... dali ste mi piti. L. Samec
1620 kg moke in 11.520 1 mleka.
Seveda pri Karitasu ne pristajamo na to, da bi bili le delilci te pomoči, pač pa se še kako zavedamo, da je potrebno vseskozi imeti spoštljiv odnos do hrane, ki nam je za' upana, na drugi strani pa dosledno upoštevati naš etični kodeks, po katerem je potrebno prosilce*!* oz. prejemnikom pomoči tudi prisluhniti. Ob tej priliki bi povabila vse družine in posameznike, k* imajo nizke dohodke in težko iz bajajo iz meseca v mesec, naj se brez predsodkov obrnejo na do mačo župnijsko Karitas ali pa fcir pridejo na Karitas v Ajdovščino, Vipavska cesta 11 (v ta namen si**** dežurni v torkih in četrtkih me 16. in 18. uro), kajti kar dobi***0 ni nič naše, vse z veseljem da***0 tistim, ki to potrebujejo.
Jožica Ličen
9
vinske zgodbe
Poslovanje Kmetijske zadruge Vipava
novinarski konferenci, 25. aprila v KZ Vipava, sta direktor kmetijske zadruge Branko Tomažič in novi predsednik upravnega odbora Anton Šinigoj predstavila Poslovanje zadruge v letu 2006.
^vidika poslovnega rezultata usmeritvijo, vendar samo po-^-^je bilo poslovanje uspešno, slovanje iz dejavnosti ni dalo saj je dosegla 196.160.000 SIT željenih rezultatov. Vpliv narave čistega dobička. Poslovanje je (suša, toča) je tudi v letu 2006 Potekalo v skladu s poslovno zmanjšal odkup, kar je vplivalo
na slabši rezultat. Prihodki iz poslovanja so bili v višini 1.214.00-0.000 SIT Dobiček je predvsem rezultat minulega dela oz. prodaje delnic Vipa d.d. Denar se bo v glavnem razporedil v nove investicije, tako že dograjujejo hladilne komore za sadje in zelenjavo s kapaciteto cca. 100 ton, del sredstev pa bodo namenili za dokapitalizacijo. V poslovnem letu 2007 bo KZ Vipava nadaljevala z izvajanjem začrtane poslovne usmeritve, ki temelji na ohranjanju skupine KZ Vipava. Večja bo angažiranost pri aktivni politiki upravljanja v posameznih družbah skupine (Agroind 1894, Hranilnica Vipava in KZ Vipava so lansko leto končali z pozitivnim rezultatom), saj se zavedajo, da kot skupina imajo še kako pomembno vlogo pri ohranjanju kmetijstva v Vipavski dolini in delovnih mest, ki so povezana z
dejavnostjo.
Leto 2007 se na žalost ni začelo preveč spodbudno. Posledic suše, ki se je letos začela že izjemno zgodaj se najbolj bojijo pri živinoreji. Živinorejce je namreč močno prizadela že suša v lanskem letu, tako da sedaj nimajo več zalog stare krme. Letošnja suša je močno prizadela travnike. Kmetje so že začeli s košnjo, ker je trava v optimalni fiziološki zrelosti. Problem je v tem, da s travnikov pospravijo le tretjino pridelka. Ob upoštevanju dejstva, da v naših rastnih razmerah s prvo košnjo travnikov pospravimo med 50 in 60 procentov letnega pridelka, to pomeni, da so kmetje že ob 40 procentov krme za živino. Drugi problem je koruza, ki je zaradi suše sploh ne morejo posejati, tisti, ki so jo posejali pa jim ne vzkali, saj so njive preveč izsu-
šene. Žitna polja so že v klasju, vendar se semena v taki suši ne bodo mogla napolniti. V kolikor dežja v kratkem ne bo, ne bo tudi pridelka žit.
Pa še nekaj odkupnih podatkov po posameznih segmentih v lanskem letu.
Odkup grozdja predstavlja 47 % ali 550 mio, mleka 23% ali 270 mio.,sadja (Fructal)13% ali 153 mio., živine 8% ali 96 mio., sadja in zelenjave 7% ali 93 mio., pšenice in krmil skupaj 15 mio. Odkup grozdja, ki pomeni največjo realizacijo v poslovnem letu je bil manjši, vendar toliko bolj kvaliteten, odkup živine se povečuje, pri mleku pa se je trend padanja umiril.Poseben povdarek pa dajejo integrirani pridelavi breskev za potrebe Fructala, ki jih odkupi cca. 2000 ton, kolikor je tudi dogovorjena količina s pogodbo. MKrpan
Pogovori
ob
vinu 1.
Tamara Ambrožič
Franc Premrn:
Tasji rep ne zveni čisto nič vit Toda to je ime ene izmed na °'jših leg v neposredni bližir ''asi Orehovica pri Podnanosi ^Cr uspeva vipavski zelen. Fran . r^uirn je tisti, ki z ljubeznijo i j* čistega užitka tu goji svoj zelei je v njegovi kleti na čisto p< 'tbnem mestu. Kot predsedni konzorcija Zelen, ustanovljeni §a leta 2003, pa daje nove ra: Sežnosti tem posebnim vinskii Žitkom z najbolj prepoznavo avtohtono sorto pri nas. Kot sai Pravi, je 3500 trt, kolikor jih im: a kot dopolnilo k službenii Zveznostim vsekakor dovolj. Z v n°gradništvom se resneje ukvar e kar 25 let in vsako leto napoh Zi okrog 3000 steklenic svojeg ka, seveda v veliki večini pra n^ega zelena.
kaj je bil za vas največji uspe vinogradniški poti?
redvscm prepoznavnost zi ena, kar si štejem tudi v osebe
uspeh.
Kaj pa kakšen poraz, slaba stran vinogradništva?
Poraza kot takega še nisem doživel, bilo pa je nekaj napak, na katerih pa se vsi učimo.
Katere sorte uspevajo v vaših vinogradih?
Velika večina, kar okrog 90 odstotkov je zelena, ostalo pa je sivi pinot.
Zato je verjetno zelen pri vas zapisan kot posebna sorta?
Je vsekakor nekaj posebnega že zato, ker je avtohton. Pomembna pa je tudi tradicija, ki je pri tej sorti zelo močna. Zelo težko je pri kakšni drugi sorti dobiti to harmonijo, ki se je da čutiti v zelenu, vendar pa je zato tudi toliko težje obdelovati to sorto.
Kdo vam še pomaga pri delu v kleti in v vinogradu?
Večinoma vse delo opravim sam, nekaj malega pa mi pomagajo tudi žena in otroci.
Torej vam uspeva usklajevati službo in vinogradništvo?
Zaenkrat še, čeprav mi služba vzame veliko več časa kot vinogradništvo. To jemljem bolj kot dobrodošlo obremenitev, za sprostitev in v užitek.
Kakšna pa je vaša ocena trenutnega stanja na slovenskem vinskem trgu?
To bi jaz težko ocenjeval, ker imam zelo majhno količino vina, ki v primerjavi s celotnim trgom sploh ni pomembna. Poleg tega večinoma gojim sorto, ki jo ima relativno malo slovenskih vinogradnikov in tudi količinsko se je ne pridela veliko. Vendar se mi
vseeno zdi, da se Slovenci kar dobro držimo na vinskem trgu glede na to kako velika in močna je konkurenca. Za to gre velika zasluga tudi slovenskim pivcem vina, ki večinoma še vedno posegajo po slovenskih vinih in s tem izražajo lojalnost do slovenskih vinogradnikov.
Kako pa gledate na konkurenco iz drugih delov sveta (Južna Amerika, Afrika, Avstralija)?
Za avtohtone sorte to ne predstavlja konkurence, sam pa rad posežem tudi po tujih vinih, da jih lahko primerjam s slovenskimi, da vidiš kakšna vina pridelujejo drugod. Vendar se mi ta vina ne zdijo velika nevarnost slovenskim vinom, saj slovenski pivci ostajajo zvesti slovenskim, domačim vinom. To se mi zdi bolj dobrodošla popestritev vinskega izbora.
Katero vino iz vaše kleti pa vam je najljubše? Kateri zelen je to?
Pri zelenu je težko reči kateri je boljši, ker se vsako leto nekoliko spremeni. Dobra letnika pa sta bila 1994 in 2002, ker so se v teh dveh letih ravno v pravšnje razmerje ujeli aroma, telo in eleganca vina, kar se redko zgodi.
Kdo pa je bil tisti, ki vas je navdušil za vinogradništvo?
Nekdaj je bila na vaseh že tradicija taka, da je imela vsaka kmetija živino in vinograde. Vino so ljudje pridelovali večinoma zato, ker razen vode ni bilo druge pijače. Večinoma je bilo vino namenjeno torej domači uporabi. Tako smo imeli tudi na naši kmetiji vinograde. Nekako pa sem se za vinogradništvo navdušil sam, saj smo imeli doma le malo vinogradov. Le za domačo porabo in ne za namene prodaje. Kajti tudi sama kmetija ni bila ravno velika.
Katere pa so po vašem mnenju ključne stvari, ki jih vino mora imeti, da postane vrhunske kvalitete?
Vse se začne in konča v vinogradu. Zato je nemogoče iz slabega grozdja narediti dobro vino. Bistvena pa je ustrezna lega, količinsko ustrezen pridelek in pravilno kletarjenje. Vendar pa se mi zdita lega in pridelek najpomembnejša.
V čem vidite največjo prednost vipavskih vin pred ostalimi slovenskimi vini?
Naša bela vina so zelo sveža, niso težka, kar pomeni, da se jih lepše in lažje pije. Imajo tudi malo višjo kislino, torej so primerna predvsem za te poletne mesece, saj so tudi alkoholno nekoliko šibkejša. Vina z višjimi alkoholi vsekakor ne moreš spiti veliko, kajti kmalu ga je preveč, vipavska vina pa so veliko bolj pitna.
Od kje je prišla ideja, da bi ustanovili Konzorcij Zelen?
Ideja za konzorcij je prišla od samih vinarjev, pa tudi z Razvojne agencije ROD iz Ajdovščine, ki nam je bila tudi v veliko pomoč pri ustanovitvi konzorcija.
Kako pa je prišlo do tega, da ste bili izbrani za predsednika, kar ste še danes?
Nihče ni bil preveč navdušen nad tem, da bi bil predsednik, zato sem se jaz malo žrtvoval in sprejel to funkcijo. Čeprav tega ne sprejemam kot neko žrtev, toda vseeno je za to treba veliko prostovoljnega, zastonjskega dela. In danes, ko smo vsi obremenjeni je še toliko težje najti čas in motivacijo za to.
Se vam zdi, da je bil konzorcij v svojem preteklem delovanju uspešen pri izboljšanju kakovosti in prepoznavnosti zelena?
Vprašanje je, kaj bi se s sorto zgodilo, če konzorcija ne bi bilo. Še vedno bi jo sicer gojili, vendar se mi zdi prav, da smo ustanovili konzorcij, ki mora tudi čim bolje delovati. Letos smo na primer razširili svoje delovanje in v konzorcij vključili tudi pridelovalce pinele, ki je ena od domačih sort v Vipavski dolini. Vsekakor je prav, da se o tem govori, da se nekaj dela na tem.
Kakšne pa so razlike med zelenem in pinelo?
Zelen je avtohtona sorta, kar pomeni, da uspeva izključno v Vipavski dolini in nikjer drugje po svetu. Pinela pa je domača sorta, ki jih je v Sloveniji kar nekaj in je k nam prišla iz Italije. Zelen je bolj fin, eleganten, težje je pridelati kvaliteten zelen. Samo pinele ne prideluje nihče, polovica teh, ki imamo zelen pa imajo tudi pinelo.
Kaj bi še lahko naredili za lepšo prihodnost sorte zelen?
Predvsem je treba dati še večji poudarek na kvaliteti, kar se mi zdi bistvenega pomena. S tem se tudi vino boljše prodaja, saj dobrega vina ni težko prodati. Temelj prizadevanj v okviru konzorcija pa je vsekakor vedno boljša kvaliteta.
Ali se vam zdijo v Sloveniji avtohtone sorte dovolj prepoznavne?
Razen zelena v Sloveniji nimamo avtohtonih sort, ki bi bile tržno zanimive. Če pa govorimo o domačih sortah, so na slovenskem trgu poleg zelena in pinele prisoten še klarnica, šipon na Štajerskem. Vendar so vse te sorte relativno malo količinsko zastopane, pomembne pa so pri obogatitvi izbora slovenskih vin. To pa je vsekakor tudi zelo zanimivo za tujce, da lahko v Sloveniji pijejo vina, ki se jih na drugih trgih ne da dobiti. Zato se mi zdi, da bi morali dati večji poudarek na domačih sortah, ki širijo prepoznavnost Slovenije kot vinske dežele. To je bil tudi razlog za ustanovitev konzorcija, vendar se vse ustavi pri količini. Zelena je namreč premalo za nek resen nastop na tujem trgu.
S katerimi problemi se srečujete v konzorciju v praksi?
Vsa taka in podobna združenja so ponavadi odvisna le od enega človeka, ostali pa so le spremljevalci, ki le čakajo na to, kdaj bo kdo kaj naredil, sami pa se večinoma ne angažirajo. Čeprav so tudi svetle izjeme.
Kaj pa finance?
Finančno se vzdržujemo večinoma sami, le nekaj malega nam pri tem pomaga občina. Sicer pa je tudi sam konzorcij zastavljen tako, da se sam vzdržuje. Če si finančno odvisen od drugih, potem si tem sponzorjem tudi veliko bolj podrejen in nisi več toliko svoboden in samostojen pri delovanju.
Kakšni pa so načrti v prihodnje?
Sicer obstaja želja, da bi svojo klet obogatil še za kakšno sorto, najraje rdečo, vendar le, če bo kateri od otrok pokazal kaj zanimanja za to. Trenutno pa se v moji kleti pripravlja ena rdeča zvrst, ki pa je še v začetni fazi in zato naj zaenkrat še ostane skrivnost.
vetrišče, kultura
Srednje kuhani njoki!
GKD SAX - Njoki team je letos že izpeljal predizbore, s katerimi so izbrali osem skupin, ki so se potegovale za nastop na velikem odru Njoki Summer festivala; prvi je bil v Garaži v Palah, 7.4. '07, kjer je 250 glava publika najbolj bučno podprla kočevske punk^Vollerje Noise of silence, na drugem, 13. 4. '07 na Mostovni v Novi Gorici, pa so bili najbolj bučno sprejeti idrijski punVrollerji Banditi. Pred njokovci je sedaj majsko gostovanje, 13. 5. '07, kalifornijske SKA punk atrakcije Mad Caddies.
^Vnanih pa je že kar nekaj nastopajočih na največ-^_jjem poletnem dogodku v Vipavski dolini, 3. Njoki Summer Festivalu '007; v petek, 22. 6. '07: Banditi in Red Five Point Star (SLO), Diyala in Overflow (Hrvaška), sobota, 23. 6. '007: Noise of Silence, Srečna Mladina (SLO, Red Lights Flash (Avstrija), The JAI-ALAI Savant (ZDA) in nosilci letošnjega festivala, staroste SKA glasbe, Jamajčani SKATELITES, svoj čas spremljevalna skupina Boba Marleya. Seveda spisek nastopajočih še ni popoln. Dopolnjevanje le tega lahko spremljate na www.niokife-stival.com. The SKATELITES, Njoki himni, Elvis Jackson in Tide pa lahko prisluhnete tudi na www.myspace.com/ njokifestival.	Ksimeroni
Knjižnični kviz
V Sloveniji že več let uspešno poteka knjižni kviz namenjen osnovnošolcem. V letošnjem šolskem letu so mu knjižnice v povezavi z muzeji, galerijami in spominskimi hišami dale novo vsebino. Ob iskanju pravilnih rešitev so učenci spoznavali našo kulturno dediščino, znamenite Slovence in njihove spominske hiše.
T/letošnjem kvizu so učenci
V	tako spoznali Janeza Vajkarda Valvasorja, Simona Gregorčiča, Antona Aškerca, Antona Tomaža Linharta, Antona Ažbeta, bralno značko in Prežihovo bajto ter našega krajana Vena Pilona.
V	svoje Potovalne liste so učenci poleg pravilnih odgovorov zbirali tudi žige spominskih hiš, muzejev in galerij, ki so jih obiskali.
Za reševanje kviza so se odločile tri osnovne šole, ki delujejo na našem področju in Center za
usposabljanje invalidnih otrok Janko Premrl Vojko iz Vipave. Vsi skupaj so zbrali 411 pravilnih rešitev.
Potovalne liste za učence in drugo spremno gradivo smo šolskim knjižničarjem razdelili konec meseca oktobra. Reševanje pa je trajalo do 20. marca, ko so morale šole rešene kvize oddati v Lavričevi knjižnici. Kviz je bilo možno reševati tudi preko interneta
Zaključno prireditev smo pri-
pravili 5. aprila v Lavričevi knjižnici. Nanjo smo povabili učence in mentorje vseh sodelujočih šol. Program sta nam popestrili gostji iz Goriškega muzeja Inga Brezigar Miklavčič in Jana Šubic Prislan, ki sta učencem predstavili delo kustosinje in restavra-torke.
Izžrebali smo tri glavne nagrajence, katerih rešitve smo poslali v nadalnje žrebanje v Ljubljano in podelili nekaj knjižnih nagrad.
Martina Zalar
Vetnšče
Bojan
Bizjak
ZakauuskLj
Pa je že kazalo, da se bomo udobno navadili na nekakšno zgodnje poletje, da bodo politične zdrahe spolznile nekam v obrobje. Ne, dnevna politika ima silen vitalizem, ki producira nove in nove afere, ki imajo namen dokazovati, da si politika pošteno zasluži davkoplačevalski denar. Ej, pa je zunaj mnogo lepšega, ampak...
Včasih se mi zazdi, da je slovenska politika vse bolj podobna sejmarskemu dogajanju. Trguje se z idejami, z volilsko naivnostjo, s članstvom v političnih strankah. In najbolj nesramno je pravzaprav to, da so volivci zaupali svoje glasove neki politični strategiji, ki se je čez čas izkazala za potegavščino, skoraj komično potegavščino. Politične zamere so posledica neke nečimrne politike, ki nima trdnega osredotoč-ja, ki bi z neko centrifugalno silo privlačila večino volilnega tele-
sa. Opozicijsko stebrovje se je zamajalo, kakor da bi Samson prijel stebre in stresel stavbo vladajočih ... To, skorajda neracionalno razprševanje političnih elitni-kov, ki si mimogrede nadenejo nov ideološko politični plašč, to je tisto, kar resne politične analitike zaposluje in jim daje dovolj-šnega hraniva za veleumja, ki se nacurkajo v medije. Ti pa seveda, v skladu s svojo usmeritvijo, potencirajo afero, ki jim koristi, na več nivojih seveda. Najprej na prodajnem področju, šele kasneje kot namensko informativno sredstvo, ki mimogrede tudi nekoliko skreira javno zavest. Tako vehementno razpadanje nekdanje velike in politično močne stranke LDS, kaže na to, da je v slovenskih politikih vgraviran gon za prilagajanje: ali če preprosto povem, znajo plašč obračati po vetru. Volivci tu sploh niso več pomembni; morda le toliko, da pokonzumirajo nov način dobrikanja, novo strategijo psihološko dobro projektno podprtih pol resnic in lažnih dnevnopolitičnih konstruktov. Koliko energije in denarja se izgubi za prazen nič, za salonske razprave o strategiji razvoja države? Koliko natolcevanj in zlonamernih podtikanj. Če nekoliko z distance pogledam, se mi zazdi, da je slovenska politika nekakšen kultiviran gostilniški
prepir, kar seveda sodi k sejmar-stvu, ki sem ga že prej omenjal. Res pa je, da se poleg strankarske politike pojavljajo razna gibanja in forumi, ki sicer imajo neko združevalno moč isto mislečih, ampak to je samo še en politični trik, ki skuša doseči politično legitimnost mimo prezasičenih strankarskih legalnih političnih pozicij. Prav ta stranska politična lebdenja imajo na nek način tudi funkcijo nekakšnega katalizatorja pri derivatizaciji političnih idej. Na nek način se tudi skozi ta gibanja dogaja demokratizacija družbe, ki je na slovenskem še sila mlahava, da ne rečem še dojenčkasta. Resnost politike se je prelevila v dogamatiziran način dojemanja dnevne politične realnosti, kar vsekakor ni dober obet za hitrejšo dejansko demokratizacijo celotnega spektra politično ozaveščenega prebivalstva. Gre preprosto zato, da nismo še uspeli razviti politične kultiviranosti, ki je značilna za demokratične tradicije, v katerih pa se najdejo otoki nesoglasji in iracionalnih družbenih ekscesov. Idealnost vsakršne demokracije je v neki iluziji, da so ljudje v takšni politični klimi dokaj svobodni, a to je le birokratsko-politično zasnovana svoboda posameznika, ki je tako ali drugače podvržen izmišljevalcem zakonov in politikom, ki take zakone na legitimen način potrdijo v parlamentu. Pobude za zakone vedno prihajajo od elitnikov, ki se zavedajo svoje politične moči in tudi vedo, kako prisiliti labilno večino, da bo tak zakon sprejela. Politična nemoč večine
Vipavski tamburaši so se odlično odrezali
Zlato priznanje
Vipavski tamburaši pod vodstvom Vlaste Lokar Lavrenčič so se z nedavnega 27. srečanja tamburaških in mandolinskih skupil1 - slednjega so 14. aprila gostile Reteče pri Škofji Loki - vrnili z osvojenimi 96 točkami in zlatim priznanjem s pohvalo.
IV Ta srečanju, ki so se ga IM poleg Vipavcev udeležili še orkestri iz Reteč, Litije, Cirkovc, Dragatuša, Metlike, Gorišnice,Vinice ter Majšperka, so se Vipavski tamburaši predstavili z obvezno skladbo Na sončni strani Alp Jožeta Trošta, s solistkama Jano Fajdiga (flavta) in Meto Fajdiga (vokal) pa so krstno izvedli skladbo Vladimirja Hrovata Sijaj, sijaj,... Poleg omenjenih skladb so navdušili še z Vargovo priredbo slovitega Fantoma iz opere Andrewa Lloyda Webbra.
Strokovna žirija je sicer podelila dve zlati priznanji s pohvalo ter eno zlato in šest srebrnih priznanj. Udeleženci so se lahko prepričali, da postaja tamburica čedalje bolj razširjen instrument,
saj po njem sega vse več mladih-Za ohranjanje slovenske ljudske glasbe in njenega izročila se trudijo tudi slovenski skladatelji-Vipavski tamburaši, ki so septembra lani vstopili v deveto sezono svojega delovanja, so se omenjenega tekmovanja udeležili že petič. Za svoje nastope so štirikrat zapovrstjo prejeli zlato priznanje. Letošnjo sezono so v svoje delovanje vključili tudi mladinski orkester osnovne šole Draga Bajca iz Vipave. Skupaj so izvedli več nastopov, med katerimi so najbolj odmevni novoletni koncerti. Mladi tamburaši napredujejo tako v tehniki igranja tambur in muzikalni zrelosti, kot tudi v zahtevnosti literature, p° kateri segajo.
vt
je predvsem v eksistenčni odvisnosti od vladajočih elitnikov, ki sčasoma izgubijo toleranco in empatijo do soljudi, saj jim finančna moč prinaša nek občutek večvrednosti. Ker pa je v človeku tudi prastari socialni gon, se včasih zgodijo nenadni obrati sočutja in potem takšni odličniki perejo svojo vest skozi različne dobrodelne akcije ... Na Slovenskem se je v teh petnajstih letih oblikovala neka politična elita, ki ima tudi močno finančno zaledje, vendar ni uspela razviti politične kulture, ki bi bila sprejemljiva za povprečnega volilca. Svojo formalno politično moč gradi predvsem na podtikanjih in obtoževanju nasprotne strani, manj pa na realnih argumentih. Takšno politično grajenje je seveda mnogo bolj udobno, saj se ni treba truditi za realne projekte. Problem slovenske politike je bržkone v tem, da se ukvarja z anatomskim seciranjem dnevne politike in nima realne strategije. Ne glede na politično barvo se vsi politiki kažejo v luči populizma in skušajo volivce pridobiti zgolj z dokazovanje, kako so bili prejšnji slabi, kako bodo, če bodo zmagali slabi, in kako bo med in mleko, če se bomo klanjali garnituri, ki si umišlja, da smo najboljši, da smo svetloba v temi sveta. Kajpak si politika sposoja tudi kazalce gospodarske relativne uspešnosti, ki pa niso plod politične ideologije, ne, še zdaleč ne. Ljudje so si prizadevali za izboljšanje lastnega standarda ne glede na politično klimo, neodvisno od plemenite retorike, ki skuša dokazati, da so
ravno oni zaslužni, da ste si lahko kupili nov avto, da ste šli potovanje, da ste zidali ... Kdaj se nam bodo rodili politiki, ki bodo imeli izrazit human čut in visoko izraženo nacionalno zavest. Mnogi naši politiki vidij0 predvsem udobje in privilegije kar je seveda še vedno nekakšen odzven prejšnjih političnih elit-Ja, potem pa skočijo, ko slišij°> da se lahko zgodi, da bodo pri' sluškovali njihovim pogovorom po mobilnikih. In takšne aparature plačamo seveda davkoplačevalci. Politična elita se bojj konkretnega nadzora, ki je v luč* demokratizacije nujen, saj se le tako lahko demokracija razvije v neko sprejemljivo obliko, v nek širok družbeni dogovor o načinu vladanja. Nadzor mora bit* zakonsko definiran tudi v smislu tehnologije nadzora, od tehničnega nadzora do legalnega vp°' gleda v konkretno delo nekega politika, kar je nujno, če hočem0 volivcem dokazati, da so izbral* prav. Naivno je misliti da tajnih prisluškovanj ni -orwel°vsk* sindrom pač!
Vi pa, moji dragi zvesti bralci; prisluhnite in prisluškujte sebi in živite polno življenje radostj nega človeka, ki ima vizij°> k ima voljo, ki ljubi plemenito sl° vensko besedo, ki ve, da se vse politične homatije vozlajo in razvozlajo tako ali drugače, n* pa, dragi moji, kozarček čistega osončenega in ko bomo našle
Če hi avi
njič volili ... Ej, politika, bila politika njiva, bi to bil pr botanični vrt idej, kajne ... Vedf° v pomladno poletje!
Bojan Bizjak ZakaU>s /
center farna vipava
©HDHMS SuGCm 0C3 P00®BQ

■
.-^rV

.•T	1^1
•* .1
Š/SE ZA ZAR!
UGODNE CENE
GII[18®

OB NEDELJAH ODPRTO OD 7.30 DO 12.00
OKRASNEGA CUETJA'
frizerstvo
(Spanja
031 366 080	S*—
Mercator
agrooprema
Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868
P[3©E^]C[mm(3DDZ^
SREDSTEV ZA VARSTVO VINSKE TRTE
•-
»,'y.V
',^1^-Lv
' V
©Ifl y
1 Sl LAŽNA FOLIJA VSE ZA KAPLJIČNO NAMAKANJE
Možnost plačila z Mercator pika kartico
TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI
12
2 c >ril, oglasi
Nanos - gora upora.
gora spomina
27. aprila je pri spomeniku žrtvam nanoške bitke potekala tradicionalna slovesnost ob prazniku dneva OF in v spomin na največjo bitko na Primorskem, potekala je na Nanosu, 18. aprila 1942. Že krasno spomladansko jutro je kazalo, da bo dan za obisk Nanosa izkoristilo mnogo obiskovalcev, organizatorji so jih našteli preko 1500, prišli so iz vse Slovenije.
O lavnostni govornik na proslavi, zgodovi-k3nar dr. Jože Pirjevec, je navdušil s svojimi domoljubnimi besedami. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Vipava, Ivan Princes. Ajdovski župan, Marjan Poljšak, se je na planoto povzpel skupaj z ostalimi pohodniki - pohod je ob tej priložnosti organiziralo
Planinsko društvo Vipava, pridružila pa se jim je tudi skupina pohodnikov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina - Vipava, ki se bo tudi letos udeležila spominskega, že 21. pohoda na Triglav, tokrat bodo na pot krenili prav z Nanosa. Posebno slovesen vtis na proslavi je že v
uvodu napravil prihod nosilcev praporov iz borčevskih organizacij iz vse Slovenije, pod vodstvom Petra Pavla Štora iz domače borčevske organizacije in ob spremstvu harmo-nikaša Marka Trohe. Nastopili pa so še odlični Orkester slovenske vojske pod taktirko Fredija Simoniča in Oktet Castrum - zopet je bilo moč slišati lepe partizanske pesmi, vrhunec pa je dogajanje doseglo ob Vstajenju Primorske. Dramski igralec Gorazd Jakomini je tankočutno interpretiral Kajuhove pesmi, recital pa so k slovesnosti prispevale tudi šolarke iz vipavske šole.
Z organizacijo zahtevne prireditve se je tokrat prvič ubadal lani novoizvoljeni predsednik ajdovsko vipavske borčevske organizacije, Božo Novak, ki je vpeljal nekaj dobrodošlih novosti, med drugim je prostor za gledalce opremil z okoli 500 stoli, ki so razveselili pretežno starejše obiskovalce ter ponudili boljši pregled nad dogajanjem širšemu občinstvu. Po proslavi je mnogo obiskovalcev izkoristilo ostanek dneva za potepanja po prostranih Nanoških planotah, kjer pa je tudi sicer vedno več ljubiteljev narave in rekreacije.	sh
RENAULT
AVTO + KOLO (Esiimcaisg
+ PRTLJAŽNIK + NOSILEC KOLESA
živuiNjevsmms s® //vik
Ob naročilu katerega koli novega modela Renault do 31.5.2007 vam Trgo ABC v sodelovanju s TrgoAvto-m podarja paket: kolo, prtljažnik in nosilec kolesa. Paket se prizna kot popust pri vozilu.
Več informacij o akciji v vseh prodajnih salonih Trgo ABC.
Ekskluzivni prodajalec za prodajo koles Camox v Sloveniji je TrgoAvto d.d.
T»go ABC
Koper, 05/663 61 17 Nova Gorica, 05/335 44 00 Ajdovščina, 05/364 33 02
www.trgoabc.si
www.trgoavto.si
Sokovi Fructal Natura so namenjeni vsem, ki sta jim zdravje in dobro počutje na prvem mestu. Izbrani naravni zelenjavno-sadni sokovi s 100 % zelenjavno-sadnim deležem zadovoljujejo različne potrebe telesa.
Darovi narave za vitalne in zdrave!
oglasi
A uriš. Nova Toyota.

. V'
\ m

tvi i Mk
www.toyota,si

TODAV TOMORROW
AVtO Select industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, tel. 05 / 330 60 70
Nova poslovalnica - železnina Metra d.o.o. na Vipavski cesti 17/b v smeri Ajdovščina - Vipava pri odcepu za Žapuže.
4%
MEtra*
Metra, d.o.o, Cesta na Lenivec 37 6210 Sežana, tel.: 05 73 11 381 e-maii: info@metra-sezana.si
PE AJDOVŠČINA, Vipavska cesta 17/b tel.: 05 36 81 030 fax: 05 36 81 031
e-mail: ajdovscina@metra-sezana,si
Delovni čas:
pon.- pet. 8.00 -17.00, sob. 8.00 -12.00
BOGATA PONUDBA ORODJA IN OPREME
MAKIJA
KOTNI BRUSILNIK ,
F125
PRODAJA INDUSTRIJSKEGA IN j GOSPODINJSKEGA PLINA
PNEUMATSKO VRTALNO KLADIVO HR2450T SDS + SAMOZATEZNA GLAVA že za
225,33 € 54.000 sit	v
Tl/P
ZELO UGODNA PONUDBASDS SVEDROV
VELIKA IZBIRA
❖	profilov za konstrukcije
❖	strešne kritine - trapezne pločevine
Od n,22 €/m2 2.690,OOsit termo izolacijskih panelov ♦> ročnega in električnega orodja ♦> barva WS-plast za kovano železo
❖	varilnega programa
❖	transportnih trakov
❖	polikarbonatnih ploše
I
•	*n :
•	V- ^
» .^£2^
IŠČEIMO KAME
za GOSTir^p irs
IGRAL1NIŠKI DEL
NAŠE DEJAVNOSTI tel.: 05 36 44 700
Tol

Ujemite trenutek sladke sreče % ^ z dobrotami Leone	i
Cenjene stranke obveščamo, da s 3. majem 2007 tovarniška trgovina Leone pričenja delovanje po
PODALJŠANEM POLETNEM URNIKU.
Pričakujemo vas vsak dan:
od ponedeljka do petka med 08:00 in 19:00 ob sobotah med 08:00 in 12:00
Nudimo vam:
•	bogato izbiro družinskih in kosovnih sladoledov Leone,
•	nove zamrznjene sladice s kremo Leone Desserts
•	in obilico dodatnega zamrznjenega programa (sadje, zelenjava, ribe, predvzhajani rogljički...)
•	ter neverjetne AKCIJSKE CENEJ!
Incom d.o.o.
Tovarniška cesta 6a 5270 Ajdovščina - Slovenija
Tel;+386 5 364 3900
1
E-mail: info@leone.si
.incom.si

i, Peruzzijeva 165, T: 01 / 2800 770 • Škofljica. Žagarska Ul. 11, T: 01 / 3603 872 Železokrlvnica, T: 01 / 3603 845 T: 01 / 3603 856 • Sežana. Partizanska 71, T: 05 / 7313 480 . AjdovJilna, GoriSka c 72, T: 05 / 3671 420 a ul. 10. T: 01 / 2800 776 • Anhovo, Vojkova 1, T: 05 / 3350 470 • Petnica pri Mariboru, Pesnica 37, T: 02/ 7295 430 Istrska 13, T: 05 / 6892 490 • Brežice, Cesta bratov Milavcev 42, T: 07 / 49 95 400 ww.terr*-rb.»l

t,k < »V*




Nanoški sir
Prepriča s slastno aromo.

0m


Nanoški sir ima zaščitni znak geografsko poreklo. To pomeni, da je iz kakovostnega mleka iz domačega okolja. Mleko je od krav, ki so bile hranjene samo z naravnimi krmili.
Nanoški sir je na ocenjevanjih prejel že več medalj!
VovilanD
VIPAVA
www.Vipava1 894,si
14
marketi rama vabijo
POPUST VELJA ZA VSAK NAKUP NAD 10€, RAZEN ZA NAKUP CIGARET
Spoštovane občanke in občani!
Ob 5. maju - prazniku občine Ajdovščina Vam čestitamo in se obenem zahvaljujemo vsem, ki nam izkazujete zaupanje z nakupi v naših marketih.
Fama-Vipava
PRIČAKUJEMO VAS:
FAMA
VIPAVA
SUPERMARKET	MARKET	MARKET	»NA PLAČI« Lavričev trg
FAMA VIPAVA	ZAN ŠEMPAS	PODVELB COL	AJDOVŠČINA
15
__________________________________________________Šj___________________
»S Prepihom na morju«
Leto 2005 se je pisalo, ko je takrat uradno (neuradno že veliko prej) luč življenja zagledal Jadralni klub Prepih iz Ajdovščine. Ker je Vipavska dolina poznana po velikanskih vetrovih-burji, so se ajdovski jadralci v ta šport podali še z večjim veseljem. Že od samega začetka je bil klub zelo močno usmerjen v rekreativno in turistično jadranje ter v izobraževanje rekreativnih jadralcev. Ustanovila 9o je ekipa morskih zanesenjakov iz Ajdovščine, Goriškega in Notranjsko-obalnih logov. Klub ima Sl članov, od tega je 38 žensk, izpit za voditelja čolna že ima 31 članov, za radijsko pomorsko postajo pa 24. Izkušenih kapitanov je 13, družbo pa jim dela tudi ena kapitanka. Ker so z jadranjem Povezani vetrovi, je klubu, ki prihaja iz doline burje, slednji samo še v večje veselje.
uspeli razdeliti vseh pokalov. Na uradnem delu občnega zbora je bilo potrjeno novo (staro) klubsko vodstvo, seveda z željo po čim uspešnejšem razvoju in uspehu kluba. Tako so svoja mesta zasedli: predsednik: Rok Brecelj; podpredsednik (vodja sekcije za regatno jadranje) je Bojan Blažko; tajnik Ožbej Marc, finančnika pa Janez Furlan in Tatjana Krt.
Vodja sekcije za rekreativno jadranje je Matjaž Bajec, vodja sekcije za priznanja pa Tina Likozar. Član zadolžen za ostale rekreativne športeje Matjaž Rušt.
Nadzorni odbor sestavljajo: Boštjan Jerončič, Stane Tratnik in Peter Oštir, disciplinsko komisijo pa Franc Uršič, Anže Lenček ter Primož Rušt.
Seveda to so osebe, na katere se lahko obrnete, če vas zanima karkoli o jadranju, oziroma, če bi se radi klubu pridružili. Ker pa so elektronski mediji prišli tudi na morje, ima jadralni klub tudi svoj mail in sicer prepihsail@g-mail.com. Tudi spletna stran je že globoko v pripravah, tako da ne-kočnekje ajdovske jadralce lahko srečate tudi tam.
Matjaž Bajec
l^Hub je bil prejšnji mesec AVvčlanjen v Jadralno zvezo Slovenije. Vsekakor je cilj kluba v prihodnosti ustanoviti čim bolj konkurenčno ekipo, ki bi se udeleževala regat za pokal Slovenije. Seveda jim izkušenj že danes ne Primanjkuje, saj so se udeležili kar nekaj regat. Tako so se podali na Uskršnjo regato, pa na Marinado, Barcolano, ne smemo Pa pozabiti regate, ki jim je še posebej pri srci - Novoletno srečale ljubiteljev jadranja in morja v Valdoltri, ki ga med drugimi orga-
nizira tudi sorodno in prijateljsko društvo WADA iz Ajdovščine. Seveda tu ne smemo izpustiti vsakoletnega rekreativnega jadranja. Na letošnje prvomajsko jadranje po srednje dalmatinskih otokih se odpravljajo kar z devetimi jadrnicami in 86 člani posadk.
Zadnjo marčevsko soboto pa so se člani društva zbrali v Koprski marini na letnem občnem zboru. Kot se za tovrstni šport spodobi so ga fantje in dekleta začinili z mini klubsko regato, na katere pa zaradi slabega vremena niso
Gorski tekači
Tekli na Gradišču
KS Gradišče in TD Burja Vipava sta na velikonočni ponedeljek v prekrasnem vremenu in s tem tudi odličnimi pogoji za dober tek izpeljala 7. gradiški gorski tek, ki kot prvi v sklopu gorskih tekov ^eje za pokal Primorskih novic.
*~peka se je udeležilo 25 mladih, . ■*- ki so imeli traso dolgo 840m ln 1660m ter 95 članov iz vse lovenije in kar nekaj je bilo tudi talijanov.
Preteči je bilo treba 4 km in pri tem premagati višinsko razliko
550m.
Odlični pogoji za tek so kar kli-a'i po novem rekordu. Na štartu sta se pripravljala tudi brat in se-
Ute
stra Mitja in Mateja Kosovelj in pričakovati je bilo, da bo rekord tudi padel. Na začetku poti je le nekaj časa Mitji, ki trenira za K2 Šport sledil Simon Alič ( ŠD Peklenk), a je Mitja prav kmalu pospešil in suvereno prišel do cilja z novim rekordom proge 21min in 41 sek. Drugi je v cilj prišel Simon Alič, na tretjem mestu pa je bil Marko Tratnik (ŠD Nanos).
Le dobre tri minute za Mitjo je kot peta absolutno v cilj prišla še njegova sestra Mateja in tako pokazala veliko premoč v družbi članic. Druga je bila njena kolegica Lucija Krkoč, tretja pa Mihaela Tušar, vse tri prihajajo iz ŠD Nanos.
Pa poglejmo, kako so se odrezali še vipavski tekači Burje.
Na najkrajši progi je drugo mesto osvojila Živa Lesar, šesta je bila Janet Čufer, deveti pa Patrik Čufer. Pri starejših šolarjih sta na najvišjo stopničko stopila Urban Čehovin in Sindis Čufer.
Pri članih je drugo mesto osvojil Danilo Pudgar, četrta je bila vipavska podžupanja Sonja Božič Pudgar, šesti Damijan Čufer in 15. Alojz Bolčina.
Dobra organizacija, odlična jota s klobaso na kmetiji Avin, nagrade za vse tekače in še kaj so bili vzrok, da se je z lepimi vtisi končal še en tekaški praznik.
TD Burja Vipava se zahvaljuje vsem, ki so prispevali nagrade.
vč
Obvestilo
Oddam razne uniforme, slike 'n druge starinske predmete. Vsi ateri vas to zanima pokličite na telefon 05 36 61649.
Obvestilo
V soboto 12. maja vas vabimo na 1. pohod na Čaven v spomin na Borisa Hareja. Pohod prične ob 9. uri izpod tunelov (Pruft) po srednje čavenski poti do koče na Čavnu. Pohod bo potekal v vsakem vremenu. Vabljeni vsi ljubitelji pohodništva.
Prijatelji in sodelavci Borisa Hareja.
Zmaga in 3. mesto Plačanov
Ne popuščata
Slovenska reprezentanca v jadralnem padalstvu je letošnjo sezono svetovnega pokala začela vrhunsko.
TV Ta prvi tekmi na Japonskem 1 >1 (Ibaraki) so Slovenski tekmovalci deklasirali konkurenco. Aljaž Valič, ki je decembra v Južni Afriki s 427 km postavil nov svetovni rekord, je z zmago na 60
km dolgi preizkušnji nakazal, kam cilja v letošnji sezoni. Na zmagovalnem odru se mu je s 3-mestom pridružil njegov mlajši brat Urban, slovenski uspeh pa je dopolnil Primož Podobnik na 4. mestu. Na tekmi svetovnega pokala na Japonskem je tekmovalo 125 najboljših jadralnih padalcev iz celega sveta. Zmagovalec zadnjih dveh sezon svetovnega pokala, Švicar Crigel Maurer, ki je bil tokrat 2., je v letošnji sezoni očitno dobil močno konkurenco slovenskih tekmovalcev. V lanskoletni sezoni je bil od naših jadrlanih padalcev najbojši Primož Podobnik na 4. mestu, letos pa kot vse kaže naši “letijo” še višje. Poleg Japonske so v letošnji sezoni na koledarju svetovnega pokala še enotedenska tekmovanja v Španiji, Italiji, Turčiji in v Argentini.
imi
Kolesarstvo in kolesarski kriteriji
Ponovno v
A • I	'SV •
Ajdovščini
Tradicija kolesarstva v Ajdovščini sega že v leta pred vojno. V šestdesetih letih pa je bil ustanovljen kolesarski klub Primorje Ajdovščina. Klub je deloval do leta 1972, v tem času pa je bilo izpeljanih več kriterijev in prvenstvenih dirk. Iz kluba Primorje je prišlo nekaj odličnih kolesarjev, nekateri med njimi so kariero nadaljevali v drugih slovenskih klubih.
'W7~ olesarji kluba Primorje so dicijo in tradicijo kriterijev, ki so JN>.dosegli za takratne čase vid- dolga leta v Ajdovščino pripeljali ne rezultate, bili so dvakratni najvidnejše jugoslovanske in slo-ekipni mladinski državni prva- venske tekmovalce. Da o gle-ki Jugoslavije in osvojili dva po- dalcih niti ne govorimo, imi samezna naslova mladinskega Kolesarski klub Yoviland državnega prvaka. Klub je v letih Kriterij po ulicah Ajdovščine 1965-72 organizacijsko sodeloval bo letos 12. maja. Trasa bo dolga s klubom Odred iz Ljubljane.	1,2 km in bo potekala po Goriški
Do leta 1990, ko se je v cesti, delu Župančičeva ulice, po Ajdovščini ustanovil nov ko- Gregorčičevi ulici, čez Lavričev lesarski klub SIVI ČAVEN, je v trg in po Prešernovi ulici nazaj Ajdovščini v kolesarstvu vladalo na Goriško. Kriterij bo izpeljan mrtvilo.	za različne kategorije (šest ka-
Kasneje se je Sivi Čaven preime- tegorij), od najmlajših, ki bodo noval v VOVILAND, ki mu pred- vozili 10 krogov, do kategorije seduje Klavdij Brecelj. V klubu je Elite, kjer bo potrebno prevoziti zraslo kar nekaj kolesarjev, ki še 54 km ali 45 krogov, danes dosegajo odlične rezulta- Štart dirk bo ob 14. uri med te (Tratnik, Koren, Jerkič). Klub Pizzerijo Fontana in novo pošto, vsako leto organizira tradicio- Prijave sprejemajo do 9-nalno dirko na Predmejo, letos maja ma maslov:	Kolesarski
pa so se odločili, da organizirajo klub Toviland, Tovarniška 2b, Kriterij po ulicah Ajdovščine in Ajdovščina; tel.: (05) 36 63 495, s tem nadaljujejo kolesarsko tra- 041 352 607.	imi
16
šport, ivana
Na novo...
Na mnoge pobude in želje smo 23. marca ustanovili novo smučarsko društvo s preprostim imenom - Smučarsko društvo Ajdovščina.
TV Taše poslanstvo je predvsem JL^I popularizacija in razvoj vseh zvrsti “vriskanja na snegu”, ne glede na opremo in stil. Seveda pa si kot člani Smučarske zveze Slovenije želimo v naših vrstah, poleg ljubiteljev belih strmim, tudi čim več učiteljev smučanja, deskanja na snegu, teka na smučeh, telemark smučanja, smučanja po starem ..., ki nam bodo s svojim znanjem pomagali dvigniti nivo našega delovanja.
Društvo se bo vsem članom poskušalo oddolžiti z organiziranjem raznovrstnih dejavnosti, ugodnostmi pri nakupih smučarske opreme, smučarskih vozovnic, nudenjem strokovnega svetovanja...
Za začetek našega delovanja smo na sončen 27. april organizirali izlet na Kanin, kjer smo obenem pripravili velik test smuči, naši učitelji smučanja pa so bili na voljo za prve nasvete.
O vseh nadaljnjih dejavnostih smučarskega društva Ajdovščina boste pravočasno obveščeni. Za vse informacije pa smo vam na voljo na tel. št. 051 338 969 (Igor Sever) ali 031 308 176 (Ivan Gruden).
Igor Sever in Ivan Gruden
1. regata FJ
V soboto 28. 4. je na Vogrščku društvo Wada organiziralo prvo jadralno regato v razredu FJ za Slovenski pokal.
T Tečina jadrnic je bilo nepri-V pravljenih, kljub temu so se na vodo spravile štiri posadke. Narava nam je nudila ugodne vetrove, tako da smo izvedli tri plove. Zmagala je posadka
Gregor M. Humar kot krmar in Igor Jerkič kot flokist (2.,1.,1. mesto) na barki Erika. Druga sta bila Valter Štrancar in Marjan Batagelj na barki Ultimo sueno, tik za njima pa Tim Žižek in Teo Štrancar na barki Windstar, sledila sta Damjan Lozar in Stojan Žižek z barko Fishbone.
Prihodnja regata za Slovenski pokal bo 12. in 13. maja na Cerkniškem jezeru, če bo dovolj vode oziroma 20. maja. v Benetkah na Velalongi.
Gmh, foto Damjan Vidic - Bičk
Vipavski tek uspešen
Na dan pred tekmovanjem, 12. vipavskim tekom, se je vse vrtelo okoli vremena. Dež, burja, sonce, pa prava nevihta, pa jutranje brezvetrje, jasnina na nebu...
'T7' aj storiti? Sestaviti le en šotor, J^dva šotora? Kaj če bo tako pihalo, da bo vse skupaj odneslo? Na stadionu ima burja mlade. Poleg vseh skrbi za nemoteno tekmovanje nam dela skrbi še to vreme.
V soboto zjutraj smo se dobili in se zagnali v delo. Označitev proge s trakovi , postavitev kilometrskih oznak in postavitev okrepčevalnice z vodo, za katero bi ob pravem sunku burje nihče sploh ne vedel, da je kdaj tam bila, obešanje transparentov (seveda je bilo potrebno le te močneje pritrditi), postavljanje šotora, postavitev miz, klopi, priprava nagrad, kuhanje čaja, malice, še zadnje preverjanje, če kaj manjka... Tisoč in ena skrb.
Okrog 12.00 so začeli prihajati
prvi, najmlajši tekači.
Vreme čudno, zdaj dež, zdaj veter, pa žarki skozi oblake.
Otroci so ob vpisu prejeli pijačo in zobno kremo, ko so prispeli v cilj pa še sladoled. Bilo jih je okrog 130. Zagotovo je vreme naredilo svoje in tistih 50 - 100 mladih je zato raje ostalo doma. Pridete pa naslednje leto!
Kaj pa člani? Koliko se jih je ustrašilo naše burje? Nekaj že, nekaj se jih je udeležilo jutranje gorske tekme na Sv. Primož, nekaj je bilo udeležencev državnega prvenstva v dolgih tekih v Velenju, najbolj vztrajni in neustrašni pa so prišli v Vipavo. In teh je bilo 160.
Ob 16.00 so se pognali po progi proti Vrhpolju.
Vreme? Prenehalo je pihati,
deževne kaplje je zamenjal znoj tekačev.
Prvi je 9,4 km premagal Miro Vogrič ( K2 Šport), le tri sekunde za njim za njim je pritekel Uroš Vodopivec, tretji pa je bil David Curk ( oba ŠD Nanos )• Med članicami je šlo najbolje Aleksandri Fortin (ŠD Hit), druga je bila Sergeja Lipušček (TK Kobarid) in tretja Idrijčanka Marinka Lapanja.
Medtem, ko so tekači prihajali v cilj, se okrepčali s čajem in sadjem, se iztekali, je naša Klementina že pridno vnašala rezultate v računalnik.
Vreme? Sonce sije. Burja? Je šla drugam.
Po dobri polenti s še boljšim golažem je Danilo hitel žrebati nagrade za prav vse tekače. Ni bilo avtomobilov, niti vikend paketov, nekaj pa se je le dobilo. Za vse nagrade hvala tistim, ki so jih podarili.
In že je sledila podelitev medalj in nagrad za najboljše.
Na koncu zahvala vsem, ki so prišli, pustili v Vipavi par sto litrov znoja in s tem naredili veliko zase in pustili obvestilo za nas. Tako, da vemo, da 13. vipavski tek BO!
In vreme? Ja, takoj po odhodu tekmovalcev, ko smo se še sami okrepčali s polento in golažem in začeli pospravljati, se je vsulo! Končno!	vč
STUDIO MODERNA, MLINOTEST d.d., PETROL d.d., GATORADE, SUMMIT LEASING & CREDIT, COLGATE-PALMOLIVE ADRIA d.o.o., AGROIND VIPAVA d.d., DUKA OPREMA, LIV d.d., JAKLIČ d.o.o., ŠKAPIN d.o.o. VIPAVA, FAMA VIPAVA, ZELENI VRT - JANEZ d.o.o., INCOM-LEONE, PRIMORJE, MEGATERM d.o.o., ANTONI d.o.o., DROGERIJA TERČELJ, MASAŽA HORVAT METOD VIPAVA, KOSOVELOVA KMETIJA ČRNIČE, VAJET d.o.o., T2, NOVA KBM, NOVA LB, PETRIČ d.o.o., KA3 ZALOŠŽE, TERRA RB, ZLATARSTVO PRINCES ART, CVETLIČARNA TADEJ, VINA VIDMAR MARJAN, ZAVAROVALNA AGENCIJA KRAVOS, AVTO UKMAR, BAR PRI MARJANCI, UPA d.d., PIZZERIA ANJA, PIZZERIA NA PLAČU VIPAVA, PIOAl, TRGOVINA TIKA, ČEBELARSTVO ČUFER STANKO, KERINBA d.o.o. ŠEMPAS, MAKO d.o.o., FRIZERSKI SALON LAURA, MIKA ŠPORT IN REKREACIJA, KOBRA, AVTO BATIČ, GRAFIKA SOČA, HRANILNICA IN POSOJILNICA VIPAVA, SLO-CAR d.o.o., ABANKA VIPA d.d., TAROl d.o.o., CVETLIČARNA JASMIN,CVETJE VITA, TRGOVINA BANI, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, KORUZA MARKO S.P., DROGA KOLINSKA, BIROCENTER KOBAL, KNJIGARNA ZVONČEK, VIES, MARMET, LISCA d.d. SEVNICA, 24. VTP POSTOJNA, VOJAŠNICA JPV VIPAVA, EVOJ VIPAVA, PGD VIPAVA, KS VIPAVA	HVALA
Biti na strehi sonca
So dogodki, dejanja, ljudje, besede, dvogovori, samogovori, povzdignjeni glasovi in šepetanja, ki se jih spominjam zlovešče natančno: lahko ponovim uro, minuto, čas dneva, sem rekla, si rekel, so rekli popolnoma natančno. Spomnim se barve obleke, njene oblike, kje je kdo sedel, je bil obsijan s soncem ali je bil v poltemi. Spomnim se sob, hodnikov, učilnic, obrazov, hoje in teka, vrišča in molka. Spomnim se - kakšna teža je to! Vse shranjeno te prebuja sredi noči, vse shranjeno te ustavi sredi dneva. Samo letnega časa ne morem določiti. Govorjenje za in proti postavljam v vetrovne, burjaste dneve, vse žalosti v mojem spominu so se zgodile v mrkih novembrih, v brezvetrju, mokroti, ko dnevi dišijo kot mokri psi, ves smeh, vse veselje, srečanja z dobrimi ljudmi, vse svetle obraze postavljam v maj. Maj je mesec za lepo.
Trave, segajoče do pasu, nekje
vmes voda, ki je ta hip privrela iz zemlje, cvetoče lipe. Stara sem deset let. Doline visoko nad vasjo. Prav gotovo je bil neki drugi mesec. Zame je maj. Prvič v življenju sem zavestno občutila zlitost z zemljo, radost bivanja, občutenje, ki sem ga mnogo kasneje znala imenovati sreča. Sindikalni izleti nekaj let po mojem rojstvu. Kamion, na njem klopi, ljudje, ki sedijo, se smejijo, pojejo. Trenta, vožnja domov, postanek v Kobaridu z mnogo sladoleda. Zame je maj. Vožnje s skirojem, ki ga je oče prinesel iz Zagreba, so bile vedno maja. Vsi padci so se zgodili nekega drugega meseca. Kresovi so bili maja, tudi tisti junijski, vsa branja so majska, Pariz 1968 je majski, nek vlak sredi zime je majski.
Vsi šolski izleti so majski, tudi tisti, ko so nas dobraveljske šolarje peljali v Planico, kjer smo pubertetnice vzdihovale zaradi čednega češkega skakalca Raške. Mnogo kasneje sem izvedela za ljubezensko zgodbo med gospo, ki jo poznam, in njim. Njuna ljubezen je majska, žarenje zaradi lepote mladosti, ki sije iz gospe-jinih oči še danes, je majsko. Vse štafete mladosti so majske. Še danes vem, kje sem stala v Šibovku, naš učitelj Stane Sluga je na svojem imenitnem kolesu, opremljenem z dvema ogledalcema, preverjal, ali čakamo prav. Fant, dekle, fant, dekle. Vem, komu
sem dala štafeto v roko, vem, kdo mi je dal štafeto v roko. Le palica, ki smo jo predajali, je nekam decembrska, prav gotovo ne tista, ki jo je zadnji nosilec dal v Beogradu v roke maršalu. Ko sem brala Čas ob zori Alda Černigoja, so njegovi junaki sprejemali štafeto prav v Šibovku in nikjer drugje. Potem so tekli proti Cesti, preskočili Nemškarco in se znašli, kjer so morali biti. Pogovori z Lokarjem in Pilonom so majski, sprehodi proti Lokavcu so majski, vsi spomini na učence so majski, vsi svetli dogodki so majski, vse žalosti, vse smrti, vsa grizenja so v nekem drugem letnem času.
Maj je svoboda. Nikoli nisem doživljala vstanite, v suženjstvo prekleti..., ne morem se ponašati z disidentstvom, ne resničnim in ne navideznim, nisem bila revolucionarka in niti ne upornica. Poskusi biti drugačna, kot predpisuje norma prostora, v katerem živim, je bolj marčevska kot majska. A pesem Mateja Bora Domov bom šel mi vedno znova sporoča osvobojenost, zlitost z zemljo, prostorom srečnega bivanja, konec groze, ki se jo je, partizan, naužil do konca: kot pripadnik naroda in kot zasebnik: »Domov bom šel in sredi majskih njiv bom legel vznak in vina sladkega se bom napil in v slednjo hišo hitel vasovat...« Borovi verzi bi morali biti zapisani ob koncu svetovnih morij, da bi se jih ljudje (ne
vi in jaz, oni drugi, ki odločajo) ne lotili več. Majske njive sredi resničnega majskega konca druge svetovne vojne. 9.maj: radost, radost, radost odmeva iz evropske himne. V zgodovinskih učbenikih so napisani drugi ljudje. Bora ni in ni vprašanja za učence: Razmisli, kaj nam sporoča Matej Bor v svoji pesmi, o sporočilu se pogovori s sošolcem, zaključke povejta tudi drugim. Ni Kajuha, ni češnjevih vej, ni bosih nog - Kajuhove bose noge so svoboda, so stična ploskev z vesoljem, z brezbrežnostjo bivanja, so odvzemanje trpljenja zemlji, to je ljudem. Kajuhove češnjeve veje so majske, njegova smrt je zimska, zmrznjene noge baletke Brine so zimske. V praznino strmeče mrtve oči tisočev od vzhoda do zahoda, od severa do juga, vseh ver, narodnosti, idejnih pripadnosti so v drugih mesecih, četudi umirajo danes, jutri, pojutrišnjem, v mestih, ki so daleč od nas.
Marina Cvetajeva je 23.maja 1920 zapisala: O, živela pena, neutrujena pena,/ vesela, visoka, velika!/ Sylvia Plath, velika pesnica in velika nesrečnica, je 21.maja 1955 napisala svoji materi: Dearest of Mothers, I am up here on the sun roof...
V zvezek prepisov pesmi, ki sem si ga omislila petnajstletnica, sem prepisala: /Bil pozni mrak je - prvi maj -/večerni maj - ljubezni čas./ K ljubezni vabil grlic glas / je tja v dišeči borov gaj./ Mladi češki pesnik Karel Hynek Macha,
Prešernov sodobnik, pravi, da je namen njegove pesnitve slaviti lepoto majske narave in doseči tako nasprotje različnih obdobij človekovega življenja. Prepisala sem Goethejevo upesnitev maja. To je čas, ko »za nove pesmi/ in igre mi vre.«
Z zelenim črnilom, ki je prišlo iz daljne dežele, sem kakšno leto kasneje (O, blažena nedolžnost nevednih dni!) zapisala svojo majsko razmišljanje. Če sem mnogo kasneje 5.maja stala na trgu v Ajdovščini, so se skozffl6 pretakale energije »livad, konjev neosedlanih«, skozme je šla moč ljudi, ki so praznovali - ne po štirih letih, po več kot petindvajsetih, lepoto Borovih majskih trav.
Maj, maj! Vse lepo je v njem!
To, kar berem ta hip, to kar je pred letom 1980 napisal Pete Gimferrer, katalonski pesnik, še vedno traja: / Zdaj, z vetrom in žveplom meseca maja, ko so mračne/ dobrave razdeljene, ča-dasti ognji, oboroženi vojščaki,/ grozo zbujajoči kralji in vladarji in ministri,/ črno sokolarstvo-/ v mojem spominu ne bo postalo novembrsko. Ne bo časa, tudi če bi živela matuzalemsko. Spomin je, žal, skladišče preteklosti, spomin se ne spominja prihodnosti-Majske trave, bose noge, češnjevi cvetovi, neizsanjane sanje majhnih, nepomembne reči za tiste, ki si mislijo, da so veliki in jih potem zares naredimo velike. Ne biti »na strehi sonca« - kako groZ' Ijivo novembrsko mrcvarjenje samega sebe.	Ivana SlatnjC
kultura
17
Pomladni mozaik
Koncert solistov
^od tem naslovom je domačin David Ličen predstavljal svoja slikarska platna v ljubljanski Galeriji ^P/3. Koncem marca odprta razstava, ki se je iztekla 24. aprila, je bila zanimiv vpogled v delo Ustvarjalca, ki ga večidel poznamo po njegovih grafikah.
\ Tseriji slik, ki je zvečine nasta-» jala v letošnjem letu, je - v primerjavi z deli starejšega datuma Zaznati razhajanje predvsem v Sniislu dojemanja in podajanja slikovnega prostora. Preko »otočkov« 28odb se novi ambienti odpirajo novim, svetovja razmikajo nove svetove, a so, dopolnjena na realni Površini, kompozicijsko bolj poenotena. Platna večjega formata, ki s svojo prazno površino vedno bolj mikajo avtorja, namreč klijejo po bolj homogenizirani razporeditvi zgodb, ki sicer ostajajo s svojo vsebino ter s fizično raz-meščenostjo predmetov znotraj sanjskega, pravljičnega. Barve so tonsko bolj izčiščene in z nana-
šanjem svetlejših povrhnjih plasti presevajo temnejše - in zato barvno intenzivnejše - podlage vse do površine, kjer jih poveže še zadnja prozorna plast.
Tako kot je plastenje barve tro-delno, se tudi skladenjski in pripovedni pasovi nadgrajujejo v trojno konstrukcijo. Obenem ločeni in v pletežu, se skupaj s sencami hote izmikajo logiki.
Stvarno prepoznavni elementi iz rastlinskega sveta - za avtorja predvsem značilni cvetovi tulp - iz sveta živali in stvari, so izmaknje-ne stvarnemu in se prebirajo kot vsota brezštevilnih fantazijskih »pripovedk«. Mistično, nadčutno obarvan kozmos naslikanega je
zgoščen v pripovedi in radovedno oko, ki želi potovati v ta sanjsko koncipiran svet, zgodbe lahko nadgrajuje ali popelje po svojih tirnicah na lastne nivoje spoznavanj in prepoznavanj. Gladina pripovedi je neskončna in odprtih vrat za novo....
Postavljanje detajla v detajlu, nuja po odkrivanju malih stvari v malem, je po avtorjevih besedah inspiriran tudi s fantastičnim svetovjem Hieronymusa Boscha. Upodabljanje stvarstva z nedolžno radovednostjo, stran od ozkih grl omejitev, ki jih diktirajo sodobne umetniške struje in nenavsezadnje tudi posameznikov vsakdanjik, pa mladega avtorja pelje vedno bliže likovnemu jeziku, očiščenem in prečiščenem skozi samosvoje in izvirno. Kot je v razstavo spremljajočo zgibanko zapisala Anamarija Stibilj Šajn, je David Ličen eden od mladih ustvarjalcev, ki deluje v znotraj figuralnega, a ga »figuralne oblike ne obremenjujejo in ne utesnjujejo, temveč mu ponujajo odpiranja osebnega, tako likovno-formalnega, torej optičnega, kot tudi vsebinsko najbolj intimistič-nega.«. In če slikanje zadobi vlogo izziva in prioritete, potem se rojevajo še bolj iskrene zgodbe...
Tanja Cigoj Foto: Polona Ličen
Kulturni dom v Vipavi je 3. aprila gostil učence Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine. Predstavili so se tako solisti kot manjše zasedbe. V dobri uri se je na odru zvrstilo 18 glasbenih točk, ki so v akustični dvorani z novim klavirjem prav prijetno zazvenele.
TJriložnost pokazati, kaj so se čez leto naučili, so dobili Matej Paškvan, klarinet, Nika Kobol, klavir, Maja Kobal in Zala Červ, obe violina, Petra Čibej in Patrik Šavli na harmoniki, Katja Pirjevec in Gašper Govekar v duetu violin, Matija Marc, violina, Mirjam Krašna, kitara, Špela Raspor, klavir, Nives Trošt, harmonika, Vasja Juretič, petje, Klemen Rosa, trobenta, Dominik Vrčon in Vito Gregorčič, oba klavir, Vida
Krkoč, klarinet, Urša Vetrih, flavta ter Barbara Magajna, petje, Ana Bavčar, klavir, in Andrej Valič, petje. Za nastop so jih pripravili Branko Trifkovič, Vidojka Curk, Nada Kovač, Jana Šatej, Vaško Atanasovski, Mojca Sirk, David Trebižan, Andrej Kobal, Sanja Kaluderovič, Andreja Semenič, Miroslava Stojkovič Pantelič, Rajko Koritnik in Miran Žitko, s klavirjem pa so jih spremljali Maša Leskovar, Bojana Šaljič Podešva, David Trebižan in Nada Paškvan.
Vedno prijetneje urejena nekdanja vipavska kinodvorana postaja vse bolj »živahna« in nudi gostoljubje vse več kulturnim prireditvam. Z novo pridobitvijo, klavirjem, pa ponuja možnost tudi glasbeni šoli, saj se ta lahko tako predstavi tudi z učenci tega inštrumenta.
mag. Lejla Irgl
5. koncert
V četrtek, 5. aprila 2007, se je na Zemonu odvil že 5. abonmajski koncert. Tokrat so se nam predstavili glasbeniki z Obale. Nastopila sta namreč MePZ Obala Koper pod vodstvom Ambroža Copija in Obalni komorni orkester, ki ga vodi Aleksander Spasič.
Primorska srečanja - 300. številka
Nedolgo nazaj je izšla jubilejna tristota številka Primorskih srečanj, revije za družboslovje in kulturo. Revijo, ki trmasto vztraja v našem kulturnem prostoru, ureja Borut Koloini, jubilejno številko, kjer prevladujejo lite-farni prispevki, pa je uredil Jože Štucin. Dovolj je »domačih« pesniških in proznih tekstov, med njimi boste Prepoznali tudi sodelavca Latnika Bojana Bizjaka Zakawskega. Posebej velja opozoriti na pet pesmi »večnega« Krašovca Srečka Kosovela, ki so morda prvič v tiskani obliki zagledale luč sveta.
Rubrika Okno v svet prinaša prevode italijanskega pesnika Flavia Erminia in Guatemalca Augusta Monterossa ter Rusa Anatolija Kudrjavickega in Leszeka Czuchajowskega, ki prihaja iz poljskih pesniških logov. Srečajte Se s Primorskimi srečanji.	imi
Les Pastoureaux (Pastirčki)
V vipavski cerkvi
^elgijski deški zbor Les PASTOUREAUX je 11.4. 2007 ob 20. uri do zadnjega kotička napolnil vipavsko cerkev. V Vipavo so prišli v okviru svoje turneje po Sloveniji in Italiji. Gostil jih je mladinski zbor Osnovne šole »Drago Bajc« in njihova zborovodkinja Zvonka Starc, ki so jim za dobrodošlico Priredili svoj koncert že v dopoldanskih urah.
fjmenjeni zbor je nastal leta '^'1974 za božič. Najprej so raz-Veseljevali z božičnimi pesmimi, P°teni pa se je njihov repertoar za-el siriti in sedaj pojejo sakralne in Posvetne skladbe vseh glasbenih °Pdobij in delov sveta. Do danes je 1 °r imel že več kot sedemsto kon-cortov po vsem svetu. Sestavlja ga H r°8 85 pevcev: 60 dečkov od 8 ° 14 let in 25 odraslih fantov.
a tokratni koncert, ki je bil t^deljen v dva dela, so izbrali z skladb. Prvi del so zaključili z fanima, Mozartovo Ave Verum 0rpus in Hiindlovo Alleluio. °le8 teh dveh pa so zapeli še
Haydnovo Insanae et Vanae Curae, O Magnum Mysterium W. Byrda, Lobe den Herren H. Schiitza, v kateri so se predstavili tudi solisti, potem je zazvenela z dvema solistoma še Mendelssohnova Lobgesang. V krajšem premoru je bilo moč kupiti zgoščenke z njihovimi skladbami, ki jih je v dobrih 30-ih letih delovanja zbora nastalo kar 11.
Drugi del je bil lahkotnejši, čeprav so v njem predstavili tudi zelo zahtevne skladbe za izvajanje, kot je Le Chant des Oyseaux C. Janequina, skladba iz 16. stoletja, v kateri so pevci posnemali pet-
je ptic, in so jo odpeli kot tretjo v tem delu. Zapeli so še Let Us Break Bread, francosko ljudsko v priredbi Roberta de Pauwa, ki je med drugim tudi njihov organist in pianist, Alphabet W. A. Mozarta, v kateri se je kot dirigent preizkusil eden izmed pojočih dečkov, v skladbi Bring Back my Bonnie to Me so sodelovali tudi poslušalci, saj jih je zborovodja pritegnil k petju znanega refrena. V na sporedu zadnji skladbi Insalata Italiana se je kot solist s krasno barvo in vokalno tehniko predstavil tudi zborovodja Philippe Favette. Po bučnem aplavzu so zbranim v cerkvi namenili še dva dodatka: When the Saints v priredbi J. Rutterja in A la Nanita Nana N. Luboffa.
Po koncertu so pevci odšli na zasluženi počitek k družinam pevcev mladinskega zbora OŠ »Drago Bajc«, ki so prijazno sprejele belgijske vrstnike svojih otrok, za kar se jim je zahvalila tudi ravnateljica Alenka Nusdorfer.
Tako prijetnih dogodkov bi si v Vipavi želeli še več.
mag. Lejla Lrgl
Ti Tešanica vokalne in inštru-IVAmentalne glasbe je ustvarila popolno baročno vzdušje, ki ga je zaokrožil ambient poznobaročnega dvorca. Dvorana dvorca je akustično zelo primerna in poslušalcu zamegli tudi kakšno drobno napako.
Obalni glasbeniki so nam predstavili ustvarjalce in poustvarjalce tedanjega časa. Najprej je zbor zapel BAČI ARDENTI za mešani zbor in orkester izpod peresa Gabriella Pulitija, ki je živel in ustvarjal med letoma 1583 in 1644. Skladbe so zazvenele mehko in lahkotno, vendar, kot je dejal zborovodja, še zdaleč od tega, da bi bile lahke za izvajanje, zato je tudi pomembna dobra vokalnotehnična pripravljenost zbora, ki pa se je predstavil
v malce okrnjeni sestavi.
Sledila je Regina Godi Antonia Tarsie v priredbi Ambroža Čopija, napisana za glas, godala in basso continuo. V tej skladbi je dobila svojo priložnost mlada sopranistka Vida Matičič in s čudovito mehkobo in mirnostjo odpela vokalni del. V nadaljevanju je zazvenela sonata Vražji Trilček Giuseppeja Tartinija v priredbi Pavla Dešpalja za violino in orkester. Kot solistka je skladbo prepričljivo odigrala Mojca Luin, obetavna violinistka, orkester pa je pod vodstvom izkušenega dirigenta Aleksandra Spasiča zvenel homogeno, kar je lepo podpiralo in dopolnjevalo solistični part. Zaigrali so še Sonato za godala št. 1 v D-duru v priredbi Janija Goloba in zaključili skupaj z zboristi z vokalno-inštrumentalno skladbo Dixit Dominus Antonia Tarsie a zbor, soliste in orkester v priredbi Ambroža Čopija.
Včerajšnji koncert je bil tudi zadnji v tem projektu, z njim pa se je poslovil od MePZ Obala tudi Ambrož Čopi. mag. Lejla Lrgl
Kumranski rokopisi
V petek, 13. 4. 2007, je v Stari šoli v Vipavi potekal literarni večer
z naslovom Kumranski rokopisi.
■
TJrevod rokopisov, ki je bil ob JL tej priložnosti predstavljen in nosi prav tak naslov, je nastal v avtorstvu prof. Janeza Zupeta,
duhovnika, ki že vrsto let deluje v Vipavi kot duhovni pomočnik, in profesorja latinščine na ŠGV. Knjigo je izdala Svetopisemska družba Slovenije in je izšla v njeni Študijski zbirki kot 5. zvezek.
Pogovor s prof. Janezom Zupetom je vodila mag. Lejla Irgl, večer pa sta z glasbo obogatili Maruša Vrčon in Rebeka Škrlj.
Prijeten dogodek je organiziralo Društvo za kreativno preživljanje prostega časa Razmetano podstrešje.	mli
18
kultura
37. revija otroških in mladinskih zborov Primorske
»Naša pomlad«
O koncertom v Dvorani 1. slovenske vlade se je zaključila me-Odobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Ajdovščina in Vipava. Potekala je v dveh delih, in sicer je prvi del zazvenel v četrtek, 19. 4., v Vipavi v avli osnovne šole, kjer se je s po štirimi skladbami predstavilo osem zborov. Prav toliko pa se jih je predstavilo na drugem delu revije, ki se je odvijal v Ajdovščini v nedeljo, 22. 4..
Oba koncerta sta bila zelo dobro obiskana in organizacijsko dobro pripravljena s strani območne izpostave JSKD, strokovna spremljevalka revije je bila gospa Darja Žorž.	mag. Lejla Irgl
Plesalci zmagovali
V Lignanu je v marcu potekalo 25. mednarodno plesno tekmovanje Furlanije-Julijske krajine. Tekmovanja so se udeležili tudi plesalci plesne šole Rebula.
li^ed mladimi plesalci, ki so in plesalca so plesali v koreografiji IVAnastopili v kategoriji mini- in pod mentorskim vodstvom Aliče Street (letniki 1996 in manjši) sta Stojko Saliu in Kristine Fabjan, nastopila tudi Sanja Stibilj (tretja z Na tekmovanju so se izkazali tudi leve spodaj) in Matej Filipič (drugi starejši plesalci. V kategoriji jud so z leve stoje), oba sta iz Ajdovščine, plesalke zasedle četrto mesto, v Dosegli so izvrsten rezultat saj so kategoriji junior in over pa osmo zmagali v svoji kategoriji. Plesalke mesto.
Nagrajeni pirhi
Petnajst udeležencev je sodelovalo na tretjem javnem natečaju za izbor najlepšega Velikonočnega pirha 2007, ki ga je razpisalo Kulturno umetniško društvo Lična hiša Ajdovščina.
]VTamen natečaja in razstave ni le tekmovanje, je predvsem obujanje in ohranjanje običajev ter iskanje novih inovativnih prijemov na tem področju. Pričujoča razstava temu potrjuje. O zgodovini in simbolnem pomenu pirhov je razmišljala Tadeja Ličen - študentka 4. letnika etnologije in med drugim povedala: ...»Med jedili, ki so jih in jih še danes po vseh slovenskih pokrajinah nosijo k velikonočnemu blagoslovu, povsod srečamo jajca. Jajce je na splošno razširjen prastari indoevropski pomladni simbol. Barvana jajca pa so poznali že stari Kitajci in Egipčani, kot tudi Rimljani. Slovenska velikonočna jajca, za katere poznamo na slovenskem najrazličnejša pojmovanja kot so: pirhi, pisanke, pisanice, remenice, remenke, se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. V današnjem času je prav, da poznamo osnove dediščine pirhov, vendar še pomembnejše je, da znamo graditi na teh osnovah in iskati nove ustvarjalne rešitve...« Na javni natečaj objavljen v
časopisu Latnik, na radiu Nova, na spletnih napovednikih in plakatih je v predpisanem roku do prispelo skupaj okrog 50 pirhov 15. udeležencev. Pokrovitelji razstave, ki so prispevali nagrade so: Zlatarna Tea ter Polona in David iz Lične hiše Strokovna komisija je predstavila naslednje rezultate ocenjevanja: Avtor prvo nagrajenih pirhov je Darko Poženela iz Ajdovščine. Redni gost natečaja, nas vedno znova preseneča s svojimi lesenimi izvirno izvedenimi rešitvami. Tokrat je jajčno lupino obdal s tankimi lesenimi paličicami ter z njimi ustvaril zanimiv geometrijski vzorec. Avtor drugo nagrajenih pirhov je Gabrijel Birsa iz Vipave za pirhe izdelane v tehniki pirografi-je. V les vžgani vzorci s pristno velikonočno simboliko nas spominjajo na tradicionalno tehniko praska-nih velikonočnih pisanic. Tretje mesto je pripadlo Jasmini Vidic iz Predmeje za izvirno idejo, kjer je avtorica tradicionalno idrijsko čipko vnesla v simbolno obliko pirha. Posebno priznanje je bilo podeljeno za pirhe dekorirane z različnimi kamenčki ter izjemno natančno izdelanimi pirhi s cvetličnimi ornamenti - Tanji Radej iz Sremiča pri Krškem. . Po podelitvi nagrad je sledil blagoslov, ki ga je opravil duhovnik gospod Slavko Černigoj in s tem je bila tudi razstava odprta.
nli
Sedem slovenskih slikark
Razstava, ki je bila na ogled v marcu v Pilonovi galeriji je predstavila dela sedmih ustvarjalk skozi njihova dela, nastala v obdobju med obema vojnama. Vpogled v likovno ustvarjanje Henrike Šantel, Avguste Šantel ml., Helene Vurnik, Anice Zupanec Sodnik, Mire Pregelj, Bare Remec in Elde Piščanec (primorsko obarvani opus slednje je bil v galeriji že viden), je bil zasnovan kot spremljavo projekta štirih umetnostnih zgodovinark.
A vtorice in pobudnice priza--fJcdevanja - dr. Irene Mislej, dr. Nadja Zgonik, mag. Milena Koren Božiček in Barbara Savenc - želijo odmakniti plašč pozabe, ki je v muzejih in galerijah do danes zakrival t. i. žensko umetnost. Njihov namen je vzpodbuditi in prebuditi strokovno javnost ter odpreti depoje (nacionalnih) institucij, tam hranjena dela umetnic postaviti na svetlobo dneva ter jih umestiti v stalne zbirke. Z izjemo Ivane Kobilce, ki je v umetnostnih publikacijah omenjena kot edina in glavna ustvarjalka v slovenski likovni umetnosti, se namreč o ženski in njenem položaju v umetnosti skorajda ni razmišljalo ali govorilo. Vedenje o teh v času pozabljenih slikarkah je bilo ponovno obujeno v oktobru 2004 na Okrogli mizi ki se je odvijala kot del spremljevalnega programa ob razstavi Razširjeni prostori umetnosti - Slovenska umetnost 1985-1995 v ljubljanski Moderni galeriji.
Izbor prav teh sedmih slikark je pogojevalo več dejavnikov - vse so javnosti razmeroma poznane, šolale so se za likovni poklic, v katerega so stopale zavestno ter se kljub skopim možnostim javnih nastopov pojavljale na le-teh. V obdobju od 1918 do 1945 so bile slikarke osrednje ženske predstavnice, najbolj prisotne in tudi najbolj opažene na likovnem prizorišču.
V opusu Henrike (Henriete) Šantel (Gorica, 1874 - Ljubljana, 1940), hči slikarke in portretistke Avguste in sestre Saše Šantela, ki se je ukvarjal z likovno kritiko, so najštevilčnejši predvsem porteti v pastelu. Kot mojstrica slikanja figur
(po smrti Ivane Kobilce so ji pripisovali veljavo najboljše slikarke v figuralnem slikarstvu in tihožitju) je nadaljevala tradicijo meščanskega slikarstva, sledeč vzorom v družini - portretistu Jožefu Tomincu, materinemu prastricu.
Njena sestra, Avgusta Šantel ml. (Gorica, 1876 - Ljubljana, 1968) se je izoblikovala v mojstrico slikanja v akvarelu, ki skupaj z barvnim lesorezom izstopa v njenem izboru klasičnih in zahtevnih slikarskih tehnik. Njeni barvni lesorezi - večinoma vedute in posamični izrezi
-	so, kljub malim formatom, dinamične podobe, naglašene s svetlobo in senco. V črno-beli grafiki, kjer je kot slikarka utirala prve stopinje v slovenskem prostoru, jo je spodbujal brat Saša, ki je bil ključna osebnost v popularizaciji in razvoju slovenske grafične umetnosti.
Helena Vurnik (Dunaj, 1882
-	Radovljica, 1962) je kot ena najpomembnejših sakralnih slikark tedanjega časa »določila obliko slovenski dekorativni in cerkveni umetnosti dvajsetega stoletja«. Svoje umetniško ustvarjanje je namenjala skoraj izključno sakralnim institucijam, njen največji javni posvetni projekt pa je bila v letu 1922 izvedena okrasitev sprejemne dvorane Zadružnega doma v Ljubljani, delo arhitekta Ivana Vurnika.
Anica Zupanec Sodnik (Ljubljana, 1892 - Golnik pri Kranju, 1978) je po študiju na mednarodni umetnostni akademiji v Firencah sledila slikarstvu poimpresionizma in po-intilizma. Ker je najbolj spontano in navdihujoče ustvarjala obkrožena z naravo in z okoljem nasploh, delujejo podobe otrok med igro,
slike portretov na obali ali obmot skih krajin tudi najbolj iskreno i*1 živo.
Prva ohranjena dela Elde (Marije) Piščanec (Rojan pri Trstu, 189^
-	Vine, 1967) so iz obdobja učenja slikanja pri Rihardu Jakopiču-Pozneje se je izpopolnjevala v delavnicah cerkvene umetnosti v Parizu, a se je hkrati redno udeleževala pomembnih skupinskih iu tematskih razstav v Ljubljani. V njenem likovnem ustvarjanju, ki je doseglo vrhunec pred vojno, so vidni tokovi francoskega modernizma,s svojim opusom pa je »vidno izstopala iz umetniških okvirov svojega časa in prostora«. Prva obsežnejša samostojna razstava njenih del p3 se je zgodila šele več kot trideset let po njeni smrti.
Mira Pregelj (Litija, 1905 - 1966) je že zelo zgodaj kazala velik slikarski talent. Zanjo značilna trdna in odločna poteza z močno poudarjeno konturo jo uvršča med »slikarje impulzivne barvitosti in gestualne trdnosti med predmetnostjo in abstrakcijo«. Obširni opus gvašev, olj, grafik, risb, ekslibrisov, slik na steklo ter stenskih poslikav kaže izrazito izdelan lastni slog, znotraj katerega so vidni »prehodi med plastičnim barvnim realizmom, barvnim ekspresionizmom in začetki informela«.
Bara Remec (Ljubljana, 191^
-	San Carlos de Bariloche, 1991)se je likovno izpopolnjevala v zasebni šoli Probuda, kjer sta poučevala tudi Sašo in Henrika Šantel, pozneje pa je študirala na zagrebški Likovni akademiji. Njen opus sestavljajo poleg oljnih slik (krajina in tihožitje) predvsem knjižne ilustracije v tehniki linoreza, lesoreza, redkeje jedkanice ali suhe igle Ustvarjanju v ilustraciji se je intenzivno posvečala tudi po selitvi t' Argentino v letu 1947, kjer je ostala vse do svoje smrti. Ta jo je doletela dva meseca pred retrospektivo v Ljubljani.
Razstava, prenešena iz kamniške Galerije Miha Maleš, je obelodanila mednarodni dan žena. Pilonova galerija je k dogodku dodala Še barvito publikacijo - plakat z reproduciranimi deli, ki je bil del° Ranka Novaka.
Tanja Cigoj’ Foto: P. Brecelj
ŽAR z žarom o Prešernu
Dramska skupina ŽAR je 20. 04. 2007 v Dvorani 1. slovenske vlade številnemu občinstvu predsto-vila igro iz Prešernovih časov »Na starem so trgu...«. Na izviren način je predstavljeno dogajanji gostilni, kamor je zahajal France Prešeren.
mer gostilničar kar naprej hval* in ponuja vipavsko vino, da je gledalcu kar prijetno pri duši Skupina je zelo doživeto opfa' vila svoje delo tako, da je z nji' mi na koncu vsa dvorana zapd3 »Luna sije kladvo bije«, pri čemef je pridno pomagal tudi žup3n Marjan Poljšak.
Že v nedeljo 22. 04. jue skupiu3 ŽAR nastopila v Vojščici na KraSu in pred polno dvorano uprizori' la »Veselo ajdovsko tržnico«. Zares pohvalno.
Stanislav Bcic^
povezava mestnega življenja in Prešernove velike ljubezni zaključi z kaznijo prevzetne
mladenke, ki jo odnese povodni mož. Scena, obleke in dialogi nas popeljejo v čas Prešerna - pri če-
razno
19
DPŽ Predmeja
Peta obletnica
Na Predmeji že nekaj let deluje Društvo podeželskih žena. Že kmalu po začetnih druženjih so takratne članice ugotovile, da ima večina njih dober posluh in smisel za lepo petje. Tako je nastala Pevska skupina DRŽ. Ob ustanovitvi je štela osem pevk, počasi so prihajale nove, danes jih je dvanajst. Pojejo pesmi različnih zvrsti, odvisno ob kakšni priliki nastopajo. Vabijo jih na gostovanja Po naši domovini, pa tudi v zamejstvo. Njihov zborovodja je že od vsega začetka gospod Filip Vidmar. Je tudi odličen skladatelj, saj je napisal tudi njihovo himno NA GORI ANGELSKI.
T)eto obletnico delovanja je sku-JT pina praznovala 21.4. v Domu krajanov na Predmeji. Pripravile so krajši koncert, v goste pa so povabile tudi pevski zbor Angelski spev.
Na prireditvi so sodelovali učenci OŠ Otlica, ki vedno prijetno presenetijo s svojimi šaljivimi skeči. Odlično so zaplesale tudi njihove plesalke.
Obiskovalci so prišli od blizu in daleč in do zadnjega kotička napolnili dvorano, skupaj s svetom krajevne skupnosti so počastili tudi krajevni praznik.
Po končanem programu so se skupaj okrepčali ,nato pa se ob zvokih ansambla BLISK vrteli pozno v noč.
Alojzija Bratina
Turizem in prosti čas
Oba zgornje-vipavska TlC-a, TIC Ajdovščina in TRG Vipava, sta v dneh na prehodu marca v april skupaj predstavljala na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
/^Vbisk sejma je bil nad vsemi in vinarjev Brje na Vipavskem, V^/pričakovanji, obiskovalci so Konzorcija Zelen, Društva Gora največ povpraševali po možno- in Čebelarstva Lisjak z Vrtovč. stih aktivnega preživljanja pro- Pokazali smo, da smo pisana de-stega časa. Še po tisku dišeče zlo- žela raznolikih možnosti, rezul-ženke o Hublju in o kolesarskih tate naše predstavitve pa bomo poteh po Nanosu in Vipavskih beležili v prihajajoči turistični se-gričih so šle tako-rekoč za med. zoni. Računamo, da bodo dobri, Vipavskadolinajebilanasejmudo- zagotovo pa se bomo še naprej s stojno in atraktivno predstavljena skupnimi močmi trudili za prepo-ob pomoči Društva podeželskih znavnost naše rajske dežele tudi z žena Predmeja, Folklorne skupine udeležbo na podobnih sejmih in Vipava, Društva vinogradnikov prireditvah.	Sh
Dobrodelna akcija v Vipavi
»Dvigalo 2007«
V Vipavi je v začetku letošnjega leta v dobrodelno akcijo dozorela želja konkretno pomagati bližnjemu. Namen akcije z nazivom »Dvigalo 2007« je z dobrodelnim zbiranjem sredstev zagotoviti nakup in namestitev dvigala mami treh šolajočih se otrok, ki je Po daljši bolezni ostala na invalidskem vozičku in je glede na teren, na katerem domujejo, sedaj zelo omejena pri gibanju.
Ženski pevski zbor iz Črnega vrha nad Idrijo je po večletnem premoru zapel za dobrodelni r
T^obrodelno zbiranje sred-štev preko posebnega raču-na Karitas Vipavske dekanije se )e začelo s pričetkom letošnjega P°sta in doživelo lep odziv kra-
janov ter podjetij iz domače in drugih občin.
V okviru dobrodelne akcije je bil na belo nedeljo, 15. aprila, v dvorani Doma kulture Vipava
dobrodelni koncert, na katerem so sodelovali kulturni ustvarjalci vipavskih društev in gostje. S svojim nastopom so tako svoj del daru za dobrodelni namen prispevali: Komorni zbor Ipavska z zborovodjem Matjažem Ščekom, Mešani pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa z zborovodkinjo Nadjo Bratina, Folklorna skupina Torbarji iz Postojne, Mladinska skupina Vipavskih tamburašev pod taktirko Vlaste Lokar Lavrenčič (ki je bila dodatno nagrajena z navdušenim aplavzom, saj je ravno prejšnji večer na 27. državnem srečanju tamburašev in mandolinistov Slovenije 2007 osvojila zlato priznanje s pohvalo). Z iskrivim prikazom svetopisemskih zgodb o stvarjenju je prireditev prijetno poživil gledališki igralec Gregor Čušin. Poseben odziv obiskovalcev je doživel nastop ženskega pevskega zbora iz Črnega Vrha nad Idrijo, ki se je letos ponovno zbral po 24 letih in zapel na tem koncertu.
Namestnica ravnatelja Škofijske karitas Koper Jožica Ličen in Anton Goričan iz organizacijskega odbora akcije Dvigalo 2007 sta predstavila potek dobrodelne akcije z navedbo doslej zbranih sredstev.
Nakazilo s sklicem na številko, odprto v ta namen, pa je še mogoče in sicer do zaključka projekta (Transakcijski račun Karitas Vipavske dekanije št.: 0475 1000 0867 279 Referenca: 00 001947 Namen plačila: Dvigalo 2007 - Humanitarna akcija). Dvigalo naj bi bilo nameščeno in začelo služiti svojemu namenu do začetka letošnjega poletja.
Da živimo v skupnosti, v kateri se ljudje še opazijo in imajo čut za bližnjega v stiski, dokazuje potek same dobrodelne akcije, ki je naletela na odziv mnogih dobrih ljudi. Enak občutek je potrdil tudi izvedeni dobrodelni koncert, ki je s sodelovanjem številnih nastopajočih in ob polni dvorani obiskovalcev izzvenel v pristnem vzdušju - in vedenju, da ni dovolj zadoščati le samemu sebi, marveč je za polnost bivanja potrebno iskati in najti tudi poti do drugih ljudi.
Barbara K. Tomažič Foto: Boštjan Prelc
Po domače
Turistično društvo Podnanos bo 13- maja v Podnanosu že devetič organiziralo izbor za vurberški festival narodno zabavne glasbe z diatonično harmoniko in dvo ali več glasnim petjem. Povabljeni so ansambli: FRANČIČ, Šentjernej GOLTE, Mozirje NOVI SPOMINI, Novo mesto BREZA, Črnomelj BUM, Graška gora HLAPCI, Stranice ISKRICE, Laško KRAJCARJI, Braslovče MALIBU, Ilirska Bistrica NAVDIH, Šmartno ob Paki ORION, Raka pri Škocjanu PLAMEN, Štatenberg PRIMOŽA KELENCA, Gorišnica PROSEN, Horjul VIHAR, Slovenj Gradec ZAPELJIVKE, Rečica ob Savinji Prireditev »Podnanos za Vurberk 2007« se bo pričela ob 15 uri. Povezoval jo bo BORIS KOPITAR. Za plesni program bodo poskrbele Prvaške mažoretke, po uradnem delu pa bo za ples in zabavo poskrbel ansambel GORSKI CVET. Vabljeni vsi ljubitelji narodno zabavne glasbe!
Gorski ježek iz kamnoloma Laže
. ^arca letos mi je Jože Černigoj. ri2:- gradbeništva, tehnični ^°dja vrtalno minerskih del na riItlorju, prinesel primerekkam-^ v katerem je bil viden spodnji C morskega ježka. Ježek je bil si-
Fosili - naša naravna dediščina - 53
cer v celoti skrit v kosu apnenca, tako da vse skupaj ni izgledalo nič posebnega. Skrben pregled pod mikroskopom pa je pokazal, da so
ob stiku med lupino ježka in pri-kamnino komaj vidne pore. Zelo previdno sem parkrat z iglo udaril v poro in - celoten ježek se je ločil iz svojega ležišča. Zanimivo je, da je odtis v kamnu še lepši kot fosil. V ležišču kamna je ostala kar polovica lupine - korone ježka, tako da je struktura lupine vidna malo na fosilu ježka, malo pa v ležišču, zato nam šele oba kosa skupaj kažeta pravo sliko primerka. Doslej takega primerka ježka še nisem našel.
Ježku sicer manjka spodnji del, pa vendar je večji del tako izrazit, da se ga lahko določi. V tem primeru gre za morskega ježka rodu
Conoclypus, skoraj zagotovo pa je vrsta Conoideus. Te vrste ježki spadajo v srednji eocen - lutecij.
Premer ježka je 9,5 cm, višina pa 6 cm stem, da je bila naravna višina še za kakšen centimeter večja. V kamnolomu Laže je bilo najdeno že veliko fosilov, ki pa so se razgubili. Marsikateri je končal med odpadnim kamenjem, ali pa v drobilcu. Vsekakor je treba dati Jožetu Černigoju vse priznanje, da je rešil razmeroma redek primerek fosilnega morskega ježka. Tako ga lahko predstavimo bralcem Latnika, verjetno pa bo deležen še posebne znanstvene raziskave.
Objavljamo fotografiji okamene-lega ježka in njegovega ležišča v kamnu. Jožetu Černigoju pa najlepša hvala za razumevanje inj občutek pomembnosti naše naravne dediščine.
Stanislav Bačar
zvonovi, razno
»Sončna gora«
V Lični hiši se je 14. aprila zaključila razstava del slikarja, grafika in oblikovalca Janka Orača. Avtor, ki je bil med drugim tudi pobudnik mednarodne slikarske kolonije Novomeški likovni dnevi - letos bo ta potekala že tretje leto zapored - živi in ustvarja v Novem mestu.
Tanka Orača slikarski cikel I »Sončna gora«, ki ga je navdihnila krajina, preplavljajo barve. V njeni večplastnosti je izražena ponotranjena misel, v njihovem žarenju, tako na površini kot v globljem, pa spregovorijo čustva in občutenja. V novejših delih se je modra umaknila toplinam rdeče, rumene in oranžne, »reminiscencam na iberijska tla«, zasidrana v slikarjevih spominih. Janko Orač barv ne izbira naključno, njihova izbira je pogojena z namenskim in pomenskim. »Njihov primarni, notranji smoter namreč pride do izraza
šele takrat, ko jih postavimo v kontekst z njihovim naravnim in kulturnim okoljem, upoštevaje slikarjevo intimno klimo«., je v spremljajočem katalogu zapisala Anamarija Stibilj Šajn. Območja, prostori barv so hkrati ozadja občuteno podane slikarjeve izpovedi ter protagonisti in označevalci vsebine. Obenem pa ostaja črta, vzeta iz sveta grafičnega ustvarjanja in podarjena barvam, stalno prisoten element Oračevih slik, čeprav le kot kontura, zapis ali njihova ločnica...
Tanja Cigoj Foto: David Ličen
TERRA ^ RB
TERRA - R.B. d.o.o.. Žagarska ul. 11, 1291 ŠKOFUICA
Uspešno podjetje za veleprodajo in maloprodajo gradbenega materiala vabi k sodelovanju podjetne sodelavce/sodelavke, ki si želijo rasti skupaj z nami. V svoj tim v TRGOVINI V AJDOVŠČINI vabimo:
•	SKLADIŠČNI DELAVEC - VILIČARIST - delovno mesto v trgovini z gradbenim in tehničnim materialom v Ajdovščini
-	izpit za voznika viličarja
-	z večletnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delovnem mestu
-	za določen čas 6m, možnost za nedoločen čas
•	PRODAJALEC v trgovini z gradbenim in tehničnim materialom v Ajdovščini
-	z najmanj IV.stopnjo trgovske smeri - prodajalec ali V.stopnja - gradbeni tehnik
-	z večletnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delovnem mestu
-	za določen čas 6m, možnost za nedoločen čas
Prosimo, da vaše prijave z dokazili o izobrazbi in opisom delovnih izkušenj pošljete do 18.05.2007 na zgoraj objavljen naslov s pripisom “za razpis”.
% Sr......
.***.

a
EvropsKl
Socialni
Sklad
t
LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA VAS VABI V:
PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE , TRGOVEC, ADMINISTRATOR, GOSTINSKA DELA (kuhar, natakar, kuhar/natakar), GOSTINSKI TEHNIK, GOSTINSKO-TURISTIČNI TEHNIK, EKONOMSKI TEHNIK, STROJNI TEHNIK PROJEKTNO UČENJE ZA MLAJŠE ODRASLE (PUM)
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE PROGRAME USPOSABLJANJA ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST
TEČAJE (fotografije, masaže, knjigovodstva, izdelave spletnih strani, aranžiranja, slovenščine za tujce...)
SVETOVALNO SREDIŠČE - ISIO CENTER ZA INFORMIRANJE IN POKLICNO SVETOVANJE - ČIPS SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE
Izkoristite MOŽNOST UČENJA PREKO SPLETNEGA PORTALA (www.cvzu-vita.si)
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
36 61 105, 36 81 350,041 437 785 www.lu-ajdovscina.si

Spomenik Filipu Terčelju na šturskem Cankarjevem trgu
Za dokončno ureditev šturskega Cankarjevega trga je predviden kamnit vodnjak (fontana), ob njem pa bronast spomenik rojaku - duhovnemu voditelju narodnoobrambnega gibanja po prvi svetovni vojni na Primorskem, duhovniku in profesorju Filipu Terčelju. Ob tem projektu sta se povezali krajevna skupnost in župnija Šturje: KS finančno pokriva stroške postavitve vodnjaka, župnija pa spomenika.
TJredlogi o postavitvi spome-JL nika Terčelju segajo v leto 1992, ko smo se spomnili stoletnice njegovega rojstva; ob lanski 60-letnici smrti pa je dozorela misel, da s spomenikom, ki bi simbolično ovrednotil njegov pomen za primorski narod, ne gre več odlašati.
Velika škoda, če ne kar sramota, je, da niti za ime tega moža ne vemo vsi. Verjamemo, da je postavitev spomenika tudi možnost, da zanj (Šturci, Ajdovci, Primorci, Slovenci) izvemo in ga spoznamo, da ga bomo znali ceniti.
Zato najprej nekaj dejstev o njegovem življenju, ki ga seveda ne morejo predstaviti v širini in globini, lastni njegovi osebnosti, naj pa osvetlijo tiste detajle, zaradi katerih si zasluži dostojno obeležje na javnem mestu.
Rodil se je v Grivčah 2. februarja 1892 kot prvorojenec, ki mu je sledilo še več otrok; za domače in vaščane je bil Lipče. Osnovno
šolo je obiskoval v Šturjah, trinajstleten pa odšel v gimnazijo v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Končal je študij teologije in leta 1917 postal duhovnik. Po štiriletnem kaplanovanju v Škofji Loki so mu predstojniki svetovali, da nadaljuje študije, in odšel je v Koln, kjer je dosegel profesuro na Socialno-pedago-ški fakulteti. V tem času je skrbel tudi za slovenske izseljence, posebno rudarje na Vestfalskem in zanje ustanovil prvo zasebno šolo. Udeležil se je še študijskih tečajev za delo v kulturno-pro-svetnih ustanovah.
Vleklo ga je med svoje ljudi, na Goriško, ki je po prvi vojni pripadla Italiji, in obogaten z novimi izkušnjami in zamislimi je prišel leta 1922 v Gorico, kjer je postal katehet in duhovni vodja v Alojzijevišču. Na temeljih že pred vojno dokaj razvejanega društvenega življenja v okviru Slovensko krščansko-socialne zveze (pododbor za Primorsko je leta 1918 z izgubo povezave s slovenskim krovnim društvom razpadel) je bila konec leta 1922 ustanovljena nova Prosvetna zveza, Terčelj pa izvoljen za glavnega tajnika. Postal je njena gonilna sila. S sistematičnim organiziranjem okrožnih odborov in ustanavljanjem društev vsepovsod, tudi v najbolj odročnih krajih, je v petih letih - do prisilnega razpusta leta 1928 - nastalo 19 odborov s 136 društvi in 32 samostojnimi krožki, torej 168 prosvetnih enot z okrog 12-000 člani. Imeli so še Podzvezo v Trstu, ki je svoje delo razširila na Notranjsko. Terčelj je največkrat
sam v imenu Centralnega odbora obiskoval društva, predaval in pregledoval njihovo delovanje, svetoval - tako glede organizacije kot glede čisto praktičnih napotkov, npr. o pripravi odra ... Prosvetna zveza je v tem času izdajala svoj mesečnik Naš čolnič (v 3000 izvodih), ki ga je Terčelj urejal in v glavnem tudi sam pisal. To njegovo obsežno publicistično delo vključuje soci-alno-vzgojne in pedagoško-psi-hološke ter kulturne članke, pa tudi črtice. Kaj vse se je dogajalo v okviru teh društev? Tečaji, predavanja, prosvetni večeri, tekme, igre, koncerti, telovadni nastopi, ustanavljanje knjižnic itd.
Istočasno je imel kot zelo cenjen govornik in pridigar nešteto govorov in pridig po vsej deželi. Ljudje so ga poslušali nepremično - njegova beseda, domača in prisrčna - je segala v srce, duhovno in narodno dvigala ter opogumljala.
Terčelj je tesno sodeloval tudi z Goriško Mohorjevo družbo vse od ustanovitve leta 1924 in postal član njenega uredniškega odbora. Prispeval je članke, črtice in pesmi v prve koledarje; v tej založbi je v tem času izdal dve knjigi: leta 1928 Za domačim ognjiščem (‘vzgojna čitanka’) in leta 1930 Mati uči otroka moliti (‘katekizem za najmlajše’). Obe izpostavljata socialne, narodne ter etične vrednote in sta posredovali slovensko besedo - tudi najmlajšim. Da bi se v cerkvi in izven nje gojila slovenska pesem, je skupaj s slovenskimi skladatelji Vinkom Vodopivcem, Emilom Komelom, Stankom Premrlem,
Frančiškom Kimovcem, Matijem Tomcem, Alojzijem Mavom, JosipomKlemenčičem, Lojzetom Bratužem in Bredo Šček, oskrbel izdajo treh liturgičnih pesmaric v letih 1929 do 1933: Božji spevi, Gospodov dan in Zdrava Marija. Sam je napisal liturgične uvode in besedila pesmi, skupaj 114. Te pesmi prepevamo še danes po slovenskih cerkvah in povsod po svetu, kjer živimo Slovenci. Bil je avtor ali sodelavec še pri mnogih drugih publikacijah.
V tem času pa je doživljal že tudi velike stiske zaradi političnega preganjanja:
Med vidnejšimi, ki so "zaustavljali proces italijanizacije Primorske”, je bil Filip Terčelj, na katerega je italijanska oblast budno pazila in ga februarja leta ‘30 klicale na zagovor, ker da širi
med mladino svoje politično prepričanje in načela, ki nasprotujejo državnemu redu ..., zaradi česar so mu izrekli opomin in nezaupnico; za aretacijo in onemogočenje pa so potrebovali povod. 6. septembra 1931, na prvo obletnico ustrelitve bazoviških žrtev, je vBrdih zaplapolalo nekaj slovenskih zastav. Zaprli so večje število Bricev, jih izpustili in spet zaprli decembra; dan kasneje pa še Filipa Terčelja in Lojzeta Bratuža z obtožbami, da sta bila v tesnih stikih s priprtimi, vršila panslavistično in iredentistično propagando ... Aretacije so bile povezane z nečloveškimi izsiljevanji in mučenji. Obsodili so ga zaradi delovanja med mladino, ker so se ostale obtožbe izkazale za neutemeljene.
T Božič se nadaljuj6
MOLITVENO SREČANJE Z ALANOM AMESOM
V BOŽJEPOTNI CERKVI MARIJE TOLAŽNICE ŽALOSTNIH V
LOGU PRI VIPAVI, V SOBOTO, DNE 19. MAJA 2007
16.00	- 16.30 Molitev rožnega venca
16.30 - 17.00 Slavljenje
17.00	- 18.00 Sveta maša
18.00	- 20.00 Nagovor Alana Amesa, litanije z blagoslovom	ter molitve za potrebe posameznikov
Alan Ames, poročen mož, oče dveh otrok, po rodu Irec, rojen leta 1953, ima za seboj zelo razgibano življenje. Ujet v hudičev krog revščine, nasilja in alkohola je prvih 40 let svojega življenja preživel brezna človeškega bivanja, dokler niso leta 1993 v njegO' vo življenje po vizijah in glasovih nenadoma stopili angel, svetnica in sam Bog.
Vabi Prenova v Duhu
21
.reden
•recimo
TATVINE: na delovišču pri Avto Centru Bajc v Ajdovščini je nezna-j*' storilec izsesal iz rezervoarja a8ra 150 litrov dizelskega goriva, s ^tinsko srako pa je šlo tudi 60 Vreč po 25 kg cementa; neznani storilec je s parkiranega osebne-§a vozila, pred stanovanjsko hišo v hrtovimi odvzel okrasne letvice ln lastnika oškodoval za okoli 80 ^tirov; motorne žage, katero je astnik pustil le par minut brez ^dzora ob parkiranem osebnem v°2ilu na parkirišču trgovskega Centra Hofer v Ajdovščini, ob-^ar> je oškodovan za 100 EURO; v atujah si je neznani tatič postreli z 200 m alkalnih cevi in 140 m Navadnih cevi in več spojkami, v skupni vrednosti okoli 670 eurov; °kčanu iz Ajdovščine so tekom ^či s parkirišča na Bevkovi ulici ^Peljali osebno vozilo znamke °MW; z VOZjja parkiranega v Selu so neznanci sneli platišča, obroče avtoradio; v trgovini SPAR v Ajdovščini je dolgoprsta tatinska Sraka izkoristila priliko in ob-Car>ki iz odprte torbice sunila denarnico z dokumenti; s hodnika l°ka so občanki odpeljali kolo, katerega je kasneje našla v bližini; ^čanu iz Vipave so ob poti Lože ' Slap izmaknili plug za oranje ln brane, lastnik je oškodovan 2a okoli 400 eurov; iz podjetja v
politike^ ppp
Podnanosu so zmikavti odvzeli več kosov INOX pločevine v skupni vrednosti okoli 8.000 eurov; na delovišču hitre ceste pod Razdrtim je neznani tatič odvzel pikamer - pnevmatsko kladivo mini bagra; pri koči LD Col si je dolgoprstnež postregel z električnim generatorjem znamke Lamborghini ser. Št. 99196 in bencinsko kosilnico tip E431; v Vipavi je občan odkril tatiča, ki se je vozil z njegovim kolesom z motorjem, ki mu je bilo pred tem odtujeno; na območju Župančičeva ulice v Ajdovščini so občanu Manč z osebnega vozila sneli registrsko tablico; izpred stavbe II. OŠ Ajdovščina se je nepridiprav odpeljal z gorskim kolesom znamke BORA, modre barve.
POŠKODOVANJE	TUJE
STVARI:	v kraju Tokaj pri
Lokavcu je neznani storilec razbil steklo na oknu stanovanjske hiše; kombiniranega vozila parkiranega na parkirišču pred telovadnico na Policah; stebrov in opečne fasade OŠ Draga Bajca Vipava, katere je neznani storilec popisal z grafiti; v Vipavi so neznanci na osebnem vozilu prerezali prednjo levo pnevmatiko in lastnika s tem oškodovali za okoli 200 eurov; na sredini igrišča NK Primorje je neznanec izkopal luknjo; na delovišču ceste v Batujah se je objestnež znesel nad semaforjem; fasade stanovanjske hiše s fasadno barvo v Budanjah; osebnega vozila parkiranega v industrijski coni pri Avto Bajcu v Ajdovščini; neznan voznik tovornega vozila je na koncu Ajdovščine v smeri proti Colu poškodoval vogal stanovanjske hiše, na ulici Ivana Kosovela v Ajdovščini pa je neznan voznik zavozil v živo mejo in jo s tem poškodoval.
PROMETNA VARNOST:	v
Vrtovinu so obravnavali nesrečo s prevrnitvijo kmetijskega traktorja, voznik se je telesno poškodoval in bil prepeljan v bolnico Šempeter; v Dobravljah sta se »poljubila« avtobus in osebno vozilo, povod je z nepravilnim prehitevanje dal voznik osebnega vozila, ki je bil za povrh nagrajen še s plačilni nalogom.
JRM: v lokalu v Selu je možakar pod vplivom maliganov vznemirjal goste in ni upošteval navodil varnostnika; v Žapužah je kažin ponovno zganjal bivši zet; v Vipavi sta si v lase skočila brata, razlog so bila odnešena vrata ob selitvi;na Slapu pa je zavrelo svaku, ki je z roko udaril žensko v predel obraza in nanjo rjovel; občanko je med spancem zmotila preglasna glasbo, katero so navijali pri sosedih; v Baru Stolp je eden izmed gostov pozival k pomirjanju moči in mu grozil, da ga bo ubil; na Lavričevem trgu v Ajdovščini je po zaprtju lokalov eden izmed obiskovalcev le teh, močno opit pošteno preklinjal in za nameček policistu, ki je prišel intervenirat, »pokazal sredinec«, after zabava ga je stala dobrih 400 eurov; zaradi ponavljajočih kršitev JRM v enem izmed gostinskih lokalov v Selu je Policijska postaja Ajdovščina skupaj s tržno in zdravstveno inšpekcijo opravila poostren nadzor lokala, z le temi bodo, v kolikor se bodo pojavljale težave in problemi v zvezi kršitev JRM in vandalizma, nadaljevali tudi v drugih lokalih.
OSTALO: na Slapu je zamaskirani neznani storilec poskusil oropati tamkajšnjo trgovino, prodajalki je zagrozil z nožem in zahteval denar, prisebna prodajalka je vanj zalučala blagajno in ga pregnala; v podjetju LIPA v
Ajdovščini je prišlo do požara in eksplozije, pri čemer sta bila poškodovana dva delavca; v postopku so imeli državljana Kosova, ki je storil cestni prekršek, nakar so ugotovili, da mu je preteklo dovoljenje za bivanje v R Sloveniji; v postopku so imeli tudi dva državljana Albanije, ki nista imela urejenih dokumentov za bivanje v R Sloveniji, tujce so oglobili in odpeljali v center za tujce v Postojno; s hitre ceste so odstranil dva pobegla psa, ki so ju s plačilnim nalogom vrnili lastniku; v Kamnjah so pobalini predčasno zakurili kres, ki je čakal na praznične prvomajske dni; na gradbišču Primorja v Dolgi Poljani so obravnavali poskus tatvine gradbenih elementov; v Vrtovinu so obravnavali družinsko nasilje, ki ga je nad materjo izvajal sin, ki je bil s kazensko ovadbo priveden k preiskovalnemu sodniku na Okrožno sodišče v Novi Gorici, le ta pa je zanj odredil pripor; občan iz Dupelj pri Vipavi je našel in predal patrulji PP Ajdovščina, ključ osebnega vozila Renault, telefonski aparat znamke NOKIA 6020 s SIM kartico MOBI.
OBVESTILO:
Dejstvo, da je Slovenija v letu 2007 dobila novo uradno plačilno sredstvo EURO, se odraža tudi v kriminaliteti na območju PP Ajdovščina. V dobrih treh mesecih beležimo porast števila kaznivih dejanj ponarejanja denarja, katerih oškodovanci so tako občani, kot tudi podjetja. Policisti pri preiskovanju navedenih kaznivih dejanj pogosto ugotavljamo, da tako oškodovani občani, kot tudi uslužbenci, ki se dnevno srečujejo z denarjem v okviru rednega dela, pogosto tako rekoč nič ali zelo malo vedo o zaščitnih elementih EURO bankovcev in kovancev, s tem pa
tudi sami v veliki meri dopuščajo, da postanejo potencialni oškodovanci. Vodstvo PP Ajdovščina zato omogoča vsem zainteresiranim posameznikom in skupinam dvourno izobraževanje, na katerem vam bodo usposobljeni policisti predstavili zaščitne elemente EURO valute, lahko pa si boste ogledali tudi ponaredke, ki so bili zaseženi na območju R Slovenije, s čimer boste pridobili znanje, ki je potrebno, da vam kupec na delovnem mestu blaga ne bo plačal s ponaredkom, da neznancu preko oglasa ne boste prodali predmetov, naknadno pa na banki ugotovili, da ste za kupnino prejeli ničvreden ponarejen denar, katerega vam bodo nato pristojni organi v postopku odvzeli... Torej vse tiste, ki bi radi nekaj več vedeli o EURU vabimo, da nas v prihodnjih dneh pokličete ali se osebno oglasite pri dežurnem policistu na PP Ajdovščina, ali pa željo po tovrstnem izobraževanju zaupate vodjem policijskih okolišev, mi pa bomo formirali skupine do 25 oseb ter brezplačno v naše in upamo vaše zadovoljstvo storili korak v smeri večje varnosti vseh nas. Ob prijavi policistu zaupate ime, priimek ter GSM ali stacionarno telefonsko številko, na katero vas bomo ob formiranju skupine naknadno obvestili o kraju in času predstavitve. Vodstvo PP Ajdovščina želi vsem bralcem Latnika, varno in uspešno poslovno in zasebno življenje.
KSIMERONI
VIPAVA - sedež enotne Primorske pokrajine?
Vipava?! Neverjetno! Znanstvena fantastika! Utopija! Ali pa tudi ne? Kakšne so v resnici realne možnosti za uspeh? Da predlog uspe in Vipava postane sedež enotne Primorske pokra-llne' Kakorkoli že, pobuda je na mizi vseh primorskih županov in na občinskih svetih bodo »padale« odločitve. Za enotno Primorsko, za tri pokrajine na Primorskem, za Vipavo,..
^iredlog vlade glede delitv , Primorske na tri pokrajine j j1 a Pričakovana! Iz številnih »ra; ®8ov«!!! Taka delitev pa je vzbuj; ^številne pomisleke, še prede Predlogi zakonov zagledali lu p eta- Nenazadnje je taki delitt ^'morske nasprotoval tudi klu 'P primorskih poslancev n p0* seji v Sežani.
Hov ^rec'stav'itvi predlogov zakc ]p .Se je nasprotovanje taki d< jav * ^r*morske še povečalo. Z i;
ami v medijih se je oglasilo ve inlrri0rskih poslancev, župano či rinskih svetnikov s podrt ^ a Krasa, Posočja in idrijsko-ce re)a'1skega. Najbolj ostra pa je bil ^.akcija občine Ilirska Bistric; tak na svo)em občinskem svet ) ^glasovala nasprotovanj
vključitvi v Notranjsko pokrajino in razpis zavezujočega referenduma. Notranjska pokrajina z sedežem v Postojni je tako praktično že razpadla. Večina nasprotnikov delitve zagovarja enotno Primorsko pokrajino v njenih zgodovinskih mejah in trdi, da je samo enotna Primorska lahko pravi in dovolj močan sogovornik državi. Predvsem pa prava protiutež močnim pokrajinam v sosednih državah, Italiji in Hrvaški. Prav tako lahko samo enotna in močna Primorska realizira vse razvojne naloge ter zagotovi vsestranski napredek in blagostanje njenih prebivalcev.
Da bi presegli predstavljene zakonske predloge in vse ostrejše nasprotovanja delitvi Primorske, je nastal predlog, da se za sedež enotne Primorske pokrajine določi VIPAVA. Vipava je nevtralna, neobremenjena in kompromisna rešitev, ki je lahko sprejemljiva za vse dele Primorske. Je geografsko središče Primorske in istočasno tudi cestno središče s povezavami na vse štiri strani neba. Kmalu bo dokončana avtocesta skozi Vipavsko dolino, v izdelavi pa je tudi študija za Adrialpiko, to je cestno povezavo sever - jug skozi Ajdovščino. Vipava ima na razpolago ustrezno infrastrukturo in ponuja Lanthierijev dvorec za
sedež pokrajine. V bližini je tudi dvorec Zemono in Vipavski hram za reprezentančne potrebe bodoče pokrajine. Vipava je bila skozi stoletja pomembno kulturno, gospodarsko, cerkveno in politično središče na tem območju. Tu so skozi stoletja živeli in ustvarjali številni pomembni možje. V zadnjem času pa se razvija tudi v pomembno šolsko središče, ki ga bo dodatno zaokrožil še prihod Univerze v Novi Gorici in s tem visokega šolstva. Pri oblikovanju sedeža primorske pokrajine pa so izjemno pomembni tudi ustrezni in izkušeni kadri. Samo iz območja Upravne enote Ajdovščina se vsak dan vozi v Ljubljano na delo v državno administracijo več kot sto ljudi, ki bi v bodoče lahko delali v bližini svojega doma.
Predlog je obravnaval in potrdil Občinski svet Občine Vipava. Prav tako je predlog že obravnaval in soglasno potrdil tudi Občinski svet Občine Ajdovščine. Hvalevredno! Politika je umetnost možnega! In tega se je zavedal ajdovski župan Marjan Poljšak, tudi sam zagovornik močne in enotne Primorske. Vsem nam je namreč jasno, da Ajdovščina ne bi imela niti »teoretičnih« možnosti. Vipava tako uživa enotno podporo celotne zgornje vipavske doline!
Decentralizacija države ni le
formalna ustanovitev pokrajin, temveč je celovito in postopno spreminjanje celotnega sistema upravljanja z državo ter prenos pomembnega dela upravnih funkcij in predvsem sredstev na občine in pokrajine. Regionalizacija ne sme imeti za osnovno izhodišče sedež in velikost birokratskega aparata, temveč nadaljnjo demokratizacijo družbe. V odločanje je potrebno pritegniti čim večje število ljudi in sprostiti ustvarjalne potenciale. Vprašanje centralnih in oskrbnih funkcij pa se mora reševati na nivoju modela naselbinske mreže, kjer bosta značaj središča regijskega oziroma državnega pomena ohranila tako Koper, kot tudi Nova Gorica. Potrebno pa je izpostaviti zlasti pomen srednje velikih mest in krajevnih središč. To pa je predpogoj zagotavljanja policentričnega razvoja države in zahteva prerazporeditev finančne, gospodarske in kadrovske moči v državi. Cilj ustanovitve pokrajin je torej približevanje upravljanja z državo ljudem, sprostitev ustvarjalnih resursov, ohranitev poseljenosti, povečanje rodnosti in izboljšanje starostne strukture prebivalstva. V končni fazi pa preživetje slovenskega naroda in blagostanje prav vseh njegovih članov.
Žal so predstavljeni zakoni veli-
ko razočaranje. Tako rekoč, ptičje strašilo ali pa papirnati zmaj! Najmanj dodelan pa je prav finančni del, ki ne predvideva samostojnih finančnih virov bodočih pokrajin in jih tako postavlja v popolno odvisnost do države. Podobno je tudi pri premajhnih pristojnostih, kjer pa je še veliko neusklajenega tudi med posameznimi ministrstvi. Višek pa je vsekakor predlog, da bo »deželnega glavarja« imenovala oziroma nam postavila kar Ljubljana!? Res neverjetno! Vse te realno najpomembnejše probleme in vsebinske pomanjkljivosti pa je logično preglasil spor o sedežih, številu in mejah bodočih pokrajin. Po znanem reku: DELI IN VLADAJ!
Da bi presegli delitve in nasprotovanja in se posvetili vsebinskim vprašanjem bodočih pokrajin je nastal, kot je bilo večkrat poudarjeno, neobremenjen, nevtralen in kompromisen predlog: Vipava, sedež enotne in močne Primorske pokrajine. To! In samo to je pravi razlog!
Predstavitev predloga pa je vipavski župan zaključil z besedam: Vipava, znana kot Slovenske Benetke, naj s svojimi številnimi mostovi poveže ljudi in interese Primorske v celoto, kjer bo seštevek njenih delov več kot vsota sama.	Aleksander Lemut
22
KOLEDAR PRIREDITEV V AJDOVŠČINI IN OKOLICI ZA MAJ:
razstave
PILONOVA GALERIJA
Pilonova galerija vabi tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij.
Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00 ure ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Od 11. maja naprej bo na ogled razstava ilustracij Vena Pilona in mala razstava Raoula Cenisija.
Info: tel: 05/368 91 77,pilonova.galerija@siol.net MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk:
ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe.
ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Žbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja.
Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00, organizirane skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36-59-140, 051-304-607.
UČNA HIŠA AJDOVŠČINA Sobota, 12. maj ob 20.00 - Odprtje razstave lesorezov Silvestra Fakuča z naslovom PTICE. Razstava bo na ogled do sredine junija.
Nedelja, 13. maj ob 19.00 - Premierna uprizoritev lutkovne predstave Mavrična ptica Do konca maja potekajo delavnice in tečaji: Delavnice likovnih tehnik za odrasle, ki potekajo ob torkih
Individualne ure risanja in slikanja - za odrasle in mladino od 13 let (priprava na sprejemne izpite); petki od 15.00 do 18.00
V Lični hiši na Prešernovi 7a so naprodaj umetniški izdelki: grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med
16.00	in 19.00, sobota v dopoldanskem času
Info:	05/368	19	29,	040-839-729,
davidpolona@gmail.com
RAZSTAVA INTARZIJ V LESU
Petek, 4. maj ob 19.00, Dom krajanov Ajdovščina Vabljeni na odprtje razstave intarzij Franca Čibeja. Dela bodo na ogled do 12. maja vsak dan od
15.00	do 19.00.
DOM KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ
Četrtek, 10. maj, dopoldne: Turistično društvo Vipavski Križ organizira Kolonijo dijakov umetniške gimnazije iz Nove Gorice, ki bo potekala pod mentorstvom Milovana Valiča in Roberta Vrčona. Ob 18.30 bo v Galeriji Doma krajanov Vipavski Križ odprtje razstave del, nastalih na letošnji ter lanski koloniji.Dobrodošli!
RAZSTAVA FOTOGRAFSKEGA DRUŠTVA
VENO PILON AJDOVŠČINA _____________
Odprtje 4. društvene razstave
Petek, 18. maj ob 18.00, avla Dvorane prve
slovenske vlade Ajdovščine
Razstava bo na ogled do 3. junija.
Info: 041 478 243 (Jadran)
RAZSTAVA MASKE KUID POC
Območna obrtna zbornica Ajdovščina - Vipava,
Vipavska 4, Ajdovščina
Razstavljajo: Aleksandra Ambrožič, Božo Batistič, Marinka Bolko, Miroslava Hrovatin, Liljana Ipavec, Vinko Ipavec, Marinka Kverh, Sonja Mavri, Silva Puc, Ana Trošt, Barbara Trošt, Nataša Žižmond Razstava je na ogled v delovnem času obrtne zbornice do 17. maja. Vabljeni!
SIMON GREGORČIČ IN BREJCI Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov Brejskih sorodnikov Gregorčiča - v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja Kromberk, mag. Borut Koloini.
Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in
16.00	ali po dogovoru na gsm: 031-468-462 (Majda) ali 041-666-544 (Kazimir)
KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA.
Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri g. Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, 5270 Ajdovščina.
prireditve
ODPRTJE NOVE ŠOLE V BUDANJAH
Petek, 4. maj ob 18.00, nova šola v Budanjah Podružnična šola iz Budanj in Dolge Poljane skupaj s krajevnima skupnostma Budanje in Dolga Poljana ter Občino Ajdovščina pripravlja družabno prireditev ob odprtju nove šole v Budanjah. Dobrodošli!
SLAVNOSTNASEJAOB PRAZNIKU OBČINE AJDOVŠČINA
Sobota, 5. maj ob 18.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Občina Ajdovščina vas vabi na slavnostno sejo ob občinskem prazniku. Praznične besede bo spregovoril župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, v imenu vlade pa bo zbrane pozdravil dr. Andrej Bajuk, kulturni program bodo oblikovali OKTET CASTRUM in mladi interpreti. Pred in po slovesnosti bo na Trgu prve slovenske vlade igrala PIHALNA GODBA VRHPOLJE.
KONCERT PERPETUUM JAZZILE IN ROZALIJE
Nedelja, 6. maj ob 20.00, Dvorec Zemono Zaradi velikega zanimanja Klub ajdovskih študentov ponovno organizira koncert Perpetuum jazzile in Rozalij, tokrat v pomladanski preobleki. Informacije in rezervacije vstopnic:	mateja.
cesen@gmail.com ali 051 370 906. CELOVEČERNI KONCERT KOMORNEGA ZBORA IPAVSKA
Nedelja, 6. maj ob 20.00, Kulturni dom v Šempasu Komorni zbor Ipavska iz Vipave bo nastopil pod
koledar
vodstvom Matjaža Ščeka. Vabljeni!
DAN ŠOLE OŠ DANILA LOKARJA AJDOVŠČINA
Sreda, 9. maj ob 19.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
RASTI, RASTI VSAK DAN, BITI JUTRI VEČ KOT -VČERAJ Dobrodošli! Info: 040 576 279 (Peter)
Premiera dokumentarnega filma ZGODOVINA SLOVENSKEGA LETALSTVA
Četrtek, 10. maj ob 18.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina	Vabljeni, vstop prost!
Organizator: Letalska zveza Slovenije
XV. tradicionalni ex tempore »VIPAVSKA POLJA IN OKOLJA«
Petek, 11. maj, prihod ob 8.30, OŠ Vipava, Vinarska cesta 4
Vabljene vse šole Severne Primorske, tehnika dela in format po lastni izbiri.
Info: OŠ Vipava 05/ 3664 340
Gledališka predstava »APARTMAJI«
Petek, 11. maj ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Avtorstvo komedije APARTMAJI lahko v celoti - od zgodbe do režije, igre, scenografije,... - pripišemo Društvu podeželskih žena PREDMEJA, ki ga je na nastop v Ajdovščino povabilo Društvo upokojencev Ajdovščina. DOBRODOŠLI!
Info: Društvo upokojencev 031 303 109 (Metka) KONCERT MPZ JANEZ SVETOKRIŠKI Sobota, 12. maj ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Gostje koncerta bodo članice Vokalne skupine Stomažanke. Prisluhnili boste Marijinim majniškim pesmim. Vabljeni! Info: 041 631 839 (Alojz)
MADCADDIES, koncertska-punkglasbene zasedbe
Nedelja, 13. maj, zvečer, Ajdovščina - Športni park Pale Predskupine : Pepper, Love equal$ death, Kennybal Smith vstopnina : 12 EUR (na dan dogodka)
10 EUR - predprodaja : www.eventim.si Info: Gkd SAX & BUBA, 041 586 063 (Matjaž) KOMORNI ORKESTER SAVITRA 7. Glasbeni abonmajski koncert Torek, 15. maj ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Vstopnina: 10 EUR Info: ZKD Ajdovščina 05/ 364 30 72 (Vlada) KONCERT GODALNEGA ORKESTRA Četrtek, 17. maj ob 19.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Glasbena šola Vinka Vodopivca iz Ajdovščine vas vabi na zaključni koncert šolskega godalnega orkestra. Vstop je prost, dobrodošli!
OUADRILLA DANCE FESTIVAL
MATURANTSKA PARADA ali ULIČNA ČETVORKA
Petek, 18. maj ob 12.00, Lavričev trg Ajdovščina Letos se tudi ajdovski maturantje priključujejo prireditvi v plesanju četvorke po ulicah slovenskih mest, pričakuje se tudi Guinnessov rekord.
Info: Plesna šola Cerovac Lidija s.p., 05/ 628 31 91,041 52 52 20
MEDOBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN PRIMORSKE
Petek, 18. maj ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Nastopili bodo : FS Brkini, FS "BC" iz Bovca, FS Gartrož iz Nove Gorice, FS VAL iz Pirana, FD "STU LEDI" iz Trsta, FS "MANDRAČ" iz Kopra in FS "RAZDOR" iz Tolmina Vstopnina : 5 EUR
Info: JSKD Ajdovščina 05/ 364 30 72 (Vlada)
78. BOLŠJA TRŽNICA
Sobota, 19. maj , dopoldne - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina
Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, brskalci, slučajno mimoidoči,... Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 5 eur.
Info: TIC Ajdovščina 36-59-140, 051-304-607
GLEDALIŠKA PREDSTAVA BILJE ŠKRJANEC
Četrtek, 24. maj ob 20.30, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Predstava ŠPAS TEATRA- E. Kishon: Bil je škrjanec, režija Boris Kobal
Igrajo: Gregor Čušin, Vesna Pernačič-Žunič (komedijantka leta 2007 na Dnevih komedije v Celju) in Matjaž Tribušon.
Vstopnina: 10 EUR
Info: ZKD Ajdovščina 05/ 364 30 72 (Vlada)
IGRAJMO SE ZA VARNOST
V petek, 25. maja - na dan mladosti, bodo šolarji otroci in šol in vrtcev na območju občine Ajdovščina dopoldan preživeli na tradicionalni prireditvi IGRAJMO SE ZA VARNOST, ki se bo odvijala na parkirišču Športnega centra Police. Otrokom se bodo predstavile različne službe, ki delujejo na področju zaščite, reševanja, varnosti, izobraževanja in preventive v prometu. Zanimive predstavitve bodo popestrila atraktivna tekmovanja za lepe nagrade.
Soorganizatorji vsakoletne akcije IGRAJMO SE ZA VARNOST so Občina Ajdovščina, Svet za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu, Gasilsko reševalni center Ajdovščina, Policijska postaja Ajdovščina in Zdravstveni dom Ajdovščina.
Dobrodošli!
FILMSKI VEČER POSVEČEN SPOMINU NA SILVANA FURLANA
Sobota, 26. maj, ob 20.00, Kulturna dvorana ob stari šoli na Brjah na Vipavskem KINO SE VRAČA NA BRJE; produkcija prvega celovečernega filma v samostojni Sloveniji, BABICA GRE NA JUG; scenarist in režiser: Vinci Vague Anžlovar, dramaturg: Silvan Furlan; o nastajanju filma bo v uvodnem delu spregovoril režiser Vinci Vague Anžlovar in nekateri drugi ustvarjalci filma. Na filmski večer vljudno vabimo sorodnike, prijatelje in znance Silvana Furlana in vse ljubitelje slovenskega filma.
Krajevna skupnost Brje, Društvo NORMA7 in
Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje.
KONCERT OB 110. OBLETNICI USTANOVITVE DANICE
Sobota, 26. maj ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Tamburaški orkester Danica iz Dobravelj vas vabi na koncert ob 110. obletnici ustanovitve istoimenskega orkestra v Šturjah. Dobrodošli!
Info: JSKD Ajdovščina 05/ 364 30 72 (Vlada)
KONCERT MEŠANEGA MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA VETER
Sreda, 30. maj ob 20.00, Dvorec Zemono Vstopnina: 7 EUR Info: ZKD Ajd.: 364 30 72
ZAKLJUČNA REVIJA OPZ IN MPZ NAŠA POMLAD
Četrtek, 31. maj ob 19.00 Dvorec Zemono Vstopnina : 5 EURInfo: ZKD Ajd. 364 30 72
CELOVEČERNI KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PLEJADE
Sobota, 2. junij ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Dekliški pevski zbor PLEJADE vas vabi na koncert, katerega repertoar bo sestavljen iz priredb popularnih svetovnih in slovenskih zimzelenih melodij. Vstopnine ne bo! Vabljeni!
šport
14. RALLY VIPAVSKA DOLINA 2007
Sobota, 5. maj, start ob 10.00, parkirišče Avtocentra Bajc Ajdovščina Vozila se najprej napotijo na točnostno vožnjo na parkirišče Mlinotesta. Od tam se odpeljejo proti Novi Gorici. V vasi Potoče zavijejo levo v smeri proti Braniku in od tam v Komen, kjer je prva kontrolna točka. Pot nadaljujejo proti Gorjanskemu in od tam skozi Pliskovico in Vipavo proti cilju v Ajdovščini, na dvorišče Avtocentra Bajc.
Skupna dolžina trase je 68 kilometrov. Ob 120
udeleženih vozilih pomeni, da zadnje vozilo iz
Ajdovščine odpelje ob 12.00 in prvo pripelje nazaj
na cilj ob 14.20. Info: 040 798 887 (Miro)
PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA
Sobota, 12. maj:	Veliki Vrh na Begunjščici,
zahtevna pot, vodi: Blaž Kodelja
Nedelja, 27. maj: Breginj-Muzci, zahtevna pot,
vodi Alojz Vitežnik
MAJSKI TEK IN POHOD
Sobota, 12. maj, parkirišče ŠC Police, Ajdovščina
Tradicionalno tekaško tekmovanje, ki šteje za pokal
Primorskih novic in za pokal Slovenije, bo potekalo
v več kategorijah:
Ob 9.00: Šolska mladina: 300 do 2000 metrov, startnina 1,5 evra
Ob 11.00: Člani, članice in vojska: 10.712 metrov, startnina 8 evrov
Ob 10.30: POHOD, zborno mesto bo posebej označeno; pohod bo potekal po naravoslovni učni poti Ob Hublju, startnina 5 evrov OPIS: Proga bo potekala s startom izpred športnega centra Police po poljski poti mimo ranča »Dobre volje«do žage proti naselju Lokavec. Nadaljuje se skozi zaselka Brith in Paljk ter vrnitvijo na prvotno cesto do gostišča Alba (Brod). Tekače nato čaka vzpon mimo zaselka Čohi in Gorenje. Od tu naprej pa spust do izvira Hublja. Zadnji del tekmovanja pa bo potekal po makadamski in gozdni poti v zaselek Grivče po cesti IV. Prekomorske mimo vrtca Hubelj, čez Lavričev trg po Gregorčičevi cesti na ulico Ouiliano s ciljem pred ŠC Police.
Informacije in prijave: Robert Krkoč 36 44 722 ali 051-414-565 ob delavnikih med 8. in 16. uro; robert.krkoc@z$-ajdovscina.si, www.zs-ajdovscina.si ali na mestu prireditve.
PRVI KRITERIJ PO ULICAH AJDOVŠČINE TOČKOVANJE ZA KRITERIJ SLOVENSKIH MEST Sobota, 12. maj - Krožna kolesarska dirka po ulicah Ajdovščine: Goriška cesta, del Župančičeve ulice, Gregorčičeva ulica, Lavričev trg, Prešernova ulica, Goriška cesta; dolžina kroga je 1200 m, kolesarska dirka poteka v šestih kategorijah, start prve kategorije ob 14.00, med Pizzerijo Fontana in pošto v Ajdovščini.
Prijave do 9. maja, na naslov: Kolesarski klub Voviland, Tovarniška 2b Ajdovščina, Tel: 05/ 3663495, Fax: 05/3663495, kobrasport@siol. net, 041 352 607 (Klavdij)
obvestila
LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA
Ura pravljic: Ajdovščina četrtek ob 17.00 Podnanos: sreda ob 11.00
Uganko meseca lahko rešujete tudi preko naše spletne strani. Vsak mesec bomo izžrebali nagrajenca, ki je rešitev oddal preko spleta! Prireditve:
Ponedeljek, 14. maj ob 19.00: Predstavitev knjige Politična kultura - političnost morale avtorja dr. Igorja Lukšiča, profesorja politologije na Fakulteti za družbene vede in urednika revije Teorija in praksa.
ostalo
Torek, 15. maj ob 9.00:	Knjižna srečanja ob
kavici. Vabljeni vsi, ki radi berete in se pogovarjate o knjigah.
Torek, 15. maj ob 18.00: Študijski krožek Čitalnica: Pogovarjali se bomo o knjigi Zore Tavčar: Ob kresu življenja
Četrtek, 10. maj ob 18.30: Študijski krožek: Kako izboljšati kvaliteto življenja?
Vse informacije o urniku in dogajanju v Lavričevi knjižnici dobite: tel. 3661 328 , www. ajd.sik.si CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI Za osnovnošolce je Center mladinskih dejavnosti odprt na Centru za socialno delo na Gregorčičevi ulici in sicer od torka do petka. Tu lahko mladi med 12.30 in 15.30 na različne načine preživijo prosti čas. Ob torkih in sredah se nam lahko pridružite pri ustvarjalnih delavnicah, tisti, ki jih le te ne zanimajo
pa se lahko udeležite raznih družabnih iger, športnih dejavnosti, turnirjev ipd. Na voljo so vam tudi računalniki in brezplačen internet, nudimo pa tudi učno pomoč in pomoč pri pisanju nalog.
V	mesecu maju bomo organizirali enkrat tedensko športne dejavnosti na šolskem igrišču (vabljeni tudi tisti, drugače ne zahajate v CMD). Organizirali bomo delavnico izdelave uhanov ter barvanje majic.
Na Ribniku, kjer je CMD odprt od pon. do pet. med 10.00 in 18.00 poteka program (družabne igre, športne dejavnosti, namizni nogomet, pink-ponk, umetniške delavnice, učna pomoč...) tako za srednješolce kot za osnovnošolce. Mladim nudimo tudi informacije o izobraževanju, prireditvah, šolanju ipd. ter svetovanje in podporo v težavah. Organizirali bomo tudi dejavnosti na prostem. Tečaj afro - kubanskega bobnanja, ki ga vodi Rok Škarabot še vedno poteka vsako sredo ob 18.30 v prostorih CMD - ja. Ob petkih poteka tudi nadaljevalni tečaj španskega jezika.
Info: 041/945 392 ali 05/ 368 93 83, cmd.
ajdovscina@yahoo.com
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE
V	mesecu maju bodo na ZPM Ajdovščina organizirali 4 gledališke delavnice (izdelovali boste senčne lutke, sceno ter sestavili igro), ki bodo potekale po dogovoru. Primerne bodo za otroke v starosti nad 10 let.
Uvodni srečanji bosta v soboto, 5. maja ob 10.00 in v torek, 8. maja ob 14.00 v Rizzatovi vili v Šturskem parku.
Info in prijave: 05/ 368 91 40 (Urška)
DRUŠTVO JUTRO
Sobota, 12. maja, ob 16.00, v prostorih Društva mladih Jutro (Hiša mladih).
FOTOGRAFSKA DELAVNICA, udeležba je
brezplačna, prijave in informacije dobite na
tel. št.: 031 655 757 - Tea, ali društvo.mladih.
jutro@gmail.com
OBVESTILA DRUŠTVA MOST
OBISK PEDROVEGA in OGLED RIHENBERŠKEGA
GRADU
Ponedeljek, 14. maj, odhod ob 16.00 izpred avtobusne postaje v Ajdovščini z osebnimi avtomobili. Na Pedrovem obisk družine Abram, pogovor o njihovih izdajah knjižnih zbirk in ogled slikarskih del Petra Abrama. Sledi ogled Rihenberškega gradu. Obisk organizira literarni krožek z mentorico, prof. Ivano Slamič. Vabljeni tudi drugi člani MOSTA.
STROKOVNA EKSKURZIJA HOTAVLJE Četrtek, 17. maj, odhod avtobusa ob 7.00 izpred avtobusne postaje in povratkom med 19. in 20. uro.
V	Hotavljah ogled kamnoloma, obisk MARMORJA
Hotavlje, kjer predelujejo kamen, nato ogled privatne žganjekuhe in galerije v bližini. Sledi piknik v naravi - pri lovski koči. Prijave sprejema FLORJAN BAJC, tel. 3661 204 in tajnica, Jožica Nusdorfer, na sedežu društva v torek, 8. maja, od 9. do 10 ure.	,
SREČANJE Z UNIVERZO ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE »UNITRE« V KRMINU
Sobota, 19. maj, odhod avtobusa ob 7.00 izpred avtobusne postaje v Ajdovščini. V dopoldanskem času bo voden ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti Ogleja in Gradeža. Ob 13. uri se odpeljemo vKrmin, kjer bo srečanje s člani UNITRE. Prijave sprejema tajnica, Jožica Nusdorfer, na sedeži društva v torek, 8. maja od 9. do 10. ure. EKSKURZIJA V REZIJO Sobota, 26. maj, odhod avtobusa ob 6.00 izpred avtobusne postaje v Ajdovščini. Pohod po slikoviti Reziji z ogledom nacionalnega parka, romarske
cerkvice in drugih znamenitosti bo trajal ure. Na koncu pohoda kosilo v tipični režija^ restavraciji. Povratek okrog 19. ure. Ekskurzij0 organizirajo tečajniki iz italijanščine. Še neM prostih mest, prijave sprejema mentorica, Pr0' Maura Arh, na GSM 041 988 176.
OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJEN^ AJDOVŠČINA
Sobota, 5. maj - tradicionalne športne igre Palah
Petek, 11. maj ob 20.00, Dvorana prve sloven$ke vlade Ajdovščina:	Gledališka predstav
»Apartmaji« v izvedbi Društva podeželskih Ženfl Predmeja
Sobota, 12. maj - popoldansko kopanje v Izoli Sobota, 19. maj - enodnevni izlet v Kamnik (ogl® mesta in kopanje v termah Snovik)
Sobota, 26. maj - športne igre Primorske v Kobaridu
MERJENJE KRVNEGA TLAKA, SLADKORJA’ MAŠČOB IN HOLESTEROLA vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11-0^ v prostorih DU Ajdovščina.
MERJENJE KRVNEGA TLAKA vsako zadnjo sred0 v mesecu med 16. in 17. v prostorih KS Planina-MERJENJE KRVNEGA TLAKA IN SLADKORJA v
Batujah vsak prvi pon. v mesecu ob 8.00 uri. VODNA TELOVADBA S FIZIOTERAPEVTKO (osteoporoza), vsako sredo med 17.00 in 18.00V zimskem bazenu v ŠC Police v Ajdovščini.
Pisarna DU Ajdovščina obratuje ob ponedeljkil1' sredah in petkih med 9.00 in 11.00, na naslovU Cesta IX. Korpusa 1. v Ajdovščini, tel.: 36 61 383 KARITAS - Karitas Vipavske dekanije Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62 372 Uradne ure: Ponedeljek od 9.00 do 11.00 Torek in četrtek od 16.30 do 18.30, ostale dni p° dogovoru.
Srečanje prostovoljcev: prvi pon. v mesecu ob 20' Info: jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713 Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem Goriška cesta 17, Rizzatova vila
Sreda od 9.00 do 15.00
Četrtek od 15.00 do 19.00, od 19.00 do 21.0°
srečanja skupine
Info: Tanja Kaligarič, 041 760 067, Oče FranC Prelc, 041 795 051
Dom kdritas na Cesti, Cesta 98, tel.: 36 47 964 Materinski dom, Info: Tanja Žorž, 041 331 639 Popoldan na Cesti,
program za otroke, četrtek od 15.00 do 17.00
Info: Klementina Bajec, 041 762 029
Popoldan na Cesti, ILO
Terapevtska delavnica, sobota od 15. do 18.
Zavod karitas Samarijan
Solkan, Skalniška 1, tel. 05/ 33 00 234
Materinski dom in Varna hiša
Pomoč na domu: Info: Katarina D., 041 638 208
Umetniki za karitas:
13. likovna kolonija, Sinji vrh 13.- 17.8.2007 Stalne prodajne razstave: Občina Ajdovščini Nova KBM, Ajdovščina, samostan Vipavski Križ, Karitas vipavske dekanije KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak drug torek v mesecu ob 20.00 uri v učilnici ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi člani. Info.: 031
600-770
Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 24-v mesecu. INFO: 36-59-140, 051-304-607, tic-
ajdovscina@siol.net, http:	www.tic-ajdovscini
si, naslov: TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored Ajdovščina.
Izidor Peljhan s.p.
avdio-video servis
montaža antenskih sistemov digitalni satelitski sistemi elektroinstalacije
Predmeja 146/a 5270 Ajdovščina Gsm: 041 708 134 Tei:05 364 93 70 E-mail: izidor.peljhan @gmaiicom
FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA
Mobitel -m- Mobitel
&
Pri nas lahko uredite VSAK DAN
EXPRES
- sklepanje novih naročnin
- podaljšanje naročnin -ugodno kupite nov akcijski GSM telefon
AJDOVŠČINA-MERCATOR CENTgjl
Medija Ajdovščina d.o.o.. Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 368150°
kultura
^vodnevdno druženje z turistično kulturnim društvom
Sveti Martin
21.04. je potekal večer posvečen kiparju Petru Černetu. Ta je obogatil ladjo ^erkvice Sv.Martina na Brjah s skulpturami z gline. Častni gost večera je bil gospod anez Pirnat, umetnostni zgodovinar. Ta je opisal gospoda Černeta od njegove ZQčetne ustvarjalno umetniške poti, pa do danes. Kulturni program je popestril 9°dalni kvartet Arco iz Ajdoščine.
tom. Z uvodom v razglasitev je oktet izvedel pritrkovalsko himno, ki jo je pripravil domači skladatelj in pesnik gospod Miran Rustja. Obiskovalce je pozdravil tudi najstarejši sodnik iz Avstrije gospod Peter Hribernik. Častni govor je imel tudi pred-senik vseslovenskega društva pritrkovalev DPDBK kolovdator gospod Mark Čessen. Predsednik Turistično kulturnega društva Sveti Martin gospod Nenad Breški je poudaril, da se je to tekmovanje prevesilo v pravo turistično desti nacijo, saj je prireditev obiskalo kar 1000 obiskovalcev iz vseh delov Slovenije. Veliko obiskovalcev je prišlo tudi iz tujine. Zmagovalna ekipa 2.Glasa Svetega Martina je bila ekipa Šentvid pri Stični, drugo mesto je dosegla ekipa iz Budanj, tretji pa so bili pritrkovalci iz Vrtojbe. Priznanje za najmlajšo ekipo so prejeli pritrkovalci iz Lokavca, ki so jo
sestavljali šest in sedem letni otroci. Posebno priznanje za najbolj obetavno ekipo je dobila ekipa Dornberka. Prireditev je popestrila tudi pestra gastronomska ponudba.
Da je ta prireditev tako uspela se zahvaljujemo vsem članom našega društva, sponzorjem ter vsem ki so k dobri organizaciji prispevali. Nenad Breški
y2.04. je potekalo drugo mednarodno ^tekmovanje v pritrkovanju 2.GLAS SvETEGA MARTINA. Sodelovalo je kar ^6 ekip vse Slovenije, pa tudi iz Italeje Avstrije. Po končanem tekmovanju je v cerkvici sledil kratek koncert okteta ^astrum iz Ajdovščine.
končanem koncertu so obiskovalci ^strpno pričakovali razglasitev rezulta-
NOVI 5-SEDEŽNI
CITROEN C4
£

visiOSPACE
SVETLOBA in PROSTORNOST

Zaradi velikega povpraševanja vam tudi aprila ob nakupu novega Citroena podarimo navigacijo Garmin* inomogočimo financiranje na 3 obroke z vključenim
obveznim in osnovnim kasko zavarovanjem za prvo leto**.
I
WWW.CltrOen.SI OiTROEN 09001^ ovii/aM re j i nun zu«;/ m	ja ww p;	j
ftr _________J.,	.	^	r.iAl 360 %	zxh(Ktr* c.r/ir» * HR . m ZrAS<A »	* rkiutm na I _________________________________
erTROEN pnporoi* TOTAL. | pujiigi (errtfair*Qj pj.iw<iv9-239.fr» $<t-i eu«	| mu ntostAVUAH fc n«, mj V* uma} cntcfH jic« M vas
AVTO S SLEJKO ==3
m.: 05 36 44 100, 05 36 44 101, 05 36 44 102 FAX: 05 36 44 110 e-moil: avto.sl5jko@siol.net
Izžrebanci križanke iz št. 54
Branka Markovič, Col 78, Col
Fanči Raspor, Cebejeva 12, Ajdovščina
Rado Miloševič, Gradnikove br.7, Vipava
(fH
VIPAVA
RADIO
iNsJVAS
ovSCina/'
106,9 MHz
www. novanovasl
Klavdij Zalar
^ Petek, 6. aprila so v Pilonovi galeriji odprli razstavo Ajdovca Klavdija Zalarja, naslovljeno Polja bodrega. Predstavila ga je umetnostna zgodovinarka Tanja Cigoj. Po osnovni šoli, kjer ga je likovno Vzgojo poučeval Silvester Fakuč, se je vpisal na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani oddelek za grafično oblikovanje.
’ nost v Ljubljan ri prof. Bojanu Gc rečotu Draganu di et'čno nalogo z n Površina - čas. Podiplomski študi a oddelku za res? Oozcrvatorstvo z r’et0m videa. Tu j j^istriral 2 nalogi 0)skim. Pregled , avratorskih poseg
Stanič,, 't'_______
obnovi dvorca Lanthieri v Vipavi ter dvorca Drnča v Dvorski vasi
Širokemu spektru zanimanj se je Klavdiju Zalarju »poleg video umetnosti in glasbe pred nekaj leti pridružilo še plezanje in alpinizem. Na druženje z gorami ga je spremljal tudi fotografski aparat in ob tem so se porodile tudi prve serije črnobe-lih fotografij, posnete v trenutkih odmevanja tišine in zaznavanja nje lepote skozi oči slikarja in restavratorja.
Klavdija Zalarja prepoznamo po optimizmu, pa tudi po naklonje-
nosti kontemplativnemu in po spoštljivosti do vsega, kar nosi v sebi občutek in posluh za človeško in razumno... in vse to je prebrano v njegovih slikarskih delih in občuteno v njegovi poeziji...
Modro,
kot jasno nebo.
Modro,
kot kamenčki bizantskih mozaikov,
portugalske ploščice in toplo poletno morje.
Modro,
kot kristali ledu v čistem zimskem jutru.
Modro,
kot Kiesloivski,
Besson in moje slike, modro,
kot ritka mojega bicikla.
In modro...
Modro, kot tvoje oči.
Bleščijo se kot moja duša, ko sem ob tebi.
Na Zalarjevih slikah je barva prevladujoča in edina, ki zmore izraziti slikarjeva občutja, aplicirana je
kot edini in glavni jezik izražanja. Vrednotenje barve, ki igra osrednjo vlogo, njenih nanosov in teksture, se predstavlja kot žarišče poglobljenega raziskovanja in preučevanja. Površine slik, ustvarjene z umirjenimi potezami čopiča, ki imajo svoj razpon in nasičenost barve ter sama barvna zgoščenost obnavljajo težnjo kromatizma.
Prisotno je navidezno protislovje med izbiro modre barve, ki je najgloblja med barvami ter zapovedjo o obdržanju slike na enotni ravnini v enotnem prostoru. Zato so širina in odtenki prečnega polja, ki ostaja svetlejše in tako lebdeče na površini slike, pomembni, dimenzija gostejšega ali plitvejšega prostora pa je dosežena z apliciranjem temnejše barve in s pastoznimi nanosi...
Zalarjev minimalistični pristop se kaže predvsem v risbi, v aplikaciji barve, v dinamiki znotraj enotne barve in njenih tonskih vrednosti ter v navidez jasno in preprosto podani kompoziciji. Trije pasovi, s katerimi gradi skladnjo, sliki preprečujejo, da bi se njena površina preprosto razblinila. Na delih, nastalih še v času študija je poudarje-nost prečnega pasu bolj prisotna in včasih zaznamujeta in ločita polja celo vrvici, ki uprizarjata linijo in globino, vstop v povrhnje polje.
Zdi se, da je »strah pred ničemer« še tisti zadnji dejavnik, ki avtorjeve sicer prečiščene slike loči od zdrsa v popolnoma »očiščeno« ploskev. Hkrati pa se znotraj take kompozi-
cije dogajajo nujno potrebne subtilne nianse komunikacije.
V Zalarjevih delih je poezija in je glasba, je film in je alpinizem, so skozi misli in razmišljanja predelana razpoloženja ter poseganja v globine tistih nivojev, ki zaznavanja prebirajo in izbirajo, odbirajo in razvrščajo. Znotraj ustvarjalnosti sta spontanost in iskrenost, ki prevzemata vlogo in nalogo poriva, posledica in naslednica tega impulza pa je celota izbranih kontemplativ-nih »podob«, ki na sliki tvori enotno ravnino prostora - časa.
Prizadevanja po izpolnitvi, realizaciji ideala »slike čistega, popolnega miru« ne žene hotenje po molku, po izolaciji ali osamitvi od stvarnosti okolja ampak nuja po umiku od hrupa vsakdanjika. Modra polja, očiščena zmede in plitkosti trivialnega, prepuščajo skozi področja videnega in razmišljenega, občutenega in nadčasnega vstop v svoja območja. Sožitje likovnega in glasbe, ki je avtorjeva spremljevalka in sokreatorka v ustvarjalnem procesu, pa razklepa še dodaten nivo zaznavanja slike.
In mogoče ravno zaradi tega avtor slike ne podpiše in ne podnaslovi. Ker se mu zdi, da jo bo podpis na njeno čelo oviral in da so naslovi lahko samo zavajajoči. Nemara pa je naslovljena na gledalca, na tistega, ki vidi, da jo on sam poimenuje z občutji...«
Po Tanji Cigoj povzel Ivan Mermolja
24
oglasi
AlfaRomeo 147 1.9 JTD KLIMA 12.400,- EUR (2.971.536 SIT) letnik 2005 z garancijo
AlfaRomeo 156 SportWagon 1.9 JTD KLIMA 10.200,- EUR
(2.444.328 SIT z garancijo)
AlfaRomeo 166 2.4 JTD 17 ALU KLIMA, 15.990,- EUR (3.831.844 SIT) letnik 2005 z garancijo
BMW serija 5 Touring: 525 DA ALU KLIMA, 28.500,- EUR (6.829.740 SIT) letnik 2004 z garancijo
B ^ H?
BMW serija 5: 530 KLIMA, 9.600,-EUR (2.300.544 SIT) letnik 2000 z garancijo
Subaru Impreia 2.0 KARAVAN 4WD KLIMA, 5.200,■ EUR (1.246.128 SIT) letnik 1998 2 garancijo
BMW X-5 3.0D KSENON.NAVI KLIMA, 39.900,• EUR
(9.561.636 SIT) 1.04 2 garancijo
BMW 2-31.9 alu IT.delno usnje, model 98, KLIMA, 9.500,- EUR
(2.276.580 SIT) I.97Z garancijo
Chrysler Voyager 2.5 TD LE 7 SEDEŽEV, KLIMA, 6.700,- EUR
(1.605.588 SIT) 1.99 2 garancijo
Citroen Ksara Picasso 2.0 HDI KLIMA, 8.300,- EUR (1.989.012 SIT) letnik 2003 2 garancijo

Citroen Berlingo 2.0 HDI KLIMA, 6.500,- EUR (1.557.660 SIT) letnik 2001, z garancijo
Citroen Xsara Break 1.8 exclusive KLIMA, 3.300,- EUR (790.812 SIT)
. LETNIK 1998, z garancijo
Fiat Stilo Multiwagon 1.9 JTD 7.500,- EUR (1.797.300 SIT)
letnik 2004
Toyota Corolla 2.0 D-4D KLIMATRONIC, 9.800,- EUR
(2.348.472 SIT) letnik 2003 z garancijo
s;0mr ■
Fiat Stilo 1.9 JTD 3 VRATNI 7.600,-EUR (1.821.264 SIT)
letnik 2003
O
c
o
s—
o
CP
c
Daihatsu Feroza 1.6 4WD 3.200,- EUR (766.848 SIT) letnik 1996
Fiat Brava 1.9 JTD KLIMA, 3.600,- EUR (862.704 SIT) letnik 1999
Rover 620 Sl KLIMA 2.600,- EUR (623.064 SIT)
Fiat Stilo 1.4 KLIMA 7.600,- EUR (1.821.264 SIT) letnik 2004 z garancijo
Fiat Stilo 1.9 JTD 115 KM KLIMA, 7.200,- EUR (1.725.408 SIT) letnik 2003 z garancijo
Volvo S-70 2.5 TD KLIMA 4.800,- EUR (1.150.272 SIT) letnik 1997
Renault Clio 1.2 RL
390,- EUR (93.460 SIT) letnik 1994
Ford Mondeo Karavan 2.0 TDCI TREND KLIMA. 7.700,-EUR (1.845.228 SIT) letnik 2003 z garancijo
Hyundai Santa-Fe 2.0 CRDI4WD MODEL 02. KLIMA, 11.800,- EUR
(2.827.752 SIT) letnik 2001 z garancijo
7
ES
Mitsubishi Colt1.3 KLIMA, 2.600,- EUR (623.064 SIT) letnik 1997 z garancijo
Mitsubishi Pajero 2.5 TD 2.900,- EUR (694.956 SIT) letnik 1990
Mitsubishi Pajero PININ1.8 GDI KLIMA, 9.100,- EUR (2.180.724 SIT) letnik 2000 z garancijo
Mitsubishi Space Star 1.8 GDI KLIMA, 4.900,- EUR (1.174.236 SIT) letnik 1999zgrandjo
Nissan Patrol GR 2.8 TD MODEL 2000 KLIMA, 11.500,- EUR (2.755.860 SIT) letnik 1999 z garancijo
Opel Frontera 2.0 i ŠPORT KLIMA 4.500,- EUR (1.078.380 SIT) letnik 1998 z garancijo

Peugeot 605 SLI KLIMA 1.990,- EUR (476.884 SIT) lenik 1991
Renault Espace 3.0 Dci INITIALE ALU 18. XSENON.NAVI.USNJE.MODEL04 KLIMA, 17.900,- EUR (4.289.556 SIT)
Renault Laguna 2.2 DCI DVNAMIOUE ALU 17.USNJE KLIMA, 9.300,-EUR
(2.228.652 SIT) 1.01 z garancijo
Renault Megane Grandtour 1.9 DCI KLIMA, 9.400,-EUR (2.252.616 SIT) letnik 2004 z garancijo
Orano daa Ajdovščina, Lavričeva cesta 43/a 5270Ajdovščina
Opel Frontera 2.2 DT116 V ŠPORT RS KUMA, 9.100,- EUR (2.180.724 SIT) letnik 1999 z garancijo
4
GIANTCO MAX avtomatik 949,- EUR (227.418 SIT) letink 2007 - NOVI - ŠTIRITAKTNI
VW Beetle 1.9 TDI HIGHUNE EN VOGUE, KLIMA. 10.400,■ EUR (2.492.256 SIT) letnik 2001		VW Passat Variant 1.9 TDI TRENDLINE XSEN0N KLIMATRONIK.MODEL 02 9.600,- EUR (2.300.544 SIT) letnik 2001
fr		
GIANTCO FALCON avtomatik, 1.099,. EUR (263.364 SIT) letink 2007 - NOVI - ŠTIRITAKTNI		GIANTCO KNIGHT, ročni menjalnik 1.499,■ EUR (359.220 SIT) letink 2007 - NOVI - ŠTIRITAKTNI
CFSnSCST PE VIPAVA Goriška cesta 13, Vipava tel.: 040.172.162		
A DOVSCINA
"t Ir’
PETEK, 25* MLAJA Grajsko obzidje20.00 - 0.03
PERO LOVŠIN
Z ANSAMBLOM ŠPANSKI BORCI IN PREDSKUPINO
SOBOTA, 26« MLAJA Grajsko obzidje20.00 - 0.03
MAMBO KINGS
20.00 - 0.03 SURFANJE NA UMETNIH VALOVIH
NEDELJA 27« MLAJA Grajsko obzidje09.00 - 24.00
VSTOPNINA 2 EUR + BANDIDOS POWER PARTV
VSTOPNINA 2 EUR + BANDIDOS POWER PARTV
09.00	- 20.00 Komercialna sejemska ponudba
14.00	- 16.00 Predstavitev domačih društev
16.00	- 17,00 Program za otroke
i7oo-i9oo Ansambel OTAVIA BRAJKA
19.00	Nagovor župana Marjana Poljšaka
9 00 24“Ansambel JAVORin DJ LOVRO
VSTOPNINE NI
SPREMLJEVALNE AKTIVNOSTI VSE DNI
ZABAVIŠČNI PARK- ZA STARIM MLINOM GOSTINSKA PONUDBA S HRANO POD ŠOTOROM GOSTINSKA PONUDBA S PIJAČO OB »JURČKIH« POSEBNA PAGODA VINSKE KLETI VIPAVA -PROMOCIJA VRHUNSKIH VIN LETNIKA 2006
Latnik - Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina - Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič - Glavni in odgovorni urednik' Ivan Mermolja DI P: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net