Kaf vse pišefo o učltelf*tvu, šoll, proMvctl in JUU —1 Državna pomoč za gradnjo šolskih pbslopij. Prosvetni minister je podpisal odlok glede graditve šolskih poslopij v proračunskem letu 1938./1939. Iz razpoložljivih kreditov so v te svrhc določeni naslednji zneski: za dravsko banovino 200.000 din, za savsko 230.000 din, za vrbasko 450.000 din, za primorsko 200.000 din, za drinsko 370.000 din, za zetsko 340.000 din, za dunavsko 350.000 din, za moravsko 400.000 din in za vardarsko 460 tisoč dinarjev. — Če bi bila pri vsaki vsoti vsaj še ena ničla, bi komaj zadostovalo. Vendar, hvala tudi za to pomoč! (»Domoljub« 21. IV. 1938.) —1 »Slovenski narod« in učiteljstvo. Pod tem naslovom je priobčen v jubilejni številki »Slovenskega naroda«, ki je izšla o priliki 70-letnice, dne 16. aprila, članek iz vrst starejšega učiteljstva. Med drugim je v tem članku tudi ugotovitev: »Tedanje učiteljstvo, četudi živeče v težkih gmotnih razirierah ter povsod zapostavljeno, jc hotelo kljub temu iz pravega rodoljubnega načela narodu koristiti ter zboljšati žalostno stanje šolstva ter izbrisati sramotni madež — nepismenosti — na našem narodu. Tako se lahko danes ponašamo pred svetom s svojo kulturo, da smo tako rekoč brez analfabetov. Poleg učitcljskih štanovskih listov je bil predvSem ,Slov. narod' tisti, ki se je vedno zavzemal za naprcdel šolštva, podpiral učiteljska stremljenja ter zahteval zboljšanje položaja učiteljev, priznanje vseh pravic učiteljstvu, osebnih, kakor tudi pri določanju pouka, odnosno razširitev in povzdigo šolstva.« —1 Med učiteljstvom. V štirih šolskih okrajih mesta Beograda so bile pred kratkim volitve novih odborov učiteljske stanovske organizacije JUU. Pri volitvah so zmagali kandidati, ki vodijo oster boj proti sedanji upravi JUU. Po zadnji zmagi, pri kateri je opozicija dobila v svoje roke tri učiteljske krajevne organizacije v Beogradu, bo ta opozicija prevzela v svoje roke tudi upravo nad Učiteljskim domom v Beogradu. V enem šolskem okraju volitev ni bilo. Zaradi nemirov so bile namreč odložene na poznejši čas. »Domoljub« 13. IV. 1938. —1 Križev pot za slovensko šolo v Trstu. Pod tem naslovom prinaša ^velikonočna številka »Istre« obširen in zanimiv članek, ki opisuje prve borbe v zgodovini za našo šolo. —1 Šolarka je tožila učitelja. Pred sodiščem v Trebiču na Češkoslovaškem so imeli zanimivo pravdo. Neka sedemletna šolarka je tožila svojega učitelja pred sodiščem zaradi tega, ker ji je v šoli med poukom dejal: »Kdor laže, tudi krade.« Čutila se je toliko užaljeno, da si je hotela pred sodiščem poiskati zadoščenje za to žalitev. Sodnik pa je bil drugačnega mnenja. Postavil se je na stališče, da je učitelj v šoli bil čisto upravičen, da je med poukom izrckel te besede. Zato je tudi učitelja oprostil vsakc krivde in kazni. Šolarkin pravni zastopnik pa š tb sodbo ni bil zadovoljen in se je pritožil na višje sodišče. Šolarka pa tudi tu ni ničesar dosegla, zakaj tudi to prizivno sodišče je smatralo, da učitelj v šoli že sme učencem povedati tudi ta prego- vor, da »kdor laže, tudi krade«. (»Domovina« 21. IV. 1938.) —1 »Slovenški dom« in »Slovenec« od 20. aprila pišeta, da je bilo 19. aprila v Celju zborovanje »Slomškove družbe«, na katerem je predaval g. prof. dr. Kotnik. V svojem predavanju je poudaril: »Na. učiteljiščih je numerus clausus upravičen« in pa: »Če pregledamo bilanco našega šolstva v teku 20 let, moramo biti zadovoljni«. —1 Podpore za šolske vodnjake. Kr. banska uprava je dovolila za zgradbo šolskih vodnjakov sledeče podpore: za šolo na Hribu 22.000 din, za šolo Sv. Urban pri Ptuju 16.000 din, Lepa njiva 20.000 din, Frankolovo 20.000 din, šola v Runču dobi 19.000 din, šola v Fokovcih 20.000 din. (»Domoljub« 21. IV.)