KAKŠNI SO REZULTATI GOSPODARJENJA V I. POLLETJU UGODEN RAZVOJ, TODA ... Gospodarske delovne organizacije na območju naše občine so v letošnjem I. polletju do-segie 749,6 milijona N din celotnega dohodka, kar je za 39,3 % več v primerjavi z istim lanskim obdobjem, oziroma 0,9 % manj kot v II. polletju lani. To je vsekakor zadovoljivo, ker kljub delnemu porastu cen fizični obseg proizvodnje oziroma prometa narašča. Struktura elementov celotnega dohodka pa kaže, da so porabljena sredstva letos bistveno porastla, ker se vplivi reforme glede valorizacije zalog materiala lani še niso v celoti izvedli. Vzporedno s porastom porabijenih sredstev je pade! tudi delež narodnega dohodka v celotnem dohodku. Narodni dohodek, ki je bil dosežen v višini 244,7 milijona N din, je torej le 24 % višji v primerjavi s I. polletjem in celo 9,2 % nižji v primerjavi z II, polletjem lanskega leta. Prenos prometnega davka iz proizvodnje v maloprodajo in ukinitev prispevka iz dohodka sta vplivala na povečanje čistega dohodka delovnih organizacij. Ta dohodek (dohodek po po-ravnavi obveznosti), ki je letos v I. polletju inaša! še 201,5 mi-lijona N din, pa je za 51,1 % višji v primerjavi z lanskim I. po!-letjem in le 4,6 % n'žji v primerjavi z lanskim II. polleijem. Razmerje med osebnimi do-hodki in bruto skladi, ki je znašalo v I. polletju lani 72,2 % : 27,8 %, oziroma v II. polletju 62,9 % : 37,1 %, se je izboljšalo letos v korist skla-dov in znaša že 59,8 % : 40,2 %. Ustvarjeni bruto skladi so se v primerjavi s I. polletjem lani, ko so znašali 37,9 milijona N din, povečali za 113,7% in znašajo letos že 81,1 milijona N din. Zaloge materiala in drobne-ga inventarja so porastle za 25,4 %, zaloge nedovršene proizvodnje za 17,9 %, zaloge gotovih proizvodov za 6,3 % in zaloge trgovskega blaga za 79,7 %, oziroma zaloge v povprečju za 24,3 %. Če upo-števamo porast celotnega do-hodka v I. polletju letos v primerjavi z istim odbobjem iani, ki znaša 39,3 °/o, porast zalog za 24,3% v isti primer-javi ni pretiran, vendar pa vrednost zalog v višini 447 mi-lijonov N din nasproti ustvar-jenemu celotnemu dohodku v višini 749 milijonov N din obremenjuje naše gospodar-stvo zaradi nizkega koeficien-ta obračanja. To je razvidno tudi iz porasta obveznosti do dobaviteljev, ki znašajo že 174,5 milijona N din in so višje za 58,7 %, oziroma ter-jatev do kupcev, ki so porast-le za 38,3% in znašajo 251,1 milijona N din. Povprečno število zaposlenih je v letošnjem I. polletju zna-šalo 18.000 oseb, kar je za 5,4 % manj kot v I. polletju oziroma 2,3% manj kot v II. polletju lani. Razen panoge prometa in trgovine se je število zaposlenih v vseh osta-lih panogah znižalo. Pregled stanja oseba, ki so letos na novo sprejete, oziroma ki so zapustile podjetja, pa že kaže tendenco povečanja zaposle-nosti. V letošnjem I. polletju je namreč prišlo 1.966 oseb, odšlo pa 1.764 oseb, torej znaša povečanje nasproti sta-nju 1. 1. 1966 že 202 osebi. Fluktuacija, ki ne dosega niti 10% zaposlenih v pov-prečju vseh panog, je bila najmočnejša v gradbeništvu (21,3%) in obrti (18,4%), naj-nižja pa v panogah prometa (6,9%), trgovine (7,3%) in industrije (7,8%). Značilno je, da so se zaposleni v letoš-njem I. polletju bolj ustalili, saj je odšlo v tem času 1.764 oseb, medtem ko je lani v I. polletju odšlo 2.440 oseb, oz. v II. polletju 2.143 oseb. Povprečno izplačani neto mesečni osebni dohodki so le- tos znašali 783 N din in so se dvignili za 32,9% v primer-javi s I. polletjem lani, oziro-ma za 7,1 % v primerjavi z lanskim II. polletjem. Povpreč-no izplačani neto mesečni osebni dohodki so na primer v letošnjem januarju znašali 736 N din, v mesecu juniju pa 819 N din. Glede na razpone osebnih dohodkov opažamo znatno znižanje števila zapo-slenih, ki prejemajo osebne dohodke do 600 N din; v strukturi zaposlenih je take osebne dohodke v mesecu ja-nuarju prejemalo še 37,8% zaposlenih, v juniju pa še 23,4 %¦ Povečalo pa se je šte-vilo zaposlenih, ki prejemajo osebne dohodke nad 1.000 N din (17,8 % v januarju : 23,4% v juniju). V primerjavi z lanskim II. polletjem so povprečni osebni dohodki porastli v kmetijstvu za 31,7%, v prometu 11,9% in v industriji za 8 %, medtem ko so v drugih panogah po-rastli le neznatno. Ugodni finačni rezullati, ki so bili doseženi v lanskem le-tu posebno po uveljavitvi go-spodarske reforme, ko se je spremenila delitev narodnega dohodka med družbo in de-lovnimi organizacijami v ko- rist slednjih, so omogočili, da so številne gospodarske orga-nizacije letos začele izvajati večje rekonstrukcije v svojih obratih. Plan gospodarskih organizacij je predvideval, da bodo investicije znašale 109,5 milijona novih dinarjev in sicer bi se te investicije pre-težno nanašale na opremo -61,4% in le v manjši meri na gradbena dela in ostalo — 38,6 %. Izvršitev planiranih in-vesticij v letošnjem I. polletju (upoštevane samo plačane in-vesticije) pa je znašala 44,5 milijona N din ali 40,7 % let-nega plana. Višina realizacije kaže, da bo letni plan dose-žen, ker po dinamiki zaosta-jajo le gradbena dela, ki bo-do zaradi sezonskega značaja del izvajana v večji meri šele v II. polletju. Po virih sredstev so bile in-vesticije v glavnem financirane z lastnimi sredstvi delovnih or-ganizacij (71,8%) in le v manjši meri z domačimi kre-diti (23,2 %) in inozemskimi krediti (5%). V primerjavi z ustvarjenim narodnim dohodkom v letoš-njem I. polletju znaša delež investicij 18,2%, kar je sicer prevej več kot lani (12,3%), vendar so investicije še vedno pod republiškim ali celotnim povprečjem (30 %). V letošnjem I. polletju so go-spodarske organizacije izvozi-le v vrednosti 5,602.391 USA dolarjev, kar je za 10,7 % več kot v istem obdobju lani ozi-roma 49,1 % celoletne reali-zacije lani. Po regionalni struk-turi je bilo izvoženo v države s čvrsto valuto 44,5 %, v vzhod-ne države 47,9% in v države ostalega kliringa 7,6 %. In-dustrijske gospodarske orga-nizacije so letos v I. polletju izvozile v vrednosti 42 milijo-nov N din, kar predstavlja 11 % celotnega dohodka te panoge. Ta stopnja vključitve v mednarodno menjavo ni za-dovoljiva, sa je znašala lani že 11,6%. Plan za leto 1966 pa je predvideval celo 13,5% delež industrijske proizvodnje v izvozu. (Nadaljevanje na 4. strani) IZVOZ ZAOSTAJA ZA PLANOM (Nadaljevanje z 2. strani) Skupni preged doseženih rezultatov v letošnjem I. polletju kaže, da je bilo gospodarjenje v delovnih organizacijah naše občine na splošno zelo uspešno. Primerjava z republiškimi in zveznimi podatki je glede na ustvarjeni narodni dohodek, skla-de in fizični obseg proizvodnje ugodna, kar pa ne moremo trditi za zunanjetrgovinsko menjavo. Stopnja vključitve v mednarodno tržišče je precej pod planom in celo pod lansko realizacijo. Zunanjetrgovinska menjava se še marsikje ne odvija na pod-lagi širših programov vključevanja v mednarodno tržišče, tem-več še vedno predstavlja le dopolnitev proizvodnje za zagoto-vitev najnujnejšega reprodukcijskega materiala. Bojan JURČIČ