NASLOV (¿Mía K. S. K. Hill St. Clair A
Kranjsko - Slov« Katoligka Jednota
je prva in najetarejia slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Postaje že 51. leto
isr im »t lho Paat Offlc« »t Cleraland. Obla, timé* tho Act af Ai—t IM* IMS.
SODELUJTE V SEDANJI
ZLA TOJUBILEJN! KAMPANJI!
«t Rpecial Rate~of Poatafe raridad for la Saetlon 1191. Act of OcUber Srd 1917. Authorized on May 22nd WIS
NO. 23 — ŠTEV. 23
CLEVELAND, 0.,7. JUNIJA (JUNE), 1944
VOLUME XXX — LETO XXX
Vesti iz slovenskih naselbin
Conemaugh, Pa.—Louis Martin je bil 11. t. m. ubit v premogovniku. Utrgala se je plast kamenja nad njim in ga zasula. Star je bil 56 let in do? ma iz St. Ruperta na Dolenjskem, odkoder je priàel v Ameriko 1. 1908. Zapušča ženo, tri sinove (dva v mornarici), eno hčer in dva brata, v starem kraju pa mater in eno sestro, če še živita.
New York.—Te dni se je z evropskega bojišča vrnil na svoj dom v North Bergenu, N. J., saržent Frank Terček. V Italiji je bil nad 13 mesecev kot topni-čar v bombniku. Udeležil se je čez 50 poletov, nakar je dobil mesec dopusta. Poleg drugih priznanj je dobil tri zvezde, kar pomeni, da je bil v treh večjih biUtah v zraku. Frank je večkrat preletel Jugoslavijo in se udeležil napada na Steyer in Dunajsko Novo mesto v Avstriji, Celovec, Sofijo, Belgrad in Ple-što. Ko so se on in drugi letalci vračali v svoje baze po napadu na Plešto, so dobili poročilo, da bodo v Sloveniji zadeli na sovražna lètala in res so imeli z njimi bitko blizu Ljubljane. Njegov najmlajši brat Eddy je^tudi odšel v armado in se vežba tea letalca na Kessler Fieldu, Miss.
New Philadelphia, O. —William In Theresa Pongratz sta dobila poročilo od vojnega urada, da je njun sin Frank umrl za ranami, katere je dobil v bitki z Japonci 27. aprila na Hol-landiji. Nova Gvineja. Bil je star 20 let. V armado je šel 23. januarja 1. 1943. Zapušča starše, štiri brate (tri pri vojakih) in dve sestri.
West Pullman, ///.—Po dolgi bolezni je umrla Mary Poje, stara 60 let. Zapušča moža, pet sinov, ki so vsi v ameriški oboroženi sili, pet hčera ter šest vnukov in vnukinj.
Forest dig, Pa.—Umrl je rojak Anton Janežič, ki je bival tu 40 let. Zapušča ženo in 14 otrok. Trije sinovi so pri vojakih na drugi strani morja. Zapušča tudi dva brata, enega tu, drugega pa v Cortemaughu, Pa. — Dalje je umrl Anton Sever, star 61 let. Zapušča ženo, Stifi sinove, ki so vsi pri vojakih, štiri hčere in tri vnuke.
Veradale, Wash.—Mary Ver-bantz je dobila poročilo od mor-naričnega depatrmenta, da je njen sin Albert Kapel pogrešan od 17. marca preteklega leta, Star je bil 25 let, rojen v Edenu, Mont. Mati se je obrnila na Rdeči križ za pojasnila in dobila je odgovor, da je bil parnik, na katerem se je njen sin nahajal, tor-pediran, se razklal na dvoje in da so vsi člani posadke izgubili življenje.
North Chicago, lil.—D ne 29. maja je umrl Jacob Novâk st., star 65 let. Bolan je bil pet tednov. Zapušča ženo in pet otrok. Njegov sin Jacob je policijski načelnik v North Chicagu.
Novi grobovi v Clevelandu
Andy Pirih
Ameriška armada zavzela Rim Invazija zaveznikov na Francoskem
Dne 30. maja je nagloma umrl, zadet od srčne kapi, An-j dy Pirih, star 57 let. Stanoval, je na 378 E. 156. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Cecilijo-
Še™ ^: pCHavt.- Italijansko ljudstvo pozdravlja
kih, hčer Verne ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Goricah pri Cerovem, kjer zapušča tri brate in in štiri'sestre in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 30 leto.
Frank Mutii
Dne 30. maja je umrl po dolgi bolezni Frank Mužič, star 67 let. Stanoval je na 1252 E. 168. St. Doma je bil iz Smart-na pri Gorici, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances roj. Li pečar, doma iz iste vasi, tri sinove: Franka, Harrya in Josepha, hčeri Mary poroč. Smith in Alice poroč. Yanuisaitis in brata Antona.
Frank H. Lausche
Dne 30. maja popoldne je nagloma umrl šestletni sin družine Mr. in M rs. Harold Lausche. Radi rahlega zdravja se je nahajal otrok pri materinih starših, Mr. in Mrs. Anton Medved na Chisholm, Minn.; 27. maja so ga pripeljali domov k staršem na 8111 St. Clair Ave., kjer je čez tri dni zatem umrl. Otrokov oče je iz znane Lauschetove družine, brat župana Lauscheta. V družini je bil samo ta otrok, zato je izguba toliko bolj občutna.
OSVOBODITEV MIRNE
PEČI V SLOVENIJI London, 3. junija. — Čete maršala Tita so pognale nacijsko posadko iz Mirne peči na Dolenjskem, nato pa so uničile dvoje nemških kolon, ki sta bili posla ni na pomoč posadki, kakor naznanja današnje poročilo iz glavnega stana maršala Tita.
Jakob Suiel
Po dolgi in mučni bolezni je umrl na domu hčere, 19414 Mu-skoka Ave. dobro poznani Jacob Sušel, star 58 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo, rojena Nagode, doma iz Logatca in dva otroka: Jack ml. in Frances omožena Türk, tri vnuke ter več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Narin, fara Košane, kjer zapušča dva brata in eno sestro, enega brata pa v Braziliji. Tukaj je bival 34 let. Nad 14 let je vodil gostilno na 54. St. in Marquette Ave.
Joeeph M er mik
Po dolgi in mučni bolezni je umrl v mestni bolnišnici Joseph Mersnik, star 52 let, stanujoč na 1393 E. 43. St. Tukaj zapušča soprogo Jennie roj. Barba in štiri otroke: Jean omož. Lellis, Josephine, Joseph pri nfornarici in Mary omož. Avsec, sestro Ano Zadel v Bellaire, O. in več sorodnikov. Družina živi na 659 E. 160. St. Rojen je bil v vasi Podbeže, fara Hrušica na Primorskem, kjer zapušča mater, brate in sestre ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 84 let.
Edward Hočevar
Dne 2. junija je umrl t mestni bolnišnici, kjer se je na hajal tri mesece in pol, Edward Hočevar, star 32 let, sin Josipa in Marije Hočevar, roj. Zavod nik, stanujoč na 7806 Donald Ave. To je že četrti sin te dru žine, ki je umrl v zadnjih štirih letih. Prej so umrli: Joe, Tony in Rudolf. Poleg staršev zapu šča edinega brata Franka, ter več nečakov in nečakinj in dru
gih sorodnikov.
sa a mesti
je. — Nemci belijo proti severu. Mesto Rim ni pofteievaao. Papež Pij govoril ljudstvu. —Zavezniki prodirajo naravnost proti Parizu.
Rim, Italija, 5. junija.—Večno mesto Rim je bilo sinoči osvobojeno sovražnika, ko je po štiriurnem vročem boju peta ameriška armada pregnala nacije iz Rima in zmagoslavno vkorakala v mesto. To se je izvršilo ob 9:15. Armadi so pomagali letalci in uničili nad 600 sovražnih tankov. Hudi spopadi so se osobito vršili v raznih predmestjih, do katerih so zmagovalci dospeli po Cassilianski cesti. Na iztočni strani so se Nemci umaknili proti Savone gorovju, kjer jih čaka osma armada.
Ko je general Mark W. Clark zgodaj popoldne dospel v bojni teren, so nad njegovo glavo žvižgale krogle. Vojaška policija, ki ga je spremljala, je streljala na sovražne strelce, ki so streljali iz zased. General Clark je bil kot običajno v črnih jahalnih škornjih, imel je odpeto srajco okrog vratu, in imel ni nikakih insignij.
Tekom prodiranja proti sredini mesta, so zavezniške čete morale zlomiti odpor motornih topov, tankov in strelcev iz zasede. Nemci so poskusili zadati toliko škode in žrtev, kolikor je bilo mogoče, toda zavezniki so vrgli v odločilno borbo močna ojačenja. Dan je bil vroč in prašen.
Na cestah so Nemci zgradili barikade iz uničenih vozil, katere so branile desperatne grupe. Vse te barikade so bile zlomljene.
Nemci niso pred umikom naredili v mestu mnogo škode, z izjemo, da so podrli neki most.
Iz Berlina se poroča, da je Hitler po radio obvestil ljudstvo, da se je njegova armada nalašč umaknila iz Rima, ker smatra istega za odprto mesto.
Ko so ameriške čete vkorakale v mesto, se je pojavilo na cestah na tisoče in tisoče vzrado-ščenega ljudstva, ki je osvoboditelje navdušeno pozdravljalo, krasilo s cvetjem, jim stiskalo roke, jih objemalo in poljubo-valo. Takega veselja ni Rim doživel zadnjih 23 let.
Vrhovno poveljstvo zaveznikov je obvestilo Rimljane, naj preprečijo nemJUum saperjem, da bi podminirali mesto, dalje naj obvestijo prve zavezniške čete, ki bodo dospele v mesto, kje so posejane nemške mine, nakar naj izpraznijo ulice, da se bodo zavezniške čete lahko naglo razlile preko mesta ali slednjega pasirale.
"Rim je vaš. Vaša dolžnost je, da rešite mesto, naša pa, da uničimo sovražnika,"1 je bilo rečeno v poslanici zavezniške komande.
• • •
Rim, 5. junija.—Danes proti večeru se je na trgu sv. Petra zbrala ogromna množica ljud-
stva, približiio pol milijona O PISAN JU V STARI KRAJ vštevši ameriško vojaštvo, kjer	-
je pričakovala papeža Pija XII. da bi govoril z balkona. Točno ob šestih je sv. d£e res prišel na balkon, kjer pozdravil ljudstvo in mu govoril. Pred vsem je izrekel zahvjtlo Bogu za srečno rešitev Riiflla, dalje se
VAŽNO ZA ROJAKE V NEW-YORSKI NADŠKOFU !
Newyorški gospod župnik Rev. Pij Petric je od svojega nadškofa prejel obvestilo," da ie!je s posredovanjem apostolske-zahvalil vrli ameriški armadi, I ga delegata Sveta stolica dose-
ker je mesto ubranila razdejanja. Tolike množice ljudstva ni bilo na trgu sv. Petra že izza časa kronanja papeža. Po sklepu je sv. oče navzočim podelil svoj apostolski blagoslov. —-o-
Glavni stan zaveznikov, 6. junija.—Glavni stan generala Eisenhowerja naznanja, da so se začele zavezniške čete danes zjutraj ob £3MM$krcavati na obrežju severne Francije in da invadnike močno podpira zračna armada in mornarica, druga vest je pa poročala, da vodi napad na evropsko celino angleški general Montgomery. Napadalne čete obstdje iz Ame-rikancev, Angležev in Kanadčanov.
Zavezniške depeše ne poročajo kraja, kjer so začeli z invazijo. Berlin pa poroča, da so začeli zavezniki bombardirati Le Havre s silovito kanonado.
Zavezniški parašutarji, ki so se spustili nad pokrajino Normandijo, so se že pograbili z nemškimi četami. Druge zavezniške čete se pa vsipljejo na Normandijo vdolž obrežja.
General Eisenhower, ki poveljuje vsej zavezniški bojni sili, je izdal na vojaštvo sledeče dnevno povelje:
"Drugega ne vzamemo kot popelno zmago! Podajemo se na križarsko vojsko, na katero smo se pripravljali dolge mesece."
Obenem je general posvaril čete, da jih čakajo težki in vroči boji, ker sovražnik je za sprejem dobro pripravljen.
Vsak zavezniški vojak je dobil s seboj za en dan hrane, ki jo nosi pri sebi> To bo za prvi dan, ko se bodo izkrcali. Drugi dan bodo pa že operirale poljske kuhinje in vojaki bodo dobili toplo hrano.
Londn, 6. junija. — Premier Churchill je kmalu popoldan prišel v parlament in tam povedal o invaziji danes zjutraj. Rekel je, da sodeluje pri invaziji najmanj 4,000 bojnih ladij poleg tisočev malih ladij ter najmanj 11,000 letal raznih tipov. Naznanil je, da so se zavezniške čete utrdile na obrežju Francije in da prodirajo proti notranjosti, naravnost proti Parizu.	*
l. i i p
INTERNIRANI AMERIŠKI LETALCI
London.—Iz Berlina se J>o radio preko Stockholma poro-
gla, da je mogoče pisati ljudem v severni Italiji in v balkanskih državah. Med te balkanske države spada tudi Jugoslavija in ž njo Slovenija.
,Za taka pisma je potrebno posebni papir, ki ga ima v zalogi nadškofijski urad. Kdor bi torej svojim ljudem v starem kraju hotel pisati, naj se zglasi pri gospodu župniku na Osmi («2 St. Marks Place), kjer bo dobil papir in natančnejša navodila za pisanje. Pismo pa bo smelo z naslovom vred vsebovati samo 25 besed.
Vsako pismo bo treba poslati v župnišče, nato bo poslano škofijskemu uradu, ki ga bo poslal v cenzurni urad, ta pa ga bo poslal papeževemu delegatu, ki ga bo poslal v Vatikan, odkoder bo poslano škofom, ki bodo slednjič pisma dostavili naslovnikom.
-o-
COLLINWOODCAN BO IGRAL Z "YANKEES" Frank Matoh Jr., sin družine Matoh iz 15917 Holmes Ave., je bil sprejet za žogometnega igralca pri New York Yankees "teamu." Frank se je odlikoval s Factory Furniture skupino igralcev v "A" ligi. Včeraj je odpotoval v Williamsport, Pa., kjer imajo Yankees svojo podružnico za vežbališče.
Njegov oče, Frank Matoh Sr. je bil svoječasno predsednik in tajnik društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, kamor spada tudi njegov Sin. Želimo mu mnogo uspeha!
-o-
PRODUKCIJA VOJNEGA MATERIALA V UJS.A._
Washington, D. C.—Načelnik oddelka za vojno produkcijo, Donald M. Nelson je dne 25. maja podal izjavo o skupni dosedanji produkciji. Od napada na Pearl Harbor so naše Združene države producirale 175,000 letal, 225,000 kosov za artilerijo, 130,000 vojaških tankov, 31,500,000 ton. raznega drugega blaga in parnikov v skupnem znesku štiri milijone ton prostornine. Od narejenih aeroplanov ali letal se jih je poslalo 33,000 zaveznikom; 7,000 je bilo plačanih, druge se je pa dalo na podlagi posojilne najemninske pogodbe.
Izjava predsednika Roosevelta
Washington, 5. j un. — Danes je govoril narodu po radiu predsednik Roosevelt, ki je izjavil, da sta prihodnja cilja zaveznikov Berlin in Tokio.
"Prva prestolnica osišča je zdaj v naših rokah, ko smo zavzeli ftim," je govoril Mr. Roosevelt. Predsednik je tudi izjavil, da ne gre nobena zahvala Nemcem, ako je bilo Rimu prizanešeno, ampak da so ga obvarovali samo zavezniški generali s svojo fino izvedeno strategijo. « Naciji ne bi mogli ostati toliko časa v Rimu, da bi ga razdejali, kot so Neapelj in druga mesta,, ako niso hoteli pri tem izgubiti svojih armad, zato so se raje naglo umaknili, je rekel predsednik.
Obenem je predsednik svaril, naj okupacijo Rima ne smatramo za preveč važno, ker čakajo nas še veliki napori, predno bomo dosegli Berlin. Razdalja do zmage je še velika, toda ne bojte se, to razdaljo bomo ob gotovem Času prehodili, je slovesno izjavil Mr. Roosevelt.
UMESTNE BESEDE DELAVSKEGA VODITELJA
ča, da je do danes na Švedskem interniranih 503 ameriških letalcev, ki so pristali na švedskem ozemlju.
Detroit, Mich.—R. J. Thomas predsednik United Automobile Workers organizacije ,ki spada pod okrilje CIO, je 27. maja objavil na članstvo rezko svarilo, da ako člani ne prenehajo z "divjimi stavkami," se utegne zgoditi ,da bodo zadali smrtni udarec unijskemu gibanju, kajti javnost ne bo trpela stavk, ki zavirajo vojni napor.
"Unije bodo propadle, ako narod in naši vojaki pridejo do prepričanja, da zaviramo vojni napor," je rekel Thomas, čigar unija šteje več kot milijon članov.
Thomas je poudarjal, da ako unija ne bo držala besede, katere je dala vladi, da se tekom vojne ne bo vodilo nobenih stavk, tedaj se bo to hudo maščevalo nad delavskim gibanjem, nato pa je dostavil:
"Legitimne piketne linije so nemogoče. Kdor danes postavi pikete pred tovarno, ki producirá za vojno, postopa kot anarhist, ne pa kot discipliran unij-ski član. Razumen unijski član mora take pikete ignorirati."
-o-
HRABER AMERIŠKI VOJAK
Washington.—Te dni je bil Pfc. James M. Thomas iz Bilt-more, N. C., ki služi pri mari-nih, odlikovan z bronasto zvezdo za hrabro zadržanje na Namur otoku. Odlikovanec, ki je bolj šibke postave in tehta samo 150 funtov, je v tej bitki sam ustrelil 60 Japoncev.
-o—-—
HRVATJE RABIJO JAJCA
ZA KUPOVANJE ŽIVIL ' Washington.—"Hrvatski narod," po Nemcih kontroliran hrvaški dnevnik, piše od 6. aprila, da morajo hrvaški kmetje samo z jajci dobiti stvari, čez katere ima država monopol. Ako hoče kmet kupiti eno kilo soli, mora oddati trgovcu 20 jajec; za dve cigareti da eno jajce. Na črni borzi stane eno kilo soli od 800 do 1,000 kun.
Uraberto, novi italijanski kralj
Rim, 5. junija.—Kralj*Victor Emanuel je danes izročil krono prestolonasledniku .Umbertu Kralj se je držal obljube, da bo odstopil takoj, ko bo Rimsvo-bójen.
Emanuel je star 74 let in je vladal Italiji 44 let, to je od 29. julija, 1900. Na 12. aprila letos je podal svečano izjavo, da se bo umaknil iz javnosti na isti dan, ko bodo zavezniške čete vkorakale v Rim.
Prestolonaslednik* Umberto je star 39 let. Ko je bil star 29 let, • ga je Mussolini napravil generala in v septembru 1942 ga je dvignil do maršala. Njegova žena Marie-Jose, je sestra belgijskega kralja Leopolda.
Emanuel ostane še vedno poglavar Savojske hiše in kralj brez oblasti. Umberto bo opravljal vse vladarske posle do smrti očeta.
Istočasno je pa vlada premier-ja Badoglije zopet v politični krizi. Kabinet zahteva novo vlado, v kateri bo več civilnih oseb. Najbolj glasni so komunisti. Unijski demokratje, ki so izraziti monarhisti, so pa najštevilnejši.
Nemci so odpeljali mnogo talcev, predvsem takih, ki so bili antifašisti. Toda mnogo odličnih osebnosti je ostalo in so zopet prosti, kot bivši premier Orlando in senator Bergamini, izrazit antifašist in lastnik Giornale d'Italia. Ti bodo najbrže hoteli priti v vlado.
Italijani pravijo, da je v Rimu ostalo še dosti fašistov, katerih Nemci niso hoteli vzeti s seboj. Domoljubi jih zdaj iščejo in gonijo skupaj, ker so sodelovali z Nemci.
Ameriški tanki in pehota se vsipljejo preko Ti bere za bežeči-mi Nemci. V zraku pa so roji zavezniških bombnikov, ki venomer obsipijejo z bombami in strojnicami bežeče kolone.^ -—o-
SLOVENEC KOT VOJN!
POROČEVALEC
Cleveland, O.—C 1 e v e 1 a n d
News je poslal na južni Pacifik kot vojnega poročevalca Ray Turka, našega slovenskega rojaka, ki je uslužben kot spreten poročevalec pri listu že 15 let. Obiskal bo 37. ohijsko divizijo, odkoder bo poročal o življenju ohijskih fantov in mož.
Pri tej diviziji služi 2,200 Clevelandčanov in do 10,000 Ohijčane. ClevelandČane bo Mr. Turk osebno obiskal ter poročal o njih življenju v džunglah na Južnem Pacifiku ig drugod.
VLADA BO UPORABLJALA
JAJCA ZA KRMO ŽIVINI
Washington.—Marvin Jones, administrator vladne živilske administracije, je izjavil, da bo vlada spremenila jajca v krmo za živino z namenom, da bo vzdržala cene na primerni višini.
Kot pravi Mr. Jones, je toliko jajec na trgu, da ni niti več prosto! a v mrzlih skladiščih, kamor je vlada zdaj pošiljala jajca, ki jih je nakupila.
Vlada še ni povedala, za katere živali bi bila ta jajčna krma, ki ima veliko hranilne snovi v sebi.
■s? ™v W ' sfss* ' ? '
ali
ra.
50 cent«? kazni v društveno blagajno.
Zadnjih par mesecev je bila udeležba jako mala, zatorej je vala dložnost, da pridite junija meseca. Po navadi društvo ne zboruje v juliju in avgustu na drugo nedeljo v mseecu, pač pa sboruje na sv. Ane nedeljo za oba meseca. Prosim vas, ako vam je mogoče, da bi na tej seji plačali za en mesec ali več naprej, da nam bo mogoče poslati asesment pravočasno.
Ravno tako one, katere dolgu j ete več, poravnajte zagotovo, da mi bo mogoče zaključiti račune sa prvo polovico leta
Na bolniški listi so sledeče: IVan« Ovca, Johana Vidmar, Barbara Miick in Pavline Petek. Vsem tem telimo, da bi kmalu okrevale.
Na svidenje na tej seji. Pozdrav!
Jennie Tomeich, tajnica.
BR UST V O SV. MIHAUA, BROJ 163, P1TTSBURGB, PA.
Javljam članom i članicam nateg društva, da če se obdrža-vati dojduča naša sjednica 11. juna u navadnim prostori jama na 146—44th St.
Bračo i sestre, na ovu s jed
Novi
Po dolgi bolezni je umrl Anton Jamnik, star SI Int. Doma je bil iz vasi Roftnft, fara Skoc-jan pri Turjaku, odkoder je dospel v Cleveland pred 34 leti. Tukaj zapušča sestro Mary Dejak in več drugih sorodnikov. Stanoval je pri sestri na 6422 Spilker Ave.
Frank Kieovec
Po kratki in mučni bolezni je umrl na svojem domu, 578 E. 107. St. Frank Kisovec, star 61 let. Bil je vdovec. Soproga Mary mu je umrla leta 1936. Tukaj zapušča šest otrok: in sicer: Mary omož. Meklan, Joseph Gor j up, Frances omoi. Pivc, Ana omož. Pockar, Ida omož. Pyke, Frank, nečakinjo Emo, osem vnukov in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Rakovnik pri Št. Rupertu, kjer zapušča brata Josipa, sestro Ano in več sorodnikov. Tukaj je bival 34 let.
Mojc Juratovac V Huron Rd. bolnišnici je umrl Max Juratovac, star 50 let, stanujoč na 22100 Tracy Ave. Bil je vdovec. Tukaj za
niču se pozivate u ito večem	Ziït V VO_
broju bez izprike bolesti i dela J**1« «»«ibi: Pfc. William na
jer vidite kako to brže ide i leti	Pf*	Pf"
na več evo pol godine dana, a još nismo ništa delali na društvenem polju ,ni za članstvo, ni za blagajnu, ni za soldate i ni za kampanju; ista traja još samo 23 dana; to bude prošlo brzo. Pak stoga vas prosim, da se požurite pridobiti svak po jednoga novega člana u kom oddelku bilo. Dovedite istoga na dojduču sjednicu, pak čemo darovati društvo kao kredit za kampanju 50-godišnjice Jedno-te. To nije puno dela, jedan po jedan, a nam dobro došlo.
Dalje molim vas, koji zabora-vite na svoje asesmente, da i te podmirite na sjednici. Koji ka-žete, da me nije doma kada doj-dete plačati, sada ne rabite če-kati na "pedu," sada morete dojti ne sjednicu ,tamo me bu-dete našli zagotovo; prem j a mislim, da nije tako kako govorite.
Sobratski vam pozdrav, Matt Brazenic, tajnik.
Novi Gvineji, Pfc. Max in Pfc. John, oba v Angliji, sinahe in enega vnuka. Tukaj je bival 31 let ter je bil zaposlen pri NYC železnici.
Joseph Vardian
Na svojem domu je preminul rojak Joseph Vardian, star 58 let, stanujoč na 1265 E. 172. St. Doma je bil iz vasi Dolence, fara Adlešice na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 31 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Barbaro, rojeno Pozek, doma iz iste vasi, dve hčeri Mary, poročeno Dra-heim, in Anno Morel, brata Antona, v Pittsburghu, Pa., brata Johna, in v starem kraju brata Nikolas. Zadnjih 22 let je bil zaposlen pri NYC železnici.
GRADUACIJA COLUN-WOOD VIŠJE ŠOLE
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ST. 184, BROOKLYN, NEW YORK Žakvala.—Vabile na sejo
V imenu društva izrekam naj lepšo zahvalo članom in članicam društva sv. Jožefa, št. 57 K8KJ, ki se je udeležilo s zastavo v cerkvi pri sv. maši, najlepša hvala zastavonosilcem!
Enaka hvala gre vsem drugim brooklynskim društvom in sicer Tamburaškemu zboru, društvu Slovan in društvu Domovina, tako tudi članicam mladinskega oddelka, ker so vse tako lepo svojo ulogo izvršile.
Ne smem pozabiti naše predsednice sestre Agnes Capuder hi predsednika Slovenskega doma Mr. G. TaSetti, ker sta oba opisala pomen naše društvene proslave in spodbujala, da bi se kaj agitiralo za novo članstvo.
Tudi nase vrle kuharice so bile jako pridne ,ker so tako veliko in dobro napekle, to so bile sosestre M. Hodnik, M. Omerza in Anna Routar, hvala tfain!
Naša prihodnja redna seja bo v nedeljo, 11. junija v navadnih prostorih Slovenskega! doma ob 3. uri popoldne; na-prošene ste, da se ¡ste udeležite v polnem številu, ker meseca julija in avgusta je težko kaj veliko pričakovati, zatorej pri-;
V pondeljek 5. junija je bila graduacija Collinwood višje šole, pri kateri je dobilo okrog 350 graduantov svoje diplome. Med temi je tudi lepo število slovenskih fantov in deklet, katerih imena navajamo tukaj, kolikor nam jih je bilo sporočanih:
William A. Arko, Ronald Ray Blazek, Dorothy S. Dobida, Joseph F. Doles, Annie N. Dus, Eleanor Marie Franko, Henry Stanley G rose 1, Norman P. Haffner, Richard John Hlabsé, Stan Joseph Hribar, Mary Jane Jaklič, Louis A. Jerkich. Rose Kaluža, Agnes Mary Kastelic.
Josephine Kozel, Vida M. Ko* zel, Eleanor D. Krajic, Charles J. Krall, Jeanne C. Kraly, Virginia M. Kren, Richard L. Laure-tig, James H. Lavrich, Ruby J. Lazar, Frances B. Leskovec, Ann Lipar, Wally Lunka, Joseph A. Marinich, Rudolph E. Mam, Frank L. Matoh.
Ernest J. Mauer, John E. Mo-Jiorčič, Florence E. Nachtigal, Kathleen. A. Paulin, Betty Jane Perke, Marion C. Perko, Elea-nore Ann Pieman, Barbara E. Polovich, Mary Jean Prelc, May F. Prisel, Raymond M. Pugel, Josephine Ann Rogel, Doris M. Seitz, Eileen M. Sershen, Chas. J. Skufca, Richard J. Skufca.
Elizabeth Mary Smole, Ann , J. Srsa, Ella Joanne Starin. An-I ton J. Stra^lsar, Edward J. Svi-gel, Mtrie C. Tomazic, Edward Trattar, Louis E. Urainai, Violet H. Vldüslch, Dorothy Zorich, Victor A. Zugel. Vsem skupàj čestitamo ter
tli.ž vjiij že na to sejo in pri- želimo mnogo uspeha v njih
■_
bi opisala mojje potovanje v
Kansas City, Kans., pa res ne
vem, kako naj začnem. Moja želja je bila obiskati mojega sina Rev. Alojzija Potochnika SB, ki pastiruje točasno na župniji sv. Družine v Kansas City, Kans. Za daljšo pot sem zmiraj vzela železnico, sedaj sem pa mislila, ker na vlakih ni nobene udobnosti in je z vojaštvom vse prenapolnjeno, da je boljše prepustiti prostor drugim bolj potrebnim namenom v teh resnih časih. Zato sem se pa odločila za bus, čeprav je bila moja drušina nasprotna temu in tudi moj sin je mislil, da je z menoj nekaj narobe, ko sem mu sporočila, da pridem z busom. In res po 36-urni vožnji sem prišla do cilja.
Srečno in veselo sem preživela mojih 12 dni neplačanih počitnic pri mojem sinu, oziroma farariih sv. Družine, ki mi ostanejo v spominu za vedno.
2upnija sv. Družine je v vseh oftirih ena najboljših slovenskih župnij v Ameriki. Imajo zelo moderno cerkev in župnišče. Ta poslopja so prizidali pokojni Rev. Perše ter si s tem postavili nesmrten spomenik. Seveda noben duhovnik ne more zvršiti dela, če nima za seboj dobrih faranov kakor so ravno v Kansas City, Kans., ki so toliko žrtvovali za slovenski obstoj.
Za temelj cerkve, oziroma župnije so začeli katoliško šolo, katero uspešno poučujejo častite šolske sestre reda sv. Frančiška iz Lemonta, 111. To Jolo zdržujejo že 36 let in tem se imajo veliko zahvaliti, da je versko žviljenje tam na tako visoki stopnji; po pravici rečeno: zgled drugim. Takih vernih mož in žena je treba danes z lučjo opoldne iskati.
Mladina prepeva kakor angeli pod vodstvom č. Sestre Sabine in č. Sestre Serafine. Za Materni dan so šolski učenci, pod spretnim vodstvom častitih sester priredili zelo lep program v cerkveni dvorani. Udeležba je bila zelo dobra.
Zelo so bili vsi prijazni z menoj, s katerimi sem se srečala, da mi je bilo slovo res težko. Z Mrs. Charles Smrekar se že nisva videli izza šolskih let in Sva sedaj obujali spomine na rojstni kraj.
Ker ne morem vas vseh osebno imenovati, se vam vsem iz srca zahvalim za vse, kar ste storili zame. Vsem članicam Oltarnega društva najlepša hvala, spomin na vas bo ostal vedno v mojem srcu. > Živeli farani sv. Družine v Kansas City, Kan. Pozdravljeni! Theresa Potochnik.
VELIKI SHOD ZA NAKUPOVANJE BONDOV 5. VOJNEGA POSOJILA V CHICAGU
Ckicago, HI.— Kakor znano, se prihdonji teden odpre kampanja za nakupovanje bon do v petega vojnega posojila Združenih držav ameriških. Dolžnost nas vseh in vsakega posebej je, da podpremo nakupovanje teh bondov po naših najboljših zmožnostih. Prepričan sem, da smo Slovenci in Slovenke to dolžnost po možnosti vsakega posameznika tudi storili. Vprašanje pa tukaj nastane, če zakladniški urad Združenih držav ameriških tudi zna, koliko mi prispevamo k temu patriotičnemu delu.
Ako jaz kupim bond na banki, dobi "kredit" dotična banka, slovenski narod pa nič. Vsled tega se bo na iniciativo lokalnega odbora št.*8, JPO, SS vr-
it, načelnik urada za odmerjanje, Mr. Vincent Cainkar za $NPJ, Mr. Leo JurjoVec za Re-liance Fédéral Building k Loan Association, in -Rev. Edward Gabrenja OFM za faro sv. Štefana, bomo imeli tudi fini program in sicer iz domačih slovenskih umetnikov in pa tudi iz mesta.
Razdeljena bodo tudi darila, kakšna, pa pazite na naznanilo prihodnji teden. Pozivate se torej vsi Slovenci in vse Slovenke, brez ozira na prepričanje, da se udeležite tega shoda In programa v petek, 16. junija.
Prihranite nakup posebnih bondov in kupite jih na ta dan, da se mi skažemo, da smo tudi Slovenci ob strani Amerike in smo pripravljeni vsikdar in povsod pomagati. Pozdrav, ;
Jak» Gottlieb.
družbami pogoje, tako, da je bila na vsak! železnični postaji tudi brzojavna postaja.
Danes ima omenjena Western Union $400,000,000 letnega prometa, 2,309,922 milj žične napeljave in 30,325 milj pod morske napeljave, in avtomatični teletypi, ki so nameščeni v vseh uredništvih velikih časopisov, prinašajo na mize urednikov dan in noč novosti iz vsega sveta.
Morse je bil tudi po poklicu
šodno diši, po in ostrem, da vsak dan kaš-In Evica ne more ratu-kje sta ostala oba para čevljev, ki jih je oče pred tednom odnesel od doma.
"tri čevljarju ne bodo tako dolgo, o ne! Kam pa naj bi jih bil oče sicer nesel?" Pa je zvečer vprašala očeta. Na starini? O, da, Evica ve, kje je starina. Zato ne nadleguje več očeta in sama premišljuje dalje.
Evica je stara osem let. Evica išče službe. Hodi od hiše do hiše in izprašuje:* "Gospa, potrebujete služkinjo?" Gospa jo premeri .s kratkim, nezaup-| nim pogledom in zaloputne vrata. Evica žalostno gleda. Da so ljudje tako surovi in trdo-
so rdeče in dal, odprl zavitek in pobledel.
Čevlji njegove žene, ki jih je prodal in denar zapil!
Evica pa mu je hitela pojasnjevati: "Nesi jih mamici, da se bo spet lahko vrnila I" In ni razumela, zakaj so očetu stopile solze v oči, ko ji je zatrjeval: "Ti moja mala, uboga . .. vse bo dobro ... saj vas imam rad ... vse štiri vas imam rad!"
In zgodilo se je, da jo je oče prvič, odkar so črni možje odnesli mamico iz hiše, mehko pobožal s svojimi raskavimi dlanmi in je je poljubil.
(L. S.) -o—■-
Dve drobtinici iz belokranjske zgodovine
slikar. Ko se je mudil v Wash-. srčni? Potrka na druga vrata,
ingtonu, je naredil portret La-
pa se ji ne godi nič bolje kot
prvič. Evica je žalostna in ne razume teh hudobnih ljudi.
VABILO NA PIKNIK
Denver, Colo.—S tem naznanjam vsem Slovencem, bratom Hrvatom, kakor tudi vsem Slovanom v naši naselbini ter okolici, da priredijo društva, ki so delničarji Slovenskega Doma Inc., svoj piknik v nedeljo, 11. junija na lastnih prostorih.
Zatorej so prijazno vabljeni vsi Slovani na ta piknik, posebno pa člani in članice, ki so delničarji Slovenskega doma. Imeli bomo vsakovrstne pijače in tudi prigrizek; seveda bo za plesaželjne igrala tudi izvrstna godba; ob lepem vremenu bomo lahko plesali zunaj na vrtu, če bo deževalo, gremo pa V dvoraho; torej piknik se vrši ne oziraje se na vreme.
Vsem vam je znano, da je Slovenski dom lastnina nas vseh delničarjev; tako smo pri tem Domu vsi enakopravni; zatorej bi bilo jako lepo, če se tega piknika tudi vsi udeležimo, kajti čisti prebitek bo za Dom.
Torej ne pozabite prihodnje nedelje, 11. junija! Za obilno udeležbo se vam odbor že vnaprej zahvaljuje.
Torej na svidenje! Pozdrav! George Pavlakovich. -o-
Stoletnica brzojava
Dne 24. maja letos je minilo ravno sto let, ko je bila zbrana v dvorani starega vrhovnega sodišča v Washingtonu, D. C. večja družba znanstvenikov in izumiteljev povodom otvoritve prve brzojavne zveze na svetu. Glavno vlogo je pri tem imel profesor Samuel F. B. Morse, sin pastorja, rojen leta 1791 v državi Massachusetts, ki je izumil svojo znano abecedo (code) iz črt in pik, kar je mogoče oddajati po brzojavu. Isti da so naredili tozadevni poskus iz Washingtona do železniške postaje v Baltimore, Md. Brzojavka, sestoječa iz štirih besed in sicer "What Hath God Wrought" je došla v par sekundah na cilj in se je isto lahko razumelo. V slovenščini bi se ta brzojavka glasila "Kar je Bog naredil."
Morse je dobil idejo brzojav-ljanja že leta 1832 ,toda minulo je 12 let, predno je žična zveza med Washingtonom in Bali-more dokazala, da je njegova ideja bila pravilna. Skušal je potem prodati svoj izum naši vladi za $100,000, toda kongres je bil še vedno skeptičen, in šele leta 1843 je dovolil vsoto $30,000 s pomočjo katere so zgradili imenovano žično zvezo med Washingtonom in Baltimore.
V juniju, 1844 je kongres dovolil potrebno vsoto denarja, da se imenovana brzojavna zveza podaljša tudi do New Yorka in Bostona.
fayetteja, kateri visi danes v mestni dvorani v New Yorku. Ravno isti čas je v New Haven,
Conn., umrla njegova žena, ka*	. .
.	j i * i« ves lep in svetel, in išče še na-
je pismenim potom zvedel šele' - . „_ , '	, „
sedmi dan po njenem pogrebu. pre.J:. "Doto «lan, gospa! Za Morse, eden naj ve« jih «umite- » "*ta|o ala,■ 1 • morda J0 teljev 20. stoletja, je dosegel!" P°trebuJete? ,Gospa J0 ""
Toda ona ima pred seboj cilj,
starost 81 let.
smehljivo premeri:
Ubožica! Ne bo nič, si še
JUGOSLOVANI ŽE SODl4prerihn! Iin,prIeSibka' Kai JO ZLOCINCCE !pa T ,8 JebojJ.Imai? * ST
__j jih otrok dovorj in ni treba, da
» a * . T i f bi zraven še tebe redila!" Iz nekega kraja v Jugoslaviji «
prihaja poročilo, ki pravi, da i Pri «etrti gospe je bilo že ne-
Crnomaljski posestniki leta 1812. Izkaz črnomaljskega merja (župana) Irbarja o strankah, ki so leta 1812 plačevale v Črnomlju dominikalni davek ,na vaj a sledeče priimke, od katerih se nekateri ponavljajo na več hišnih številkah: Strugar, Zugelj, Polanc, Gel-tar, Švajger, Kastelic, Lilek, Pibernik, Irbar, Klemene, Kapele, Beličič, Fabijani, Suha-dolnik ,Vidic, Vrtin, Kolbezen, Škofica in pa Škofca, Črnič, Pele, Vrščaj, Muntel(-), Župančič, Lužar, Belič, Lozar, Papež, Brula, Jerman, Kobetič, Grimšči, Majerle, Hrvat, Ci-merman in Cimperman.
Grgič, Vaj s, Volf, Šeringer,
partizani ne čakajo na kako' koliko bolie- Dala » Je kos morebitno povojno zavezniško kruha. Evica pa, da ne prosi, konferenco, ki naj bi določila, * da le službe išče. Toda gospa j Muller Kalin, Lasic, Planine, kako naj bodo kaznovani vojni Jo je pobožala po glavici, po Suštaršič, Piernar Vardjan, Zločinci. Njihovo geslo je: njenih mehkih črnih laskih, ta- Kren, Stukelj, Grdesic, Mesa-"Kaznujte jih, kadar jih dobi- ko kot mamica nekdaj. Ne, pr. nč in Meserič Kušljan, Sne-te!»	; vendar ne tako kot mamica, dec, Kukar, Kobetic, Kump,
V Jugoslaviji so Nemci izvr- Mamica je znala bolj toplo, i Golob, Brunskole, Radovan, Rušili najgrozovitejše zločine, za- bolj mehko, ah, čisto drugače! to hočejo partizani vse te zloči-| Vendar je Evica vzela kruh, ne kaznovati takoj, kadar jim za Janezka in Pavelčka ga je
vzela. Evica je trkala in trkala dalje, zaman! Zvečer se je vrnila domov do smrti utrujena in tako žalostna, kot še nikdar.
Tako je bilo tudi drugi dan j tumom 10. marca, 1812 in s in tretji in četrti. Peti dan z ju- ; podpisom merja Irbarja ter traj je zopet šla in je trkala na j dveh pristavov. vrata.	j, Gradiški gospodje, ki so iz-
"Tako in tako, gospa! Ma- umrli pred 400 leti, leta 1540 mice ni več in jaz zdaj iščem so imeli v svojem grbu rdečega Zadnjih par mesecev je bilo. službo. Vzemite me no za služ- vola (bika) z zlatim obročem pet takih velikih sodb. Na neki Jkinjo, znam pomivati posodo v nosu, kar so za njimi prevzeli obravnavi je bil obsojen na j in pometati . . . sem že tudi j v svoj grb Purgstali, poznejši
kak zločinec pade v roke.
Kadar partizani vjamejo kakega zločinca, ga peljejo na kraj njegovega zločina. Javni obtožitelj jim našteva grehe in zločine, vsakemu pa je dan tudi zagovornik. Govore javnega obtožitelj a in zagovornika posluša navadno po več sto ljudi.
tel, Čelesnik, Mramor, Sneler, Stonič, Kramarič, Munih, Rut-lin, Kolejša, Geršič in Šnevajs (?), ta na hiši št. 28.
Popis navaja 188 "rektifika-cijskih" in 143 konskripcijskih številk ter je opremljen z da-
smrt ustaški poveljnik Ivan Medjumudac, in je bil obešen pred veliko množico, kei; je sam pomoril 30 srbskih starih mož, Sena in otrok.
EVICA
Matere ni več! Njena postelja stoji v kotu prazna in prazen je njen stol pri mizi. Pa-velček, Evica in mali Janezek so tihi in mirni in venomer nekaj iščejo, iz kuhinje v sobo, iz
mamici doma često pomagala!" i "Krupski baroni."
. Gospa se je ljubeznivo na^	-o---
smehnlia: "Koliko si pa stara, NALIVNO PERO, KI SVETI mala? Ali boš zmogla?" j Velika Britanija je zelo mo-"Oh, ti moj ljubi Bog!" je; derno opremila svoje vojake, bila Evica vsa blažena, "če bom ' Imajo res skoraj vse, kar po-zmogla? Kako ne bi! SSaj bo j trebujejo. Dali so jim celo poza mamico!" In je gospe hva-'sebne vrste nalivno pero, s ka-
ležno poljubila roko.
Evica je zdaj imela službo. Gospa je bila dobra in ji ni nalagala Ježkega dela. Včasih je šla v trgovino ali pa je pazila na malega, štiriletnega Janez-
sobe v kuhinjo. Tudi najmanj- ka.
ši, še v zibelki, ne joka več, ne j Čez dva meseca "pa je Evica kriči in se ne smeje več. Vse' prinesla domov velik skrivno-
terim lahko pišejo tudi v temi.
To nalivno pero ni nič drugega, kot dolga električna žarnica, v katero je montirano nalivno pero. Žarnica- osvetljuje tisti del papirja, na katerega se piše. To je zelo priročno. Vojaki lahko pišejo tudi takrat, ko morajo biti zaradi le-
je prazno in temho, brez luči,1 sten zavitek in ga zvečer srečno j talskih napadov ali zaradi so-brez veselja. Oče prihaja do-'žarečih oči izročila očetu. Saj vražnikove bližine vse luči po-
mov mrk in mračen, nič več se je bil sedaj izpolnjen njen vene šali s Pavelčkom, nič več ne ( liki sen, ki ga je sanjala v dol-poboža Evice, nič več si ne po- gih, pustih nočeh, ko je bila sadi Janezka na kolena in ne vsa trudna in vsa izmučena, poljubi več najmanjšega v zi- Oče pa jo je začudeno pogle-
gašene. Svetloba nalivnega peresa je tako neznatna, da ravno zadoiča tistemu, ki piše, iz malo večje daljave pa je sploh ni mogoče opaziti.
		
»«¿i S : ■ . ^ feMfrf: life iÄ 4 ^ • > f^LsJ; g à MÈm^m		jM ^ ti/a-ynjCÉ^tela^^fl
		a^K'^jByiKÊ.,. ■ jjHCpS
^MÊÊÊ^^M		
TÊ		
		
* -		
Pw/—* ^smáíMÉÉÉÉSBñ		
k ^ .		¡Mili JgBISpl '^i' IfWjfr^;
Zavezniški vojaki stoje na obreiju med tem, ko ameriške barke dovažajo potrebni material in nove čete za invazijo. V ospredju je videti 155 mm top, ki je pripravljen, da pošlje "pozdrav" Japoncem v Hollandijo na Holandski Novi Gvineji, kjer so v nenadnem napadu zavezniki pregnali Japonce iz Holandije.
JANKO N. ROGELJ:
Kje so naša srca?
Slovenski vojak Ilovar nam piše iz bojnih italijanskih poljan: "Organizirajte lokalne odbore JPO, SS!" On gleda peklenske grozote vojnega divjanja, ki pustoši vse, kar zadene. On se je zamislil v svojo rodno zemljo, o kateri je dobil popis od onih Slovencev, katere je srečal v Italiji. Ce on apelira na ameriške Slovence, da naj podprejo pomožno akcijo, on že ve, kaj govori. Njegovo srce je občutilo daljno bolest trpečega in krvavečega slovenskega naroda.
Mrs. Frances S. Jenko v Ely, Minn., je tajnica lokalnega odbora št 6 JPO, SS. Stara je bila osem let, ko je prišla s svojo mamo v Ameriko. Dolgo vrsto let je že v Ameriki, toda domovina ji je dala na pot srce, ki je ostalo zvesto rodni zemlji. Njeno srce želi še enkrat videti njen rojstni kraj. Organizirala je žene in dekleta, da so šle od hiše do hiše nabirat denarne prispevke. Nabralo se je preko $700. Vsa čast tem zavednim slovenskim ženam. Srca teh plemenitih žen in deklet so tudi začutila daljno bolest trpečega in krvavečega slovenskega naroda.
Mrs. Katherina P e n i c a iz Kleina, Mont., je bila tudi samo 12 let stara, ko je prišla v to deželo. Dvakrat je šla na pot, od hiše do hiše, od mesta do mesta; prvič sama, drugič s svojo prijateljico. Njen trud ni bil zastonj, p#eko $500 je poslala pomožni akciji. Srce ji je tako narekovalo, tisto srce, ki je v njeni mladosti preiskušalo bedo in pomanjkanje slovenskega otroka. Odmevi daljne bolesti trpečega in krvavečega slovenskega naroda ji tudi sedaj še pečejo na prisluškujoča ušesa.
Mr. Peter Lustrik in Mr. John Perko, oba iz Clevelanda, sta darovala vsak po $500. Ce bi jima srce tako ne velevalo, ne bi roka segla po dolarje. Oba sta doma iz zelene in gorate Gorenjske, oba imata zavest, da kar želi srce, naj pamet zapoveduje, kajti bolest trpečega in krvavečega slovenskega naroda je že presilna po svoji velikosti.
In ti neznana Slovenka iz države New Jersey, ki si tako skromna, da nečeš niti tvojega imena zapisanega v slovenski ameriški javnosti, tvoje plemenito srce se je odprlo kot čudodelna roža, ki razsipa svoj duh v bogato in dišečo pomlad, ko si sama položila $500 na altar pomožnega sklada. Gotovo si slišala pritajene in britke vzklike iz turobne in zasužnjene Slovenije, kjer se je naselila bolest k trpečemu in krvavečemu slovenskemu narodu. Dala si vzgled, katerega ne bi smela prezirati slovenska žena v Ameriki.
In kje so naša srca? "Kje? So li oledenela? Ali niso to več tista pristna in goreča slovenska srca, iz katerih poje neusahljiva in večno lepa slovenska pesem. Ali so okamenela ta živa in plemenita srca, kj so bila rojena za vbogajme dajati? Ali so zastrupljena ta slovenska srca s pohotnostjo ameriškega dolarja? So li ta srca zamrežena v prepire in v ozkosrčno naklonjenost, ki pozna samo one, ki so jim najbližji. Ali ni v teh srcih trohice človeškega usmiljenja, katerega je delil svetopisemski Samaritan. ■ Ni to čudo prečudno, ko kamni govore, pa srca—molče.
Ali je to zato, ker smo verovali v slogo, pa so nam rekli, da sloga je nemogoča. Kje so oni, ki v imenu pravice in resnice trkajo na srca, da bi bila človeška volja blagovestna in plemenita. Ali je vse zaman in vse prepozno, da bi se odprla zakrknjena srca, ki so se odvadila biti usmiljena in radodarna?
Naj bo že kakor hoče, eno je totovo: Srca imamo še vedno,
QLA8IL0 K. 3. K JEPtfOTE, JUNE 7. 1M4
toda pripravljena niso, da bi slišala bolest «krvavečega in trpečega slovenskega naroda v
domovini.
Kdo bo šel budit ta otrpnjena in zaspana srca? Kdo bo klicar teh neobčutljivih src? Kdo? Vsak in vsi, če smo pošteni in iskreni, ker delamo in nabiramo za vse,- ki bodo preživeli to grozno in ubij a jočo dobo, preko katere gre zdaj slovenski narod.
Slovenski vojak v Italiji kliče ameriške Slovence: Pomagajte!— Ali ga slišite? Ali mu verjamete? S puško v roki hodi preko krvavih poljan ter misli na narod v domovini. Srce mu krvavi, zato kliče in poziva.
Sestre Jenko, Penica in Neznanka imajo usmiljena in pristna slovenska srca, zato so že pomagale. Koliko je še naših ameriških Slovenk, ki se še domislile niso, da domovina krvavi. Pa vendar teče kri preko vse Slovenije.
Naprej ,od čela do čela gremo brisat imena: Janez Ne-dam. V vsaki slovenski naselbini naj stopijo na plan možje in žene, podpišejo naj svoja imena, kot so naredili v Pitts-burghu, Pa. To je možato in iskreno, plemenito in veliko. Vsa čast jim! To so srca, ki kličejo, to so srca, ki imajo tudi roke, ki bodo trkala na sleherna slovenska vrata: Daj, brat, daj ; pomaga j, sestra!
Kri naše krvi naj vendar oživi, ker bolest tvojega in mojega brata ni—burka; moja» in tvoja sveta dolžnost, da odpo-moremo nesrečni domovini.
Zaveda j mo se, da kri ni voda!
Sestradana Grčija
Tragedija Grčije v sedanji j vojni je nepopisna in večja od j vsake druge dežele ali države, t ki je postala žrtev vojnega mo-loha; lahko bi tudi trdili, da je tragedija vsled lakote na Grškem ena izmed največjih v svetovni zgodovini.
Ko so nemške čete v aprilu, 1941 zavzele glavno mesto Grčije, Atene, so bili besni naciji pijani veselja vsled poraza malega grškega naroda. Tedaj je bil iz glavnega nemškega tabora izdan sledeči oklic: "Bogatini bodo postali reveži, reveži bodo pa morali stradati!"
Takoj nato so Nemci ople-nili in pobrali ves živež Grkom; tekom šest mesecev je vsled lakote zatem pomrlo nekaj nad en milijon stanovalcev, izmed skupnega števila 7,200,-000 prebivalcev. Mnogo jih je zapadlo smrti tučli vsled bolezni, izvirajoči vsled slabe prehrane ali stradanja. Posebno velika je bila umrljivost spomladi leta 1942 med dojenčki; med 10 novorojenci februarja istega leta je preživel samo eden prvi teden. Nobena druga država še ni toliko pretrpela vsled lakote v tako ^kratkem času kakor Grška.
Ce bi ne bili v Ameriki in Kanadi živeči Grki potom vojnega relifa na švedskih parni-kih še ob času svoji nesrečni stari domovini odposlali zdravil in živeža, bi bilo danes grško ljudstvo popolnoma všled lakote in bolezni izumrlo. Ti parniki so dqvažali toliko živeža, da je okrog tri milijone Grkov lahko vsak dobil na dan skodelico juhe in pet kosov kruha; ob tem so Grki živeli cela tri leta. Slabotnim otrokom in nosečim ženam se je dajalo samo dnevne hrane močne 1,100 kalorij, dasiravno bi morala ista znašati najmanj 2,500 kalorij, da ostane človek pri zdravju.
Na postajah za prehrano otrok v Atenah v starosti od treh mesecev do pol leta se daje istim trikrat ,na dan evapo-riranega mleka v skupni množini polovico konve, malo starejši otroci do starosti dveh let, pa dobivajo eno porcijo takega mleka in dve porciji kaše iz ce-realij; bolj odrastlo mladino se pa hrani z enako kašo in fi-
žolom; vsa ta količina hrane
je tolika, da se lahko otroka ohrani pri življenju.
V nekem švicarskem listu je
bilo čitati ganljivo poročilo žalostnih cestnih prizorov lačnih grških otrok, ki prihajajo po juho v javne kuhinje. V^cunje oblečeni otroci se molče pomikajo v vrstah naprej, niti eden izmed njih nima čevljev. Prihajajo s kakim loncem ali kon-vo, da dobijo predpisano količino juhe. Ko opravijo skupno molitev pred jedjo, použijejo povsem mirno dano jim hrano. Marsikak otrok še poliže z jezikom zadnjo kapljico juhe v konvi; potem se mirno razidejo in dajo prostor drugim.
Sprva se je vse prevozne stroške živil za Grčijo plačevalo iz Grškega pomožnega sklada v Ameriki živečih Grkov in grške vlade, zdaj ima pa vse to v oskrbi ameriška vlada. Kanada je poslala Grkom veliko množino pšenice zastonj, ameriški in kanadski Rdeči-križ je pa prispeval z zdravili.
Ne morete si predstavljati s kakim veseljem in zahvalo prejema lačno grško ljudstvo te pošiljatve; razkladanje tovora, ko dospe ladja z žitom se vrši s posebnim veseljem in pažnjo, da je spravljeno sleherno zrno pšenice.
Razdeljevanje živeža se vrši pod pokroviteljstvom Mednarodnega Rdečega križa in skupne komisije obstoječe iz 15 Švicarjev in 15 Švedov. Poleg teh je še okrog 600 domačih pomožnih odborov za razdelitev živil in 500 nadzornikov, ki pazijo, da se ne vrši pri tem kaka goljufija in da dobivajo pomoč v resnici samo potrebni.
Ker so Nemci zasegli tudi vsa grška vozila ali vehikle, je tja poslala ameriška vlada več tru-kov za razvoz poslanega blaga v glavna skladišča. Od tukaj pa prihajajo domačini z osli in ročnimi vozički, da žito odvažajo domov, ali ga v vrečah odnašajo, na svojih ramah v visoke gorske naselbine.
Mleko otrokom se deli na postajah in delitev vršijo prostovoljne žene, ki morajo nekatere narediti po več ur dolgo pot; mleko se deli zgodaj v poletnem času zjutraj, ker je čez dan prehuda vročina in bi se lahko pokvarilo.
Ko so začele prihajati na Grško pošiljatve živeža, se je umrljivost med ljudstvom takoj znižala s prejšnjih 243 na tisoč na samo 97, toda na tisoče Grkov pa še dandanes hira vsled kake bolezni nastale po lakoti ,osobito otroci v starosti izpod 12 let; okrog dva milijona in pol oseb je prizadetih vsled malarije; število jetičnih se tudi množi.
Poleg lakote morajo Grki v zimskem času prestajati tudi mraz, ker nimajo potrebne obleke; polovica grškega ljudstva nima zimskih sukenj, ne obuvala. Podpredsednik grškega nadsodišča si je dal lansko zimo narediti zasilno obleko iz zadnje zimske odeje.
Grška trpi že četrto leto posledice vojne, ako ne bo kmalu osvobojena, bo treba pomoč povečati, ako jo hočemo še pri življenju obdržati.
Jetrn M. Walser.
Smeh in smrt
V tistem usodnem juniju, ko sem v La Baule vsak dan videval čredico oslov, kako so se pasli po tratici s trnjevim grmičjem okrog, moje hiše, se mi je posvetilo, v kakšnem pomenu je neki prvi človek bistro dognal dve besedi: "osel neumni," kakor človek govori o "norčavem Avgustu" ali o klovnu.
Ves majhen, vendar bolj gr-čavo zgrajen, zasmehuje osel svojega sorodnika konja, se norčuje iz njega s svojo leseno štoravostjo, trmogalvo brezbrižnostjo in s predebelo glavo na kratkih, tankih nožicah. Kadar osel steče in začne dirkati, se človeku dozdeva, da
vidi lesenega konjčka, ki se tr-
klja na svojih koleščkih, pa je sam v sebi nepremičen. Ko je
konj v teku, drncu ali skoku, jes ves in sam v sebi en sam tek, drnec ali skok — je kakor virtuoz na violino, ki je z glas-ta. O os^l je obtičal sredi teka,drnca in skoka nekje v sre-din$ in je smešn^ prikazen; vendar, kar mu manjka, to dopolnjuje s "humorjem. To pa tepce žali ,in tepci žalijo njega. Otroci pa, in tisti, ki so otročji in ki otroke ljubijo, ljubijo tega suhoparnega burke-ža. Koder koli-se pojavi kak osel, je cirkus, je tisti prizor, ko nastopi klovn. Kakor klovn tako rekoč na vrvico nabira svoje kozolce in mimogrede čofne svojega tovariša po licu, tako se takšnole zadovoljno sivce v svojih odpočitkih med delom valja po pesku po svojem lesenem hrbtišču in ro-govili z napačno privitimi no-žicami in plane fropsasa, hop-sasa! kvišku in se zažene z odprtim gobcem in kazoč zobe, vprav v svojega oslovskega tovariša. Pri tem pa se mu svetijo njegove velike oči zmeraj ganljivo in krotko, kakor da bi bil to povsem ktto drugi, ki dirka in se pretepa. Samo uhlja označujeta potuhnjeno burko: to sta pametna, dolga uhlja, ker so njegove noge tako kratke, kakor mora biti tudi njegov svarilni klic bolj gro-movit, kot je konjsko rezgeta-nje. Z glasom, ki je presekani in trapasti i—a, oponaša petje, krik in grohot. Pravkar se je začel najbolj nežen, črn
ljivih kretenjr pa vendarle šo-
lanih, visokih postav; zoper svojo navado pa tukaj narava ni dopustila, da bi bilo to otoško pleme okrnjeno, kakor so shetlandski poniji ali pa Japonci, temveč so Angleži še posebno visokih postav. Toda v poglavitnem, kar čutiš po treznem preudarku, se je narava tudi tu vendarle držala svojega običajnega skoparje-nja, da je ta zavarovana otoška pavrsta bolj občutljiva in je zavarovana po morju in je oborožena za boj za obstanek na drugem mestu. Vsi ti moški, ki imajo večidel atletsko telo, se dozdevajo, kakor da so zmeraj ogroženi in v nevarnosti.
A kar tudi najbolj zatele-banega kmečkega fanta tega plemena Napravi tako ganljivega, ga tako "pogospošči," je to, da ima vsakdo okrog ust in oči nekakšno vedočo potezb, češ, saj vem, da nisem* kos na-vihancem ... In čefrrav tega ne more povedati, celo komaj da si zna to zbrati v mislih, pa je vprav zato tako hvaležen in sproščen, čim mu kdo od njegovih z izrazom na obrazu pove, češ, saj več, svet je hudoben, človek se tako nagnusno zadeva zdaj ob to, zdaj ob ono na tej divji zemlji, pa se vendar prebije skozi, in včasih celo zmaga ... Med sto Angleži je zmeraj kak klovn, ki jim je v tolažbo. V pustni noči je tu na obrežju po starodavni navadi igralo nekaj sanitejcev v najpreprostejši našemljeno-sti (eden si je, na primer, le z
osliček iz črede oglašati, in si- zobmi potegnil pidžamske hla-
cer v ritmu zarjavele ročice pri
če navzgor do brade in tiščal
črpalki, in kakor da bi zakri- roke ob sebi), partijo maške-čal: "Smej se, burkež!" , radnega nogometa in so se z Ali je bilo to zaradi tega,! mrtvaško-resnimi obrazi pre-ker ljudje anglosaškega rodu j kopicevali drug čez drugega, tako po otroško ljubijo živa-1 le njihovo mlado občinstvo na li —, da je smela ta čredica obrežnem nasipu se je ko noro jezdnih osličev za otroke uži- grohotalo svoji ladtni smešni vati najiskrenejše nagajivo -»stiski v tuji deželi, na tujem norčavo prijateljstvo mladih j pesku, le da zadaj ni bilo to angleških voja^ov^ Celo zno-jpot nič tujega videti: bila je traj, v neposrednem in z bo- i le of.ala ih,Yft(iPjfe'kakor doma. dečo žico ograjenem šatorskem j Tik preden je ta četa na nos in vozovnem taborišču, so se vrat sredi junija odšla od tu, smeli oslički pasti in se z hu-!sem doživel jutranji prizorček hanjem odzivati norčijam pla- \ v molu: Na trati je stala trd-volasih fantov.	i njava samih bolniških avtomo-
V tem usodnem juniju, ko | bilov; tu je bilo alarmno tabo-sem dan na dan videval življe-1rišče bolničark. Sicer so bile nje takšne množice angleške- na cestah videti te, večidel mla-ga ljudstva, se mi je posveti-
lo, zakaj so oni, v radost vsemu otroškemu v sehi in med svetom iznašli klovna. Na pr
de, a skoraj vse nelepe strež niče, da so j a ko štoraste in neženske v svojih sivih in krva-vordečih nošah, ki so bile kot
vi pogled na navidezni zveda- nalašč trdih robov. A robovi vi pogled se ti večkrat zazdijo in trdi, ojačeni vogali so. ne-
' mara najboljša obramba stare Anglije spričo podtalnih, mrkih oblasti v njej in okrog nje. Tako odrešilne prave kote videvaš v njihovih katedralnih korih in povsod tja do ravnih, podloženih ramen angleškega kostuma, prav tako kot v teh brezspolnih nošah bolniških sester.
— v prostaškem pomenu besede — precej oslovski, če jih primerjaš s prosvitljenimi francoskimi glavami, vpliva njihova presvetla plavolasost, pa tudi njih temnejši tip ljudstva, kot nekaj, kar ni do konca narejeno. Skoraj sleherni deseti Anglež ima tisto splošno, na svoj način izrazito postavo "pristnega" Angleža. Takšni "vzorci" fantov pomagajcL iskati potem tudi med "obledelo" množico tisto, kar je pristno angleškega. To je tako kakor slikarska tehnika dobrih slikarjev, ki moraš na njih slikah uganiti iz majhnih pik, kaj je škrlatast ali žametast plašč.
Nekaj nad vse mladih vojakov so videti ko poosebljena mladost in nedolžnost. Kaj takega ne more nihče ponarediti po Angliji; še zmeraj so tu ganljivo nedolžni dečki, ki so nekoč na suženjskem trgu poznega Rima ganili papeža Gre-gorija Velikega, da je sklenil,' da se morajp rešiti duše teh, tako plemenito zročih barbarov. A takih je le malenkostno število. Največ je samih takih fantov iz severa Evrope, ki bi utegnili biti doma tudi z gorenje Donave ali pa z Jut-landije; to spoznaš na prvi pogled. Na drugi pogled zaslutiš nekaj angleškega, in sicer zaradi bolj lahkovernega smehljaja, zaradi prosojne modrine oči, bolj nežne rdečice na licih, zaradi voglatih, sramež-
A tistega poletnega, še v hladnem soncu kopajočega se jutra, so bile te mlade sestre, ki so pravkar vstale in bile vse razposajeno vesele, tako žensko tople. Tistih devet osličev in tisti mali, sivi in stari oslič, ki mu ni nihče zaupal, se je drzno paslo prav pod njihovo trdnjavo iz vozil in sestre so se šalile z njimi z norčavo štoravostjo. Neka višja sestra, ki je bila na vso moč životna, je, namesto da bi jih spomnila na častitljivost njih stanu, še visoko s trdnjave vodila vso to razposajenost. Takrat sem začutil; da ne bo nobena od teh žensk, ki so v poslednjih "hudih tednih na vso moč garale, svoj živ dan pozabila na te sproščene jutranje norčije.
Se takrat, ko je vse na nos na vrat bežalo, se je pojavil neumrjoči klovn: na nekem tovornem avtu se je pozibaval debelušen, brezbrižen velikan v ženski obleki, na predivasti glavi je-imel zvončast slamnik in se je na vso moč resnega obraza zmrdoval in pačil. Domov, domov gremo!" je kričalo nekaj drugih francoskim
dekletom, od katerih je marsikatera marsikoga predobro od blizu poznala.
To je bilo zjutraj poslednjega dneva v tednu z letalskimi alarmi podnevi in ponoči. Cel grozd ladij je bil pred St. Na-zairom, med njim sta bili dve orjaški prevozni ladji. To je pozivalo trobentače, to ni dalo nikomur pokoja, dokler ni na mah nastal strahoten mir. Tisto popoldne po odhodu, bilo je okrog štirih popoldne, je dvojnato grmel mrtvaški gong, zadevala se je kovina ob kovino. 2e nekaj časa prej so se začeli dvigati smolnati oblaki kot nekakšen teman gozd nad obalnim gozdom. Iz sobe s^m videl črno smrt. Mrtvaško črne in sprijemljive so bile dru-"go jutro nazobčane maroge na majceni rešilni ladji v ribiški luki. To je bila smolnata sled človeških rok, ki so se iz vročega petroleja iztezale po rešitvi in ki so jih odsekali, ko je bila ladja z 68 rešenci preobremenjena. Od štirih tiso-čev se jih je rešilo tisoč pet sto —, drugi so utonili v goreči Sodomi.
Ali so se klovni rešili in ali so se v smrtnem toku voda še šalili v svojih poslednjih, okorelih zmrdavanjih? In kaj se je zgodilo s tisto prelepo, vitko, temnolaso bolničarko ponosnega pogleda, višnjevih oči? To se mora človek vprašati, ne da bi dobil odgovor, dasi je to tako trapasto. Saj človek prav zbledelo, tako površno že ve, kako se v vojni razdivja podlost nas vseh, in kako ostanejo nekateri živi, medtem ko drugi, mlajši, po*-trebnejši in boljši pomrjejo in kako pomrjejo . . . Vendar, če se to dogaja pred našimi okni, če se obrsne ob naša vrata, če se nas dotakne, če še vidiš, kako še stojijo na trati rumeni, okrogli šotori tistih, ki so odšli, in kako frfotajo po travnikih njihovi papirčki, tiskani obrazci za družinske podpore in razcefrani romani Wellsa ali Agate Christie, potem mo raš sceloma videti, kar se dogaja, moral bi to povedati pa ne moreš. Resnično, kar poživljajoče je slišati vik in krik, ki z njim tisti zahrbtni sivi osel riga v zrak svoj: "Ah,ahh-ah-hiaa!" Končuje se kakor grohot v stiski, ki vse izmozga, vzkrik klovna!
Nekemu njegovemu tovarišu iz Winzlaua pa stvar ni bila tako jasna. Maks Waller
je bil vedno samo povprečen glasbenik — odkod to navdah-njenje? "Kako si prav za prav prišel do tega udarca na boben, ki te je naredil tako slavnega," je vprašal nekega dne genialnega bobnarja.
"čisto natanko ne vem," je odgovoril Waller, "ali ta pre-teta muha, ki mi je ves čas nagajala, se je prav tisti hip vse-dla na kožo bobna. In takrat, vidiš, sem moral udariti . . .!"
-o—-
ANEKDOTE O GLAVI
Anekdota
Slavni skladatelj Norbert Campe je dovršil simfonijo, ki so jo v glasbenem svetu nestrpno pričakovali. Vsi so bili radovedni, kateri orkester bo prvi izvajal to novo simfonijo. Enako pa so bili razočarani, ko so slišali, da jo bo izvajal mestni orkester mesteca Winzlaua, v katerem je skladatelj doživel svoje prve tri-umfe.
Prišel je dolgo pričakovani večer. Občinstvo v dvorani je obmolknilo. Ko so zadoneli prvi akordi, se je zdelo, da svirajo angeli na nebeške harfe. Prvi del — allegro furioso — je bil izveden precej dobro. Sledil je drugi del: andante ' cantabile. Mojster je navdušeno mahal s svojo taktirko, na licih se mu je videlo, da se je popolnoma uživel v glasbo. Začula se je melodija, tiha, ginljiva, nenadoma jo pa prekine zamolkel udarec na boben. Norbert Campe je pobledel. Pa samo za treno-tek. Nato se je nasmehnil. Ko je bila simfonija končana, je prišel mojster k bobnarju Maksu Wallerju. "Ves čas me je mučila misel, da na tem mestu nekaj manjka. Vi ste pogodili. Bil je to udarec na boben. Prevzel ga bom v parti-turo in ga imenoval Wallerjev udarec na boben." Kritika je bila navdušena, ime Maksa Wallerja pa je šlo po vseh časopisih. Poklicali so ga v orkester glavnega mesta, o njem se je govorilo kot o "genialnem muziku."
Glava in ovratnik. Slavni komponist Liszt je nekoč dal dvorni koncert na carskem dvoru v Petrogradu. Takrat je no3il visok trd ovratnik, ki pa se mu je med koncertom zmečkal in postrani zasukal. Ko je Liszt to opazil, je kar med koncertom skušal ovratnik popraviti v pravo lego, kar pa se mu ni posrečilo. Bil je tako nesrečen zaradi iega, da je igral z eno roko, medtem ko je z cSrugo popravljal ovratnik. Ko se mu ni posrečilo, je opustil to prizadevanje ter je ves divji igral dalje. Ruski car pa je opazil umetnikovo zadrego. Smehljaje je stopil k umetniku ter mu dejal: "Ljubi moj, vaša zadrega je bila odveč. Pri taki glavi si že kdaj lahko privoščite zmečkan ovratnik, celo v dvorni družbi, kjer so glave že itak dovolj redke!"
Gumb in glava- Slikar Len-bach je nekoč slikal visokega generala. Ko je bila slika narejena, ekscelenca ni bil nič kaj zadovoljen s sliko. Dejal je, da je vse skupaj velika pa-ckarija. Glava je sicer dobro zadeta, zato pa so gumbi na uniformi kar strašni. Gumbi so kakor slepi in kakor bi nikdar ne bili osnaženi. Lenbach pa je - ljubeznivo odgovoril: "Ekscelenca! če se vam gumb zdi važnejši ko glava, to ni moja ,styar. To bi mi bili morali poprej povedati!"
Drag pozdrav
Mlada Alice Jansen v Stock-holmu je po dolgih letih zopet srečala prijatelja iz mladih let, kapitana Christiana Stevensa. Prevzeta od veselega svidenja, mu je ponudila nežno roko v pozdrav. Kapitan, mlad mož atletskega telesa in jeklenih mišic ni bil nič manj vesel, prijel je ponujeno roko in jo sist-nil tako močno, da je Alice glasno zavpila.
Mlada dama je nosila na pr-stancu ozek prstan, ki se je ob stisku roke globoko za jedel v kožo. Nesrečen pozdrav je imel hude posledice. Zadoblje-na rana na prstih je povzročila zastrupi j en je, dami so morali odrezati dva prsta.
Starši mlade dame so tožili kapitana za odškodnino, češ da je on kriv težke poškodbe. V svojo obrambo je kapitan zatrjeval, da je vse nesreče kriv prstan, ki ga je imela deklica na roki. Ce ne bi imela tega prstana in to ni bilo neobhodno potrebno, ker še ni bila zaročena, bi do nesreče sploh ne prišlo. Še to je dodal, da je pripravljen poravnavo, ki bi obstojala v tem, da bi postala poškodovana Alice njegova žena. Alice pa ni hotela imeti tako "brutalnega" človeka za moža in je vztrajala pri zahtevi odškodnine.
Iz Me
Učitelj: "Tonček, pokaži mi na zemljevidu Ameriko!"
Tonček stori, kakor mu je ukazano.
Učitelj se nato obrne k drugim učencem v razredu in jih vpraša.
"Kdo je odkril Ameriko?" "Tonček!" zakriči ves razred v zboru.
ore. JT¡nm t, mi
ORGAIVOF AMD
OATHOLIO In the interest (X ttoe Order
el tte U.*A.
«UT ST. CLAIR AVZMUM
ma
OLBVXLAXD t. OHIO
Terms at
-*>J4
NA NASLOV PRIZADETIH DRUŠTEV
Navzlic temu, d ase naša sedanja zlatojubilejna kampanja vrši že četrti, oziroma zadnji mesec, je še vedno dobra tretjina takih «Vrlih" društev, ki ves ta važen čas kampanje lepo kimajo in počivajo, neoziraje se na našo najbolj važno in redko kampanjo v zgodovini Jednote. Na podlagi zadnjega (šestega) uradnega poročila lahk onaštejemo 65 takih društev, ostalim 121 pa dajemo priznanje, ker vršijo svojo kampanjsko dolžnost.
Kakor je bilo že poročano, se računa v tej kampanji vse nove članstvo obeh oddelkov, ki je pristopilo k Jednoti od začetka tekočega leta; torej že šesti mesec. Povsem neumljivo in čudno se nam zdi, da U zaspana društva v dolgi dobi zadnjih pet mesecev niso mogla pridobiti niti enega novega člana ali članico, pred vsem pa od 1. marca naprej, ko je bila kampanja otvorje-na. Naj bo pri tem še omenjeno, da je znašalo koncem aprila letos sHUpno število odraslega članstva teh 55 društev 3,182, toliko jih je v glavnem uradu vknjiženih; seveda od tega števila moramo najmanj eno desetinko "članov-vojakov odračunati, pa nam preostane še lepo število doma ostalih, ki bi lahko tej dobri stvari kaj pripomogli in poagitirali, da bi imelo dotično društvo vsaj enega novega člana v kampanjskem poročilu; toda žal,— ga nima! Kakor zadnjič, bomo primorani tudi sedaj navedena društva na "črno" tablo označiti, kar ne bo zanje častno.
V sedanjih kritičnih časih res agitacija v kaki kampanji posebno lahka, tako se vršijo sedaj tudi kampanje vseh slovenskih podpornih organizacij, vseeno bi pa blio možno po naši sodbi v zadnjih petih mesecih pridobiti vsaj enega novega člana ali članico, če bi se društveni odbor zato zanimal.
Se je tri tedne časa, oziroma do konca tekočega meseca zamujeno vsaj nekaj popraviti! Zato dobri stvari na ljubo navajamo tukaj število onih 55 zaspanih društev kot zadnji opomin, da naj stopijo vsaj te dni na noge. Društva, katera naj izvolijo to našo prošnjo vpoštevati, so:
St. 3, 15, 16, 17, 20, 21, 23, 43, 51, 58, 61, 62, 69, 74, 75, 77, 88, 90, 95, 97, 105, 118, 121, 122, 124, 128, 131, 135, 147, 154, 161, 167, 171, 178, 179, 180, 182, 186, 187, 188,, 195, 197, 198, 202, 208, 210, 216, 217, 220, 225, 226, 232, 249 in 250.
POVEČANA JUBILEJNA IZDAJA GLASILA
Ravno isti teden, ko je bil 50-letni jubilej ustanovni dan naše Jednote, smo v istočasni izdaji Glasila št. 14 z dne 5. aprila t. 1. posvetili v ta namen samo dve strani lista z bolj glavnim
zgodovinskim gradivom. ^dgsiftu«.,	fF"*» * *
Zazlati jubilej naše podporne organizacije je minula konvencija priporočala izdanje posebno lepe Spominske knjige, kar se bo pa vsled važnhi zaprek in vzrokov vsled vojne moralo opustiti; pač je glavni odbor določil, da naj se v tednu oficijelne proslave Jednotine 50-letnice, ki se vrši dne 30. julija v Jolietu, 111., izda Glasilo v povečani izdaji na 16 straneh; ta izdaja bo izšla dne 26. julija, a Spominsko knjigo se bo pa morda tiskalo enkrat po končani vojni.
ta-l1Kakor znano, je naša Jednota začela uradno poslovati 1. junija, 1894 z 333 člani. Za prihodnjo jubilejno izdajo bomo skušali iz starih knjig navesti imena teh soustanovnikov, dasi-ravno so njih zaporedne certifikat številke zelo zmešane in v nepravem redu.
Vemo pa zagotovo, da je pri onih prvotnih društvih med onimi 333 prvimi člani še nekaj živih, zato stavimo nanje s tem prošnjo, da naj nam do 1. julija dopošljejo kak dopis za prihodnjo jubilejno izdajo. Pišite; kako je bilo istočasno društveno življenje, kako se je tedaj delalo itd., kajti taki podatki bodo nas, ki smo postali kasneje člani Jednote gotovo zanimali. Ta prošnja naj velja za vse one, danes še živeče člane, ki so pristopili v Jednoto leta 1894. Pri dopisu označite še nekoliko podatkov is vašega življenja, rojstni kraj, starost itd. Po naši sodbi je član, ki spada že 60 let pod okrilje naše Jednote upravičen, da mu damo v Glasilu nekaj posebno častnega prostora. Ako imate svojo zadnjo sliko, pošljite nam še isto za objavo; tozadevnih stroškov ne bo nobenih. Sliko vam po vporabi vrnemo.
Uredništvo Glasila K. S. K. Jednote, 6117 St. Clair Ane., Clevetand 3, Ohio.
zlatojubilejna kampanja bo zaključena 30. junija T. l. tf je cas za dosego zmage!
NA&E ZLATOJUBILEJNE KAMPANJE
OD 1. MARCA DO 30. JUNUA, 1944 ZA DOSEGO ZMAGE
Jmkmk*m Im «aatoa H*o	** tek—rHe v tal
¡L »	*>M"
NAGRADE V GOTOVINI ZA ODDRASU ODDELEK
Z» S 254.00	zavarovalnine--f 1.00
Z*	500.00	»varovalnlna_«
Za	1
Zal
Z?	MtMS	zavarovalnine-UM
Za	4*000.00	zavarovalnine.------- 1SJS
Za	5,000.00	savarovalalBa--------tOM
' NAGRADE ZA MLADINSKI ODDELEK
' Z» raketa novega člana ali flanle* U ae »varuje t načrta -AA" aH "BB," m bo plačalo ti nagrade. Za vsakega nevera člana ali članico, U m zavaruje t načrt« "CC (»-letna zavarovalnina). ae bo plačale
Za 9 MMt zavarovalnine-----«2M
Za 500.00 wvakwvalnlna.-----------S40
Za UMJS Mvaravalaiae----tM
PODELITEV ZLATE NAGRADE
Val tisti člani In članice, ki bodo v času te kampanje doaegU pred-vsoto nore zavarovalnine aa odrasli in mladlnaki oddelek, bode upravičeni do alatega Jednotlnega znaka, v spomin zlatega jubileja KSKJ. Vsak tak znak bo primerno vresan s imenom zmagovalca ali zmagovalke v tej kampanji. — Te vrste znaki koda na razpolage samo zmagovalcem In zmagovalkam te kampanj».
v > DIAMANTNA NAGRADA
Da posebnega alatega Jednoti nega znaka a diamantom bo pa upravičen tisti član. ki bo v časa kampanje pridobil naJvUJo vsoto novo zavarovalnine.
Snaha upravičena do posebnega Jednotlnega znaka ■ diamantom bo tista članica, U bo v času kampanje pridobila najvifl» vsoto nove zavarovalnine.
POSEBNE NAGRADE
Člani in članice, ki bodo dosegli predpisano kvoto nove zavarovalnine v kampanji določenem časa, bodo častni gostje prihodnjega zborovanja glavnega odbora. U se bo vriUo meseca julija. 1*44 v glavnem uradu KSKJ v Jolietu. IU.
Kot častnim gostom glavnega odbora se Jim bo plačalo potne stroške v Joliet in domov. Pieahrbelo se bo, da jim bo dana vsa udobnost sa časa tridnevnega bivanja v Jolietu.
V slučaju, da bi tozadevni stroiki znašali mani kot S100. potem bo dobU dotični zmagovalec ali zmagovalka razliko v gotovini.
UPRAVIČENOST DO NAGRAD
Samo za dobrostoječe člane in članice ob zaključku te kampanje se bo določene nagrade smatralo sa upravičene. Samo član», nad 14 let stari, bodo upravičeni de veinje na izlet v Joliet. Do nagrade v gotovini in znaku bodo pa upravičeni vsi člani mladinskega oddelka, ne glede na
IZJAVA
UPRAVNIŠTVU "GLASILA K. S. K. JEDNOTE," 6117 St. Clair Ave., Cleveland S, O.
član(ca) društva št.
v..........................................................s tem dovoljujem, da se iz našega adresarja črta sledeča imena naročnikov "Glasila:"
..«■t
Ime
Cesta ali P. O. Box
i Pošta
Podpis.________________
DOMAČA FRONTA
Mornarica ima opravka z 7¿00,000 *V pisem vsak mesec
"V-mail" sistem v mornarici je sedaj že skoro dve leti star in je dosegel že nad 7,000,000 pošiljk vsak mesec. To predstavlja približno 560 odstotkov porastka v uporabi 'V' pošte v zadnjih devetih mesecih.
Odkar so vpeljali V-pošto v vojski in mornarici 15. junija 1942, so poslali skupno 453,- j 000,000 V-pošiljk preko morja.! Vporaba metode mikrofilma je prihranila in dala na razpolago približno 9,000,000 funtov tovornega prostora za 4ruge življenjsko važne tovore.
Postojanke V-pošte za mornarico so mobilne enote, ki se premikajo v strateške okraje obenem s prodiraj očimi bojnimi oddelki.
Mornarica je ustanovila 40 takih postojank širom sveta tekom lanskega leta in osobje z opremo za dodatnih 25 postojank čaka za prevoz.
Ker so vsa originalna pisma pridržana v izvoznem pristanišču, dokler film ne doseže svojega cilja, je varnost V-odpoši-ljatev velikanska. Ce je zrakoplov z V-pošto izgubljen po nesreči ali uničen po sovražniku, takoj poročajo o izgubi filma,
nakar so pisma še enkrat fotografirana in mikrofilm odpošljejo z naslednjim zakroplovom na pot. Mornarica in vojska dajeta odločno prednost V-po-šti pred vsako drugo osebno pošto.
Pocesten je novih državljanov 21. maja
Približno 114,000 tujcev sovražnih ali bivših sovražnih narodov, ki so spremenili svoj status in postali naturalizirani ameriški državljani leta 1943 so bili vključeni v skupino 400,-000 sedanjih novih državljanov tujega porekla in so bili počaščeni na "Jaz sem Amerikanec dan 21. maja," tako poroča O. W. I. na podlagi informacije iz pravnega, ministrstva.
Čeprav ne zanikajo naturalizacije tujcem sovražnih dežel, zahtevajo-dodatno čakalno dobo 90 dni od pravnega ministrstva za možnost preiskave o značaju in lojalnosti.
Od sovražnih tujcev in pa tistih, ki niso več sovražni in ki so bili naturalizirani lansko leto je bilo 75,000 Italijanov, 37,-000 Nemcev in približno 2,000 Rumunov, Madžarov in Bolgarov. Čeprav so prav za prav smatrali vse te Italijane kot sovražne tujce, ko so vložili prve prošnje, se je njihov status spremenil za časa, ko so postali naturalizirani državljani. Tuj-
B»»
•i italijanskega porekla niso
bili več klasificiram kot sovražni tujci od 12. oktobra 194*.
V letu 1948 in pa do 15. aprila tega leta je bilo 4,636 članov armade, ki so bili rojeni v inozemstvu in sedaj v prekomor-ski vojaški službi, naturalizi-ranih. Od tega števila je bilo 469 Italijanov in 420 Nemcev. Poleg tega je bilo med letom 1943 krog 62,143 vojakov rojenih v tujini naturaliziranih na kontinentu Združenih držav. Krog 10,000 teh je bilo sovražnih tujcev.
Naturalizacija je lansko leto dosegla novo višino, ki je presegala katero koli prejšnje leto za več nego 80,000, vendar pa uradniki iz pravnega ministrstva poročajo, da je bila imi-gracija najnižja v zadnjih 80 letih.
Krog 113,000 tujcev je vstopilo v Združene države, manj kot ena četrtina teh—26,471— kot stalni prebivalci, a skoro 400,000 tujcev je bilo naturaliziranih.
O zdravju WACS, WAVES in SPARS
Na podlagi podatkov vojske in mornarice poročajo iz Urada za vojne informacije, da je zdravje žena in deklet v vojski in mornarici na visoki stopnji in da se povprečna WAC, Wave, (pomorščakinje) SPAR izboljša v zdravju povvstopu.
Naredili so poiskušnjo s skupino, ki je štela 6,400 in na podlagi najdb so prišli do zaključka, da so se WAVES zredile za približno pet funtov in da niso trpele zaradi dietičnega pomanjkanja. Neka druga preis-kuševalna skupina sestoječa iz 2,000 WAVES je pokazala, da go se napake v hrani in drži popravile po gotovi dobi vežbanja. Odločno poboljšanje v drži in hoji, ki jih smatrajo važne za telesno zdravje, je bilo doseženo med vežbanjem.' Pomorščakinje pridobijo od 5 do" 6 funtov na telesni teži po vstopu v ženske rezerve.
Sredstva za ohranjen je zdravja WAVES, WACs in SPARS so: injekcije, telesno vežbanje, pravilna hrana in dobre stanovanjske razmere ter pravilno razvedrilo. Tiste, ki so potrebne .dobijo hitro zdravniško in bolniško oskrbo. WAF varuje dobavo penicilina
Koraki podvzeti, od Uprave ja vojno prehrano s sodelovanjem proizvajalcev za preprečen je pomanjkanja mlečnega sladkorja, ki je važen za rast glivic, ki dajejo penicilin, bodo povzročili dvakratno produkcijo mlečnega sladkorja od lanskega leta, so dejali v Uradu za vojna obvestila.
WAF uradniki prerokujejo, da pričakujejo, da bo proizvodnja mlečnega sladkorja dosegla letos 14,000,000 funtov. Po sedanjem mnenju v Odboru za vojno produkcijo bodo proizvajalci penicilina rabili 6,000,000 do 7,000,000 funtov letno, kar je skoro celotna produkcija mlečnega sladkorja prejšnjih let. Odbor za vojno produkcijo pravi, da ni nobenih tekočih eksperimentov v sintetični izdelavi penicilina, kar bi napravilo mlečni sladkor nepotreben in da bi ti eksperimenti bili uspešni v bližnji bodočnosti, niti ni nobenih znakov, da bi taka proizvodnja bila trgovsko praktična.
Kemični pr žaganja
t »m i*
iz
Šele pred nedavnim so si načelniki odsekov zo vojno produkcijo za zaveznike belili glave, kako bo mogoče v vojnem času pridobivati zadosti brez-dimnega smodnika in kaVčuka (gumija), ker se za to potrebuje toliko alkohola in za to vpo-rablja tolike množine žita. Kakor znano, se zadnje čase v Ameriki prideluje na 10 milijonov akrov zemlje tozadevno potrebno žito kakor pšenica, koruza, ječmen in rž.
Iz te zadrege se pa sedaj na-
hajajo načelniki produkcije > pomočjo ameriških kemistov in nekega bivšega nemškega tovarnarja, kateremu se je posrečilo zbežati na varno v Ameriko. Ta mož ima posebno znanje in skušnjo, kako je mogoče pri4obivati alkohol iz žganja v vsaki poljubni količini, kajti žaganja je širom držav v obilici.
Tozadevni uradni poskus se je vršil lanskega julija v mestu Marquette, Mich. (Prvi katoliški škof tega mesta je bil naš rojak škof Friderik Baraga in v kripti te stolnice je tudi pokojan. Op. uredništva), kjer se je zbralo 12 najboljših kemistov iz Amerike ob navzočnosti Dr. J. Alfred Hall-a, glavnega kemista oddelka za gozdove in vsed prošnje najvišjega zveznega sodišča. Pri tej priliki se je iz 500 funtov žaganja kemičnim potom pridobilo 250 funtov sladkorja, in iz te količine sladkorja so pro-ducirali l2Vt galon "žitnega" alkohola, močnega 190 stopinj.
Ce količino žaganja primerjamo s tonami, dobimo sledeči uspeh: Iz ene tone žaganja je mogoče kemičnim potom dobiti pol tone sladkorja, iz tega se lahko dobi 50 galon ethyl alkohola, ki ni škodljiv ali strupen kakor tako imenovani me-thyyl (lesni alkohol ali dena-turiran špirit.
Ti poskusi v Marquette so trajali tri mesec noč in dan. V ta namen se je vporabi j alo žaganje za poskušnjo iz raznih držav in raznih dreves. Dognalo se je, da je za tako produkcijo najboljše žaganje mehkih dreves, osobito iglastih, ki dajejo od 50 do 60 galon alkohola na tono, med tem ga daje žaganje trdih dreves samo od 30 do 40 galon.
Pri tej demonstraciji ni bilo nobene težave dokazati, da je mogoče kemičnim potom, oziro-.na z raztopljeno žvepleno kislino žaganje pretvoriti v sladkor; ta način se je rabilo že tekom prve svetovne vojne, ko je primanjkovalo alkohola. Ta demonstracija v Marquette *}e pa sedaj dokazala, da je tozadevni nemški način dvakrat tako uspešen kakor stari ameriški način, tako tudi bolj nagel pri produkciji.
Kako je pa prišlo do izvajanja nemškfega načina, je bilo takole: Nekega dne v novembru, leta 1942 se je nemški ke-mist in tovarnar Erwin M. Schaefer zglasil v uradu Dr. Halla v Washingtonu, D. C. Predstavil se mu je kot lastnik kemčine tcfvarne v Torneshu pri Hamburgu, katera je obratovala od leta 1920 do 1938, tedaj ga je eden izmed njegovih nasprotnikov, vne Hitlerijanec ovadil pri nacijih, nakar so mu tovarno zasegi, injega pa poslali v neko koncentracijsko taborišče. Ovadil ga je Heirich Scholler, kemist in izumitelj načina tega procesa in prvi lastnik navedene kemične tovarne.
Erwin Schaefer, ki je postal milijonar, je bil kasneje izpuščen na prosto, pa se je leta 1941 odločil iti v Ameriko; seboj je smel vzeti samo $250. Pri prihodu semkaj se je odločil svoje znanje posvetiti Združenim državam, da bi lahko na lahek, hiter in zelo uspešen način pridobivali alkohol iz žaganja. Schaefer, ki je še danes smatran za sovražnega tujca, ni pri dr. Hallu tako opravil kakor je želel, dasiravno mu je izročil 12 Scholler j evih patentov glede tega procesa.
Sele zadnji čas se je Dr. Hali spomnil izročenega nemškega patenta, nakar je opozoril ameriške kemiste, ki so se sešli v mestu Marquette, Mich. Ta nemški način prihrani dve tretjini časa z ozirom na produkcijo.
Tekoče leto bo naša vlada potrebovala 640 mliijonov galon ethyl alkohola, to tvori petkrat več kakor normalna v poraba, ker se ga jemlje za izde-
lovanje umetnega kavčuka, raz-streljivnih snovi, potrebščin za zdravnike, plastične izdelke in umetno tkanino. Tako gre tudi na milijone galon tega alkohola v Anglijo in Rusijo.
Če bi ne vporabi j ali novega (nemškega) načina, bi bili na kratkem za najmanj 60 milijonov galon. Ker bodo pa naše žage širom dežele producirale do 30 milijonov ton žaganja, bo že nova produkcija samo 12300,000 ton zadostovala za celotno vporabo v armadi tako tudi za civilno prebivalstvo.
Naša vlada si je že odbrala 30 tozadevnih tovarn ob seve-rozapadnem in južnem Pacifiku države Washington in Oregon, kjer se bo žaganje procesiralo v alkohol s pridobivanjem do 150 milijonov galon na leto. Stroški teh tovarn bodo znašali $90,000,000, kar se bo amortiziralo ali izplačalo v 15 letih; take vrste alkohol bo na prodaj od 20 do 25 centov na galono, danes stane 50 centov in še več.
Ko se iz ene tone žaganja odstrani sladkor, se lahko dobi 500 funtov lignina; iz istega se prideluje razne plastične izdelke, ali pa spreša v obliko opek za kurjavo, kar ne daje nobenegp pepela. Dalje se iz te tvarine lahko prideluje celuloid filma, umetno svilo, barvilo, steklo, ki se ne razbije itd.
Ni dvoma, da ne bodo skuše-ni ameriški kemisti in tovarnarji potem novem načinu produkcijo ethyl alkohola in drugih navedenih izdelkov za mnogo pomnožili in kredit zato gre že omenjenemu nemškemu beguncu Schaefer ju.
Bodo-li Italijani sprejeli kralja?
London.—(ONA) .—Tukaj šn j i svobodni italijanski krogi so 30. maja dejali, da je odvisna usoda monarhije v Italiji od tejra, kako bo Rim pozdravil kralja Victor Emanuela in princa Umberta.
Ce bodo Rimljani pozdravili kralja in njegovega naslednika kot može, ki so postavili svoja življenja v nevarnost, ker so rešili deželo Mussolinija, bo ta sprejem gotovo imel vpliv po vsej Italiji in bo utrdil kraljevsko moč.
Ce pa je to povsem nemogoče, bosta oba predstavnika Savojske hiše sprejeta s prezirom in zasmehovanjem ali pa bosta celo kamenjana, ker sta bila odgovorna, da je Mussolini imel moč celih 20 let in potlačil deželo v katastrofo, tedaj bo bodoča pozicija "poročnika-generala kraljestva, princa Umberta, postala kaj nezavidljiva.
Sedaj, ko divja bitka pri vratih Rima, moramo računati na obe možnosti.
Povratek italijanske vlade v Rim, po mnenju tukajšnih opazovalcev, bo povzročil, da bodo tisti Italijani, ki so še zapeljani, videli svojo borbo proti Nemcem kot borbo narodnega osvobojen j a. Povprečnemu Italijanu je njegova vlada v Rimu vedno legalna vlada, katera nima tekmeca.
Zavezniški vhod v Rim bo poleg tega pomenil prvi stik z širokimi antifašističnimi masami v velikih italijanskih mestih. Rimsko prebivalstvo, ki šteje 1,200,000 ljudi v mirnem času, z narastkom kakih milijon beguncev, bo samo ob sebi sijajen material za ljudski osvobodilni upor.
V italijanski politiki bo to začetek nove dobe, ko se bo vlada povrnila v Rim. Vsi demokratski elementi v Italiji in izven nje bodo najbrže pristopili k svetu ki bo ustanovljen po vzorcu tega v Alžiru. Tak zbor, če pridobi moralni prestiž in uplj i v alžirskega, bo gotovo preprečil, da bi se protidemo-kratični elementi, ki se sedaj pripravljajo za povratek name-
UfeUe na t strani)
U«m**» * »g^m^Je i^rtla. m Inkorporirana , JoUa*. ____axmvi Tinpoto, doe u lanuaria. lat
TtMa^SSJS^L "V** * OHIOSSS «rT^LIWr. ILL. Od^S^&T»1^ 22?, nS1 i™** glavnega tajnik» 8448.
Ve ao »Prila. UM» «naša skupna izplačana podpor» $9,149,346
cWni ______ - - . _ BMventnoet 128.43%
uuuu preaseanu: FRANK OPKKA, North Chicago, m.
jgff,as; S»*«!«.00...
£®?HIJreaAN. 196-aand St. N. Barbertoo. a o^ttpo^wd^k:	CERKOVNIK, P. O. Bok 367. Ely, Minn.
KSiSSKSiS^^^Sf ^MOHAR. 1138 Dilllnglum Ave, Sheboygan, Wis. Si^^T^11^^20110® PAVLAKOVICH. 4673 Pearl St., Denver 16, Colo.
M1 N-	St, Joliet, m.
Qlavm bla^Jnlkr MATT P. SLANA. 391 N. Chicago St, Joliet, 111. Dwhor^ TOdJa: RSV. MATH BUTALA 418 N. Chicago St, Joliet, DL VWMmd adravnlk: DR. JOA K. UR8ICH. 1801 W. Cermak Rd, Chicago 8. HI
,____NADZORNI ODBOR
Predsednik: 08QB0I J. BRING«. 813	Ave, Eveleth. lflnn
PrTa nad"°!6B: MART POLUTNIK. 1711 X. 30th St.. Lorain, O. DrugI nadaornlk: PRANK LOKAR, 1383 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa. Tretji nadaornlk: JOHN PSZDIRTZ, 14004 Pepper Ave, Cleveland. O. Cetrta nadaomlca: MART HOCHEVAR, 31341 Mller Ave, Cleveland. O.
FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN OERM, 817 Bast "O" St, Pueblo. Goto. Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet. El. prvi odbornik: FRANK J. OOSPODARICH. 300 Ruby St, Joliet, Hi. DrugI odbornik: MARTIN «m iter gn Avenue "A," Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wilkinsburg, Pa. Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCK 513 Adams Ave, Eveleth, Minn,
POROTNI ODBOR Predsednike JOHN DBCHMAN, 1103 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MART KOSMERL. 117—5th St, & W, Chisholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RU8S, 1101 E. 8th St. Pueblo, Cola Tretji porotnik: JOHN OBLAK 215 W. Walker St. Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago, III Peti porotnik: JOHN BEVBC, Alexander Ave, Strabane, Pa. Sesti porotnik: LUKA MATANICH, 2S24 E. 109th St, South Chicago. Dl.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 8117 St Clair Ave, Cleveland. O
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, 111.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK. 467 Indiana St, Joliet, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se po&iijajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joliet. HI.; dopise, druitvene vesti, rama naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S. K JEDNOTE. 8117 St. Clair Ave, Cleveland 3. Ohio.___
IZ UR AD A GLAVNEGA TAJNIK A
SPREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC APRIL 1944 ODRASLI ODDELEK
Novi člani in članke
Društvo St. 1, Chicago, 111. — FF-45731 Joseph Zorko, R. 48 $250.
DruStvo St. 2, Joliet, 111. — CC-45639 Peter Gea, R. 23 $500; CC-45640 Margaret Petric R. 16 $500; CC-45641 Albert Hochevar R. 16 $1000.
DruStvo St. 4, Soudan, Minn. — GG-45704 Anton Težak R. 16 $500.
DruStvo St. 8, Joliet, 111. — HH-
45668	Dorothy Maren R. 18 $500. DruStvo St. 29, Joliet, 111. — HH-
45669	Leo Flanders R. 18 $1000; CC-45644 Helen Turk R. 18 $500; EE-45699 Cecilia Laurie R. 17 $500; CC-45642 Catherine $tefanich R. 19 $1000; CC-45643 Edward Decman R. 16 $1000; CC-45646 Alice Rozich R. 16 $1000; H H-45670 Edward Yakich R. 18 $1000; CC-45645 Helen Janesh R.
17	$500.
DruStvo St. 30, Calumet, Mich. — EE-45700 Isabelle Grahek R. 18 $500.
DruStvo St. 41, Pittsburgh, Pa. — CC-45647 Lawrence Heinricher R. 16 $500.
DruStvo St. 50, Pittsburgh, Pa. — CC-45648 Josephine Jaketic R. 17 $500; CC-45649 Edward Berkopec R.
18	$500
DruStvo St. 52, Indianapolis, Ind. — H H-45671 Mary Radez R. 17 $500.
DruStvo St. 56, Leadville, Colo. — H H-45672 Mollie Kochevar R. 36 $1000; H H-45724 Mary Mamich R. 16 $1000; H H-45728 Anna Mae Tull R. 18 $1000; H H-45725 Frank Mamich R. 18 $1000.
DruStvo St. 64, Etna, Pa. — CC-45650 Josephine Kirin R. 18 $500.
DruStvo St. 65, Milwaukee, Wis. — H H-45673 Dorothy Erchul R. 18 $250.
DruStvo St. 72, Ely, Minn. — HH-45674 Helena Ravnikar R. 16 $1000.
DruStvo St. 78, Chicago, III. — CC-45711 Helen Grum R. 16 $500.
DruStvo St. 81, Pittsburgh, Pa. — CC-45651 Helen Smolkovich R. 16 $500.
DruStvo St. 93, Chisholm, Minn. — CC-45652 Edward Mehle R. 16 $500.
DruStvo St. 104, Pueblo, Colo. — CC-45709 Mae Mramor R. 19 $1000; CC-45654 Mildred Kocman R. 16 $1000; CC-45653 June Mramor R. 18 $1000
DruStvo St. 108, Joliet, 111. — CC-45655 Roberta Jarosz R. 17 $500; CC-45656 Dolores Konte R. 16 $1000; CC-45657 Lorraine Vidich R. 16 $1000.
DruStvo St. Ill, Barberton, O. — H H-45729 Mary Spetich R. 18 $500; H H-45707 Anna Kopach R. 26 $1000.
DruStvo St. 112, Ely, Minn. — FF-45692 Stanley Gornik R. 18 $500.
DruStvo St. 113, Denver, oClo. — FF-45732 Patrick Kennedy R. 16 $1000; PF-45733 William Krasavich R. 16 $500.	„ ,
DruStvo St. 114, Steelton, Pa. — H H-45726 Anna Straus R. 18 $1000.
DruStvo St. 119, Rockdale, 111. — CC-45658 Florence Bostjancic R. 16 $1000.
DruStvo St. 127, Waukegan, II CC-45712 Joan Pustaver R. 16 $1000.
DruStvo St. 134, Indianapolis, In^— EE-45703 Frances Lambert R. 26 $500; EE-45702 Theresa Urbancic R. 6 $500; EE-45701 Sylvia Trusnik R. 17 $500
DruStvo St. 146, Cleveland O. -H H-45723 John Tekaucic R. 18 $1000, H H-45727 Frank Tekaucic R. < $1000; HH-45722 Mary Turk R. 16
^DruStvo St. 148, Bridpport Coniv-HH-45675 Angeline Sisko R. 16 $1000. CC-45659 John Jemapete R. 16 $1000.
DruStvo St. 150, Cleveland, O. -H H-45720 Florence Yanchar R I« $500; HH-45718 Frederick Rodic R.
l7D$r!iStvi St. 153, Canonsburg, Pa.-FF-45694 Dorothy Martmcic R. 18 $500: FF-45695 Richard Yarkosky K. 16S500; HH-45678 Stanley Kaminski R 52 $250; H H-45677 Mary Kaminski R 47S250; HH-45676 ojseph Ku-Si R. 18 $5<»; FF-45603 Joseph
Vercek R. 44 $500; CC-45660 Edward Getzik R. 16 $500.
DruStvo St. 156, Chisholm, Minn. — CC-45661 Rose Zaitz R. 28 $500.
DruStvo St. 157, Sheboygan, Wis.— FF-45696 Joan Jelovnik R. 16 $500; FF-45730 Jane Demge R. 22 $500; HH-45715 Elizabeth Knaus R. 23 $500.
DruStvo St. 163, Pittsburgh, Pa. — H H-45679 Rudolph Macecevic R. 18 $500
DruStvo St. 165, West Allis, Wis.— CC-45662 Angelme Kastelic R. 25 $500.
DruStvo St. 166, Chicago, 111. — CC-45663 Nick Alivojvodio R. 18-$1000.
DruStvo St. 169, Cleveland, Ohio— CC-45713 Stanley Pekol R. 16 $500 CC-45664 Raymond Rakar R. 18 $500 CC-45710 Mary Grill R. 18 $1000 H H-45680 Esther Svetek R. 17 $500 CC-45665 Joseph Ferra, R. 16 $1000 CC-45666 Matthew Dolenc R. It-$1000.
DruStvo St. 172, Cleveland, Ohio— CC-45706 Helen Barber R. 18 $500.
DruStvo St. 175, Chicago, 111. — CC-45708 Frances Birsa R. 18 $500.
DruStvo St. 181, Steelton, Pa. — H H-45682 Helen Albaneze R. 16 $1000; HH-45681 Elizabeth Butalla R. 16 $1000.
DruStvo St. 183, Ambridge, Pa. — H H-45683 Henry Hochevar R. 19 $500
DruStvo St. 188, Homer City, Pa. — H H-45684 Jennie Sopotnick R. 17 $500.
DruStvo St. 194, Canonsburg, Pa. — FF-45697 Helen Medofer R. 17 $500; Hrt-45685 Dolores Kwiatkowski R. 18 $1000; H H-45686 Agnes Hervol R. 18 $1000; CC-45667 Mildred Gorup R. 18 $500
DruStvo St. 219, Euclid, O. — HH-45714 Mary Bradač R. 57 $250; HH-
45687	Rose Boben R. 18 $500; HH-
45688	Albert Boben R. 16 $500; HH-
45689	Josephine Strnad R. 17 $500. DruStvo St. 225, So. Chicago, 111.—
HH-45717 Dorothy Radelja R. 17 $500; HH-45716 Vincent Rodman R. 16 $500.
DruStvo St. 235, Portland, Ore. — HH-45719 Anna Mercep R. 18 $1000; FF-45698 Patrick Polich R. 18 $500; H H-45690 Matt Kuzmanich R. 51
5050.
DruStvo St. 243, Barberton, O. — HH-45691 Adeline Zagar R. 18 $1000.
DruStvo St. 246, Etna, Pa. — HH-45721 Catherine Milcic R. 18 $1000.
Zopet sprejeti
DruStvo St. 16, Virginia, Minn. — D-1600 Russell Stefsncich R. 16 $1000.
DruStvo St. 115, Kansas City, Kan. — 32496 Anna Stefanac R. 16 $1000.
DruStvo St. 169, Cleveland, Ohio— FF-44630 Josephine Ostrelich R. 17 $1000
DruStvo St. 187, Johnstown, — FF-45028 Anthony Samec R. 16 $500; FF-45028 Augustine Samec R. 21 «10CC; C-2221 Mary Pashkevich R. 43
DruStvo St. 249, Detroit, Mich. — EE-43494 Catherine Biondich R. 29 $500; E-42 Emma Shuman R. 16 $500.
Člani z dvema certifikatoma Pri druStvu St. 30, Calumet, Mich^-H H-45626 Louis Munch R. 47 $500.
Pri druStvu St. 59, Eveleth, Minn.— H H-45629 Kathryn Plesha R. 19 2$50.
Pri društvu St. 79, Waukegan 1«.— H H-45628 Clara Mihelic R. 27 $500. Pri druStvu St. 93, Chisholm, Minn.
_CC-45627-A Bernard Baraga R. 23
$500.
Zvišale zavarovalnino Pri društvu St. 241, Steelton, Pa.— BB-25810 Margaret Smej R. 16 z $5«) na $1000; BB-25794 Mary Vajda R. 16 z $500 na $1000.
Znišale zavarovalnino
Pri druStvu St. 144, Sheboygan, Wis. _ 13672 Mary Svetlin R. 40 z $1000
nai4?društvu št. 170, Chicago, 1U. —
CC-45477 Agues Kovača R. 18 i $1000 na $500.
Pri društvu št.. 115, Kansas City, Kans. — FF-42099 Anna Stimac R. lo z $500 na $250
Prestopili Od društva št. 21, Presto, Pa. — k društvu št. 153, Strabaae, Pa. — DD-1412 Frances Popich R. 55 $250; DD-1404 Mary Popich R. 25 $250; DD-1406 Dorothy Papich R. 16 $500.
Od društva St. 236, San Francisco, Csl. — k društvu št. 108, Joliet, 111.— CC-42509 Mary Stukel R. 32 $1000. Od društva št. 237, Milwaukee, Wis
—	k društvu St. 165, West Allis, Wis.
—	D-3680 Harry Certalic R. 16 $1000; C-3761 Josephine Novak R. 25 $1000.
Suspendovani
Od društva št. 1, Chicago, 111. — DD-949 Mary Eccli R. 28 $500.
Od društva št. 4, Soudan, Minn. — DD-42155 Josephine Pruse R. 22 $500.
Od društva št. 15, Pittsburgh, Pa.— D-2596 Peter Luketic R. 16 $1000.
Od društva št. 29, Joliet, 111. — C-4065 Jennie Matekovic R. 31 $500. Od društva št. 30, Calumet, Mich.
—	DD-44545 Jordon Judnich R. 18 $500; DD-43274 Joseph Judnich R. 50 $500; BB-32510 Elmer Judnich R. 16 $500.
Od društva št. 38, Kansss City, Kans. — BB-17761 Joseph Laurich R.
16 $500.
Od društva št. 45, E. Helena, Mont. BB-34287 Alvina Hohn R. 16 $1000.
Od društva št. 55, Crested Butte, Colo. — BB-22917 James Kochevar
R. 16 $1000.
Od društva št. 72, Ely, Minn. — FF-44302 Arthur Van Kirk R. 22
$1000.
Od društva št. 81, Pittsburgh, Pa.
—	FF-43502 Mary Zielinski R. 24 $500. Od društva št. 128, Etna, Pa. —
5704 Anna D¿m¡trovic R. 20 $1000. Od društva št. 164, Eveleth, Minn.
—	DD-1431 Justine H. Kopach R. 18 $250.
Od društva št. 171, New Duluth, Minn. — BB-21683 Paul Shubitz R.
16 $500.
Od društva št. 187, Johnstown, Pa.
—	FF-41074 Frank Intihsr R. 32 $500; FF-41076 Mary Intihar R. 23 $500; CC-44623 William Gorentz R. 18 $500; CC-44987 Alice Zallar R. 16 $500; 11529 Mary Ribaric R. 17 $1000; 27218 Frank Pozun R. 42 $1000; C-3065 Erna Zallar. R. 16 $500.
Od društva St. 188, Homer City, Pa. DD-42895 Mary Nastase R. 31 $500.
Od društva št. 219, Euclid, O. — BB-29748 Robert Monreal R. 16 $500.
Od društva št. 226, Cleveland, O.— C-546 Mary Oblak R. 18 $1000; C-438 John Zalaznik R. 22 $500.
Odstopili
Od društva št. 41, Pittsburgh, Pa.— D-5814 Edward Kopar R. 17 $500; D-5815 William Kopar R. 18 $500.
Od društva St. 53, Waukegan, 111.— C-585 Anton Root R. 32 $1000. Od društva št. 74, Springfield, 111. 'BB-27139 Dorothy Grobelnik R. 16 $500.
Od društva št. 123, Bridgeport, O.— EE-7 Margaret Weidman R. 23 $250.
Od društva št. 131, Aurora, M»nn.— D-4370 Mary Virant R. 16 $500.
Od društva št. 160, Kansas City, Kans. — DD-213 Virginia Stimac R. 16 $1000.
Od društva.208, Butte, Mont. — D-3961 Olga Matlock R. 16 $500.
Premembe zavarovalnine izvršene iz raz. "A" in "B" v raz. "CC" Pri društvu št. 57, Brooklyn, N. Y.
—	CC-45633 Frank Stariha R. 39 $500. Pri društvu št. 190, Denver, Co.ol—
CC-45705 Mary Pozelnik R. 25 $1000 Iz raz. "A" in "B" v raz. "HH" Pri društvu št. 29, Joliet, 111. — H H-45630 Rev. Mathias Butala R. 32 >1000; H H-45631 Frank Butala R. 3C ^500; H H-45632 John Butala R. 29 $500
Pri društvu št. 108, Joliet, ,111. — H H-45637 Katerine Butala R. 38 $500. Pri društvu št. 156, Chisholm, Minn .H H-45638 Frances Setina R. 40 $500 •
Iz raz. "D" v raz. "CC" Pri društvu št. 78, Chicago, III. — CC-45634 Agnes Mladic R. 22 $1000.
Pri društvu št. 79, Waukegan, 111.— CC-45635 John Jarc R. 23 $1000. \ Pri društvu St. 81, Pittsburgh, Pa
—	CC-45636 Catherine Fugina R. 38 $500.
Pri društvu št. 93, Chisholm, Minn. CC-45627 Bernard Baraga R. 21 $500.
Iz raz. "DD" v raz. "CC" Pri društvu št. 81, Pittsburgh, Pa. —CC-43323 Mary Hudak R. 24 $1000. Iz raz. "FF" v raz. "HH" Pri društvu št. 115, Kansas City, Kans. — H H-42099 Anna 'Stimac R. !6 $250.
Pri društvu št. 250, Girard, O. — HH-43607 Alice Umeck R. 16 $500. Iz raz. "HH" v raz. "CC" Pri društvu št. 148, Bridgeport, Conn. — CC-45175 Steve Husta R. 16 $1000.
MLADINSKI ODDELEK Novi člani načrta "AA" Društvo St. 1, Chicago, 111. — 38447 Judith Husich, 38448 Geraldine Hu-sich, 38449 Theresa Husich, 38450 John Husich.
DruStvo 4, Tower, Minn. — 38387 James Stepan .
DruStvo št. 13, Biwabik, Minn. — 38351 Celestine Spehar, 38352 Roberta Ahlin, 38353 Ronald Steblaj.
DruStvo št. 29, Joliet, 111. — 38354 Rosemary Swiggert, 38355 Carol Wis-niewski.
Društvo št. 78, Chicago, III. — 38409 Catherine Bostich. DruStvo št. 103, West Allis, Wis. —
38359	Kathleen Tushar.
DruStvo St. 108, Joliet, 111. — 38388 John Spalding Jr., 38412 Judith Planine.
DruStvo St. Ill, Barberton, O. —
38360	Joan Dannemiller, 38414 Ronald Schenkenberger.
DruStvo St. 113, Denver, Colo. —
38456	Johnnie Modic.
DruStvo St. 1 14k Steelton, Pa. —
38415	John Kelly.
DruStvo št. 132, Frontenac, Kans.—
38416	Joseph Gorentz, 38417 Anna Marie Gorentz.
DruStvo št. 134, Indianapolis, Ind.
—	38419 Nancy Callaway, 38420 Mo-nika Urbancic, 38421 Damon Tempey,
38422	Patricia Yett.
DruStvo St. 139, La Salle, 111. — 38402 Rosemary Parola.
DruStvo St. 144, Sheboygan, Wis.—
38423	Richard Udovich. DruStvo St. 146, Cleveland, O. —
38442 Joseph Miklich.
DruStvo St. 150, Cleveland, O. —
38457	Marcella Kosak.
Društvo št. 157, Sheboygan. Wis.—
a**-*■^•warwfe
Cos.
Društvo št. 165, West Allis, Wis. — 38382 Nancy Krsintz, 38441 Alex Ja-nowski Jr.
Društvo št. 169, Cleveland, O. — 38432 William Ruse, 38431 Joha Ruse. Društvo št 183, Ambridge, Pa.
38469	Edward Kost.	\ Društvo št. 190, Denver, Colo. —
38470	Alice Usnick.
Društvo št. 204, Hibbing, Minn. — 38443 Margaref Chacich. Društvo St. 207, Maple Heights, O.
—	38406 Joanne Kuhar/
Društvo št. 218, Calumet, Mich. — 38430 Martin Fulayter.
Društvo št. 219, Euclid, O. 38440 Rose Marie Kurnik.
DruStvo št. 242, W. Bridgewater, Pa. — 38382 Katie Bankovich, 38383 Dorothy Bankovich, 38384 Ignatz Bankovich Jr., 38385 Rosemsry Bankovich, 38386 Lawrence Bankovich.
Novi člani načrta "BB" DruStvo St. 1, Chicago, 111. — 38451 Dolores Husich, 38452 Rose Mary Husich.
DruStvo št. 2, Joliet, 111. — 38349 Nancy Sukle.
DruStvo St. 5, La Salle, 111. — 38350 Joyce Furlan. DruStvo št. 30, Calumet, Mich. —
38356	Joseph Musich.
DruStvo St. 56, Leadville, Colo. — 38393 Edward Videtich, 38394 Ray-mond Videtich, 38395 Madeline Videtich, 38396 Marie Videtich, 38397 Alvi Cerise Jr, 38388 Joan Frankovich, 38399 Helen Frankovich, 38400 George Frankovich, 38408 Aster Self. DruStvo St. 79, Waukegan, 111. —
38357	Mary Louise Mihelic, 38401 John Grom.
DruStvo St. 81, Pittsburgh, Pa. — 38410 Frederick Gazboda, 38453 William Zinsmeister.
DruStvo St. 127, Waukegan, III. — 38472 Kathleen Cepon.
DruStvo St. 153, Canonsburg, Pa — 38362 Patricia Rettinger, 38363 Duane Rettinger, 38364 Ronald Perenic, 38366 Chester Kaminski, 38367 Ter-rance Garove, 38368 Judith Garove, 38369 James Garove, 38370 Carol Ru-siewski, 38371 Anthony Rusiewski, 8365 Robert Perenic. DruStvo St. 162, Cleveland, O. —
38427	Peter Zibirt.
DruStvo St. 165, West Allis, Wis. — 38430 Frank Kastelic, 38460 Dennis Klumb, 38462 Sharon Scheryantz, 38463 Arlene Schurchardt, 38464 Allen Schuchardt, 38372 Michael Turk, 38373 Gloria Zaglinski, 38374 Joan iohte, 38375 James Bohte, 38376 Ju-Jith Bohte, 38377 Janice Bohte, 38389 Jimmy Mallonig, 38390 Thomas Mal-onig, 38391 James Hansen. DruStvo St. 169, Cleveland, O. —
38378	Michael Floran. *
DruStvo St. 175, Summit, III. — 38436 Darlene Trobec.
DruStvo St. 181, Steelton, Pa. — o8405 Kenneth Ruppert.
DruStvo St. 194, Canonsburg, Pa.— "58437 Joan Motznik, 38438 Beverly Pleskovich. DruStvo St. 206, So. Chicago, 111 —
38379	Donna Nichols, 38380 Robert 3arretti, 38381 Dolores Carretti.
Novi člani načrta "CC" DruStvo št. 81, Pittsburgh, Pa. — 8358 Bernadette Jaketic.
Društvo št. 93, Chisholm, Minn. — «411 Frank Tekautz, Jr.
DruStvo St. 108, Joliet, 111. — 38413 Janice Petak.
DruStvo St. 153, Canonsburg, Pa.— 38424 Theodore Hervol. DruStvo St. 163, Pittsburgh, Pa. —
38428	Rose Marie Bosilovich. DruStvo St. 165, West Allis, Wis. —
'8465 Rudolph Schkeryantz, 38466 iVilliam Turk. DruStvo št. 169, Cleveland, O. —
38434	Marcia Perme, 38433 Patricia Perme.
Novi člani načrta "FF' Društvo št. 1, Chicago, 111. — 38446 Victor Mladic, Jr.
Društvo St. 65, Milwaukee, Wis. — 38441 Dennis Zefran.
DruStvo St. Ill, Barberton, Ohio — 38361 Jean Kellar, 38454 Marilyn Am-arozic, 38455 Burdeen Ambrdzic. DruStvo St. 134, Indianapolis, Ind.
—	38418 Carolyn Sekula.
DruStvo St. 156, Chisholm, Minn. — 38458 Clayton Schaefer.
DruStvo St. 164, Eveleth, Minn. — 38403 Edward Petrich.
DruStvo St. 165, West Allis, Wis. — 38467 Sharon Moze.
DruStvo St. 190, Denver, Colo. —
38471	Joseph Svigel.
Zopet sprejeti
Pri društvu St. 187, ojhnstown, Pa.
—	28594 Frank Samec.
Člani z dvema certifikatoma
Pri društvu št. 157, Sheboygan, Wis.
—	38407 Margaret Zahn, 38444 Jean-ette Seiko, 38445 Sandra Jorsch.
Pri društvu št. 169, Cleveland, O.—
38435	Ralph Trepal.
Suspendovani
Od društva št. 15, Pittsburgh, Pa.— 22072 Anna May Luhich.
Od društva št. 29, Joliet, 111.—35246 William Krueger.
Od društva št. 30, Calumet, Mich.— 32509 Jean Judnich, 32508 William Judnich.
Od društva št. 38, Kansas City, Kans. — 20167 Lillian Laurie. Od društva št. 45, E. Helena, Mont.
—	34283 Margaret Hohn, 34284 Virginia Hohn, 34285 William Hohn.
Od društva št. 78, Chicago, 111. — 359CO Arlene Dorsek, 35901 William Dorsek.
Od društva št. 153, Canonsburg, Pa.
—	35624 Robert Massaro.
Od društva št. 187, Johnstown, Pa.
—	24441 Hermann Zallar, 24442 William Zallar.
Od društva št. 188, Homer City, Pa.
—	33893 Anthony Nastase, 33894 Louis Nastase.
Od društva St. 193, Cleveland, O. — 30613 Carl Plesnicher, 34333 Ronald Plesnichar.	T
Od društva št. 225, So. Chicago, III.
—	33751 Paul Spletzer.
Od društva št. 249, Detroit, Mich.— 36529 Robert Shuman.
Prestopili v odrasti oddelek Od društva št. 4, Tower, Minn. — 21953 Anton Težak.
Od društva St. 29, Joliet, lil. — 19902 Alice Rozich.
Od društva St. 41, Pittsburgh, Pa.— 23438 Lawrence Heinricher.
Od društva it. 72, Ely, Mian. — 26135 Helen Ravnikar.
Od društva it 78» Chicago, IIL — 21576 Helen Grum.	.
Od društva št 93, Chiakoha, Mina.
Od društva it !0?F*eblo, Celo. — 18678 Mildred Kocman.
Od društva št. 113, Denver, Celo.— 20667 William Krasovec.
Od društva it. 118, Rockdale, IIL— 20888 Florence Bostjancic.
Od društva it. 134. Indianapolis, Ind. — 18529 Theresa Urbancic.
Od druitva it 148, Bridgeport, Conn. — 22831 John Jemapete, 24188 Angeline Sisko.
Od društva it 150, Cleveland, O. — 26298 Florence Yanchar. Od društva št 157, Sheboygan, Wis.
—	19816 Joan 'JUovnik.
Od društva št. 169, Cleveland, O.— 29797 Stanislav Pekol.
Od društva št. 181. Steelton, Pa. — 24246 Elizsbeth Butala.
Od društva št. 184, Canonsburg, Pa. 20321 Edward Getzik.
Od društva št. 219,' Euclid, O. — 29866 Albert Boben.
Prestopili Od društva št. 174. Willard, Wis.— k društvu št. 103. Weal Allis, Wis.— 34837 Josephine Arch.
Od društva št. 21, Preato, Pa. — k društvu št. 153, Canonsburg, Pa. — 33265 William Popich, 33266 Shirley Popich, 34434 Diana Popich, 37872 Charlotte Papich.
Prememha zavarovalnine izvršena iz ras. "AA" $500 v raz. "FF" $500 Pri društvu št. 5, La Salle, 111. — 38299 Frank Bedenko. Iz raz. "BB" $580 v raz. "FF" $508 Pri društvu St. 153, Canonsburg, Pa.
—	38346 Robert Jingleski.
MESECA APRILA 1944 UPRAVIČENA REZERVA V ODRASLI ODDELEK PRESTOPLEGA ČLANSTVA IZPLAČANA V MAJU 1944 Načrt "AA" Dosežena starost 16 let Dr. Cert. Ime	Znesek
4 21953 Anton Težak ............$ 9.73
29 19902 Alice Rozich .......... 10.50
41 23438 Lawr. Heinricher .. 6.95 72 26135 Helen Ravnikar 5.32
78 21576 Helen Grum ________ 9.73
93 19564 Edward Mehle ...... 10.41
104 19676 Mildred Kocman .... 20.64 113 20567 William Krasovic .. 10.50 119 20999 Florence Bostjancic 10.50 134 19529 Theresa Urbancic .. 10.41
148 22931 John Jemapete ...... 6.95
148 24198 Angeline Sisko ........ 6.95
150 26298 Florence Yanchar .. 5.32
153 20321 Edward Getzik ______ 10.50
157 19816 Joan Jilovnik ........ 10.41
169 29797 Stanislav Pekol .... 2.79 181 24246 Elizabeth Butala ,.... 5.32 219 28966 Albert Boben .......... 3.62
Skupaj ....................................$156.55
IZ NAČRTA "BB" IZPLAČANA REZERVA Dosežena starost 18 let
Dr. Cert. Ime	Znesek
2 19600 Margaret Petric ......$ 10.41
8 20908 Dorothy Maren ...... 2.68
29 19651 Helen Janesh '.......... 4.79
29 16855 Catherine Stefanich 424
29 18959 Cecilia Laurich ______ 4.24
29 17433 Leopold Flander .... 4.24
29 17828 Edward Jakich ........ 4.24
29 18546 Helen Turk ............ 4.24
29	25623 Edward Decman ...... 5.32
30	2§727 Isabelle Grahek.......34
50 22208 Edward Berkopec .. 1.51 50 20356 Josephine Jaketic .. 5.25 52 21421 Mary Ann Radez .... 3.75
56 32411 Frank Mamich ........ 2.19
56 33653 Anna Mae Tuli.......53
56 28050 Mary Mamich .......... 6.99
64	27731 Josephine Kirin ...... 1.25
65	30864 Dorothy Erchul ........ * .49
81 19973 Helen Smolkovich .. 10.50
108 19618 Lorraine Vidich ...... 10.41
108 19394 Dolores Konte ........ 10.41
111 28089 Mary Spetich .........34
121 18674 Stanislav Gornik .... 424
113	21837 Patrick Kennedy .... 19.96
114	17598 Anna Straus ............ 424
127 19247 Joan Pustavrh ........ 1041
146 31540 Frank Tekavcic ...... 2.14
146 19794 Mary Turk .....'......... 10.41
146 18267 John Tekavcic ........ 424
150 26294 Frederick Rodic .... 4.00 153 26467 Richard Yarkosky .... 4.00
153 30427 Joseph Kustrle ...... 1.52
163 19836 Rudolph Macecevic.. 3.76
169 19891 Joseph Ferra .......... 10.50
169 20685 Matthew Dolenc ...... 2.68
169 26735 Mary Grill ................ 2.19
169 20583 Esther Mae Svetek.. 4.79
169 17778 Raymond Rakar ...... 424
172 18816 Helen Zupančič
Barber .................. 424
175 23986 Frances Birsa .......... 3.19
181 20026 Helen Albanes ........ 19.33
183 33937 Henry Hochevar.....50
188 26917 Jennie Sopotnick .. 4.00
194 19703 Mildred Gorup ........ 3.76
194 24464 Agnes Hervol .......... 3.19
194 33645 Dolores
Kwiatkowski ........ 26
194 35829 Helen Medofer .......67
219 30744 Josephine Sternad .. 1.52
219 28848 Rose Boben .............34
225 18933 Dorothy Radelia .... 525 225 19503 Vincent Rodman .... 19.24
235 25781 Anna Mercep ......... 2.19
235 22827 Joseph Polic ............ 4.33
243 17151 Adeline Zagar ........ 4.24
246 30893 Catherine Milcic.....49
Skupaj ....................................$268.42
JOSIP ZALAR, gL tajnik. -0-
BODO-Ll ITALIJANI SPREJELI KRALJA?
(Nadaljevanje s 4 strani) sto Badoglia ob pripravnem trenotku, res vrnili.
Italijanski demokrati so prepričani, da bi tak svet igral važno vlogo med prehodno dobo, čuvajoč italijanske svoboščine, dokler ne bodo italijanske mase severne Italije osvobojene, in pomagale pri pritisku proti reakcionarjem.
Tukajšni Italijani so mnenja, da bi morali zavezniki napraviti "velikodušno gesto" italijanskemu ljudstvu takoj ko bodo dosegli Rim. Oni niso specificirali kaj mislijo s to gesto, dejali pa so, da čeprav to ne bi bilo materialno važno, bi to uplivalo kot moralni podvig, dajoč up za bodočnost, in ki bi imela globoke odmeve med ma-
stmi Namignili so, da bi ta poteza bil« lahko obljuba popolne neodvisnosti in enakosti med narodi, ali pa več svobode italijanskih vojaških sil v borbi proti Nemcem.
■ o
Tanki v moderni vojni
Neki angleški vojaški strokovnjak pravi, da bi Nemci lahko napadli Anglijo na otokih samih le s pomočjo težkih tankov. Ker pa morajo tanke prepeljati z ladjami, je nujno potrebno, da si prej osvoje kako angleško pristanišče. Sicer lahko tudi z letali prenesejo tanke, toda le manjše. 2e omenjeni strokovnjak pravi, da ti niso tolikšnega pomena, ker jih lahko protitankovska obramba hitro uniči. O "amfibijskih" tankih pravi, da pač lahko prebre-dejo kako reko, ne morejo pa preko Rokavskega preliva.
Angleško vrhovno poveljstvo se je v bojih v Franciji izučilo in je prilagodilo angleško obrambo tam dobljenim izkušnjam. Zato so tudi Angleži posvetili pozornost motoriziranemu orožju, predvsem tankom, ki jih za letali največ izdelujejo. Vojaški strokovnjak pravi k temu:
"Anglija bo v bodoče uporabljala oklopne sile, ki se jim bo Nemčija čudila."
Že pri bojih v Franciji se je pokazalo, da so bili angleški tanki nemškim vsaj enakovredni ,le da jih je bilo neprimerno manj.
Pri bliskovitem pohodu v Franciji so uporabljali Nemci v nasprolju z zavezniki mešano orožje, mehanizirano pehoto In zračno orožje. Ta način vojskovanja je bil odličen in se morajo Nemci zahvaliti tudi temu načinu vojskovanja za tako hitro in odločno zmago.
V	Franciji so Nemci tako napadali, da je šla naprej pehota na motornih kolesih, za njo pa tanki. Šele za tem je prodirala končno velika množica pehote. Važno vlogo je imelo pri tej napadalni taktiki letalstvo, zlasti strm ogla vci: pravijo, da so bili moralni učinki stmoglavcev strašnejši kot njihova dejanska razdejanja.
V	vsem tem se je Anglija mnogo naučila, pravi omenjeni strokovnjak. Naučila se je tudi to, da ima oklopno motorizirano orožje v moderno organizirani in oboroženi armadi večji pomen kot hitrost sama, čeprav je v vodstvu moderne vojne tudi ta izrednega pomena.
končno tako uredilo, da pripada Nova Fundlandija Angležem.
-o-
Natančna afi precizna
ura
Nova Fundlandija
Nova Fundlandija je velik angleški otok v zahodnem delu Atlantskega oceana pred Severno Ameriko in zapira izliv reke Sv. Lovrenca. Skupno z naj bližnjimi obalami Labrador je tvorila do leta 1934 angleški dominion* od tega leta naprej pa je samostojna kronska kolonija.
Površina Nove Fundlandije meri 110,780 kvadratnih kilometrov. Število prebivalcev znaša 290,775. Glavno mesto Nove Fundlandije je Saint John's. Združene države ameriške so sklenile braniti Novo Fundlandjio, ako bi jo Nemčija napadla. Tako vsaj piše dnevno časopisje.
V bližini Nove Fundlandije je polno majhni hotokov, med drugimi tudi francosko otočje Saint Pierre in Migelon. Prebivalstvo je izključno evropskega porekla, ker so domačini izumrli. Naseljenost je zelo redka (2.4 na kvadratni kilometer). Glavna pridobitna delavnost na teh otokih je ribarstvo.
Nova Fundlandija pa skriva v sebi tudi druga bogastva, kakor se je izkazalo, in sicer petrolej, baker, železo. V kraljevem imenu jo upravlja guverner, ki ima svoj sedež v Saint John'su. Otok je bil izmenoma že francoski, angleški in ameriška last; leta 1910 je mirovno sodišče v Haagu to vprašnaje
Nepričakovano sem bil dobil neki denar in sem si mislil, no, kaj bi si zdaj kupi! zanj? . . . Prekrasen občutek i A kaj naj bi si človek kupil? Tedaj-ci se je s stolpa oglasila ura. Mahoma mi je šinilo v glavo, kaj da. najbolj potrebujem: uro! Seveda sem že imel eno, vendar sem jo moral strogo voditi na verižici kot kakega psička, saj je zdaj vohljala krog kake sekunde in se ni utegnila ločiti od nje, zdaj je z ven molčečim jezikom odhitela naprej v bodočnost, tako da sem imel zadosti dela z opozarjanjem: "Fej, alo!" in pa "Stoj! Ta-ta-ta!" Kar venomer sem moral paziti nanjo. In vendar me je prisilila, da sem bil jaz, njen gospodar, ura pa pravi suženj vseh ur na stolpih, javnih in zapestniških ur — saj sem vsem Jem več verjel kot njej in sem jo venomer naravnaval po njih. Joj, kako povsem je pokvarila naoj značaj: vsi kazalci so kazali name, povsod sem se čutil nadzorovanega in sem bil ves plašen. Sleherna ura mi' je nekako ukazovala. Seveda tega nisem mogel več prenašati. To je bilo narobe.
A kje naj bi si kupil novo uro? Svet prav po krivici ne zaupa urarjem. Treba jim je verjeti in zaupati in ure moraš kupiti na priporočilo. Te-dajci me je zbodel v oči lepak z napisom: "Ure Andina — so pred vsemi urami naprej !" Te-•ga pač nisem mogel razumeti, da "so naprej," pa še pred vsemi drugimi, saj kako prednja-čenje ni nobeno priporočilo za uro. Brez dvoma se je semkaj prikradla kaka zamisel o "napredku" ali konjskih dirkah. V duhu sem skušal besedilo lepaka predrugačiti. Kako bi bilo takole: "Ure Andina — korakajo s časom vštric." To bi ne bilo tako napak : celo misel 'o napredku je tu vsebovana. Pa me ni nihče po tem vprašal in zato so mi bili ti izdelki sumljivi. Tedaj sem se. spomnil, da sem se bil pred meseci seznanil v kavarni z nekim mladim urarjem, ki mi je zatrjeval, da je na svetu mnogo več takih ljudi, ki so nori na ure in ki jih ure za nos vodijo, kot bi si človek mislil: da prihajajo dan na dan vedno eni in isti k urarjem, plaho držeč svoje časo-mere v rokah in izprašujoč, koliko da je ura. Ta mladi urar je imel ure v vseh žepih suknjiča in telovnika, pa ne, da bi jih bil prodajal, ampak tako, zaradi varnosti . . . Torej se je bil tudi on, ki je bil urar, nalezel "časovne vročice." Nekoč mi je pokazal uro, ki je samo sebe navijala samo s tem, ko je bila v žepu, namreč z najmanjšim pregibom telesa. Ta ura je bila narejena pač za cvet vseh lenob. Kolikšna marljivost je bila tu v slavo brezdelja soudeležena! K temu človeku pojdeš, sem si -dejal, ta ti bo pomagal kot domač človek. .
Trgovina z urami je bila prijetna in udobna. Usedel sem se v kot na stolček kot v kakšnem baru, ko srkaš "čas" — in sem se že veselil, da bom mogel lepo lagodno kupovati in izbirati. Lastnik urarske trgovine, gospod sivih las, mi je dal na mizo vsakovrstne ure. "Povejte mi, prosim," sem ga vprašal, "ali ni vaš gospod sin večkrat v tej in tej kavarni?" — "Jaz nimam nobenega sina," je rekel preprosto in skoraj žalostno. No, torej sem bil spet enkrat napla-htan! Pa kaj, saj nisem mogel vstati in reči: "Tako? Torej, če pa sina nimate, potem ne morem pri vas nič kupiti." In iDalie ua • strani)
—
_^HH
po imenu. Kje in kdaj ? Nepotrebno vprašanje, brezpomenb-no vprašanje! Ko pa je širna naša domovina kakor komaj vidna pika na dlani božji, ki drži svet; ko pa je tisoč let pred obličjem Gospodovim kakor včerajšnji dan, ki nam je minil, da sami nismo vedeli, kdaj in kako.
Tega moža so ljudje imeli sicer prav radi, a zvali so ga bedaka in budalo, teslo in mo-tovilo.
. Pedaštvo njegovo pa je bilo v tem: vsemu svetu je izkazoval dobrote, kakor in kolikor jih je pri svojem siromaštvu pač mogel. In budalost njegova je bila tale: vse je delal za božje plačilo ,od ljudi ga ni pričakoval in ne zahteval. Niti hvaležnosti ni iskal pri njih.
Vsvoji motovilosti je mislil in sodil: "Saj me ljudje itak ne poznajo."
In takšnale je bila njegova budalost.
Zorele so češnje. Kakor rdeče na drevesu za Martinovo hišico—stara je bila ta bajta in slabotna, streha je kazala rebra in prosila odeje, rane na oknih so bile zakrite s papirjem, a ob nevihti so se le pre-rade nanovo odprle in so zaklicale po koreniti odpomoči in zdravilu. Gospodar je pač čestokrat opazoval nagoto strehe, a je tuhtal sam pri sebi "Saj ni, da bi moral biti ravno moj dom grad ali cerkev. In še tudi ni prehudo. To j ves čas, odkar se je sesul ¿s vej zimo še potrpi in pretrpi. Dru- j beli sneg, svilnati cvetovi, so
no in natanko ogledal slad-
edeže. V skrbel kakor da ropajo -lastnino, je pogledal čez nizki plot na tesni vrt In če je Martin, bedak, baš delal na vrtu, kopal» sadil, plel, zalival, je sosed modrijan menil z važnim in pokroviteljskim glasom :
"Martin, pa jih ne boš?"
Martin se je začudil, skoraj ustrašil.
"Kaj bi jih naj? Da nagnal misliš?"
In se je nasmejal, na široko in dobrovoljno. Kakor, smeh brezskrbnega otroka je bil ta Martinov nasmeh.
"čemu bi jih naj naganjal
Zdaj se je čudil kmet.
"Čemu? Saj ti vse obero."
Martin je privzdignil glavo in pogled. Z obema očesoma se je zagledal naravnost v raz-sohasto, grčavo vejevje in v trumo črnih gostov na njem. Smehljal se je zadovoljno in srečno, kakor bi gledal nad drevesom nebesa odprta in bi videl skozi odprtino samo slavo nebeško.
In je dejal počasi in veselo:
"Mislim, da ne bodo vsega. Bog jim blagoslovi!"
"Teslo je teslo," je razsodil na tihem modri seljak. "Škoda časa in besed, ki sem jih izgubil z njim."	'
Obrnil je Martinu hrbet in je šel svojo pot, srdeč se v srcu mislih na bedaka.
Drugi, ki so kmalu opazili rdeče oči, kukajoče prešerno, naravnost izzivalna izmed zelenja, so bili vaški otroci. 2e
go leto bo morda več časa, pa se tedaj lotim te krparije."
Pa ni prišlo nikoli tisto leto, ko bi bilo dovolj časa. Rane strehe in oken je čutil posestnik na lastnem telesu, ko mu je ob nalivih in viharjih teklo v sobo, in mu je pihalo od vseh strani po izbi in Čez posteljo. Pa se je bodril in tolažil "Treba pač nekoliko potrpeti. Kadar mine nevihta in vihar, bo že spet dobro in prijetno. Pozimi pa zadelam luknje in
s skrbnimi, strokovnjaškimi očmi opazovali in ocenjevali češnjo: "Bo li letos imela kaj ali ničesar?" Tudi ti so se lotevali Martina, ker ni odganjal škvorcev.
"Stric, vse pojedo!"
"Bog jim blagoslovi. So tudi stvarce božje. Tudi njih boli glad kakor vas, otročički."
"A kaj ostane potem nam?"
"Bo še dovolj, mali, bo. Bog bo "blagoslovil tudi vam."
Komaj pa so bile češnje za
špranje s treskami in z ma- sn0 dozorele, je prihajala ot-hom, pa bom stanoval kakor, ročad v trumah, vsi vaški mal-
grof v gradu. Takšen je
bil Martin, be-
čki.
"Stric, ali smemo na češ-
dak. Takšen je bil njegov njo?"
dom, resnično ljub in drag mu "Le idite! Bog vam jih bla-
kakor ponosen bel grad.
Okoli doma je ležalo in stalo vse drugo bogastvo Martinovo na podoknih hiše se je i
sprostiral vrt, obrnjen ves dan j kline
goslovi . . . Počakajte, pristavim vam lestvico."
Ni je še varno prislonil, je že desetero rok grabilo za
proti solncu kakor rumeni cvet sončnice, za spoznanje večji od mize v premožni kmetski hiši. Po hribu za kočo je bila položena njivica — tudi na to je sijalo solnce božje skoraj ves dan, seve kadar se ni užaljeno in čmerikavo skrivalo za
"Le počasi! vsi ne morete naenkrat; se zgodi še nesreča. A vi, najmanjši, vi ne hodite gori. Bi padel kateri z drevesa. Pojdem jaz in vam jih näherem."
"Idite, stric, idite!" Takšen bedak je bil ta ubo-
mračne zastore v ogromni hi-1 gj bajtar Martin.
si božji, za nemirno sem in tja se zibajoče oblake. Na lepi trati med bajto in njivo je sta lo petero dreves, med temi ši-rokovejnata češnja, vsa smolnata po nasajenem grbastem telesu.
Rodila je malone leto za letom. Kadar so se pričele rde-čiti jagode, viseče v lepih grozdih med zelenim listjem, so bili prvi, ki so jih poizkusili, so li že dovolj skuhane in zmehčane od toplih solnčnih žarkov za tečen zajtrk, slasten obed in še za večerjo na vrh, kričavi škorci.
Pač je Martin videl, kako mu kradejo proti vsaki pravici in postavi sočni sad. A jih je pohlevno pustil, da so zo-bali. In zobali so prav požrešno, med strašnim vikom in krikom, kakor da jim ni vsem dovolj in se morajo kregati, prepirati in zmerjati za slednji grižljaj — a v to povsem domačo in zasebno njihovo zadevo, v katero se Martin vendar ni mogel vmešavati.
Pa je prišel mimo vaščan, modrijan. Zaslišal je s češnje kreg in prepir v vseh molih iiv glasovnih legah in si je rado-
^^M_
"čudovito ženevsko precizij sko uro za 300 dinarjev, pa le zato, ker je že nošena. Saj
sem jo bil prav za prav zase
kupil . . ." Aha, "priložnost"
—	priložnost nareja tatove ljubezenske pare in kupoval-ce. Ura je bila iz snežnobele^ ga srebra, kazalci pa iz modrega jekla i modrosrebma je bila torej zdaj moja prihodnost! Pravilno me je presojal stari mož brez sina, zakaj na "priliko" sem planil kakor morski volk na bencinsko ka-nistro. Ta ura je bila bolj debela in bolj težka kot moja stara ura — v njej se je proizvajal pač važnejši, dragocenejši in boljši čas. O, jako mi je bila všeč, vendar sem si dal še prigovarjati. Je že taka ta reč s kupovalci cenejših pred metov, da potrebujejo za svojo popolno srečo še zavest, da je tisti predmet "prav tako dober," kakor dragoceni ... In zato moledujejo pri prodajalcu: "Saj menda ni tale reč prav za nič?" Prosjačijo ga popolne sreče. In zatorej sem tiho vprašal: "Toda tako dobro kot ura za kakih 1000 di narjev pa le ne gre?" "Oh, prosim vas," je dejal, "ta gre prav tako dobro; saj je cena le zato taka, ker je bila že nošena . . ." Prav vesel sem plačal svojih 300 dinarjev in sem spet imel tisti stari občutek, kakršnega imam zmeraj, ka dar se mi posreči,, da kaj poceni kupim. Nekako v zadregi se začudim, da mi je tisti človek za nekaj trapastih bankovcev kap preprosto izročil nekaj dragocenega, lepega, nekaj, s čimer se je inteligenca delavnice in Človeštva dolgo in naporno ukvarjala . . . da, celo vrata mi je odprl, ko sem odhajal!
Previdno sem spravil uro v žep za robec in sem se z dve ma utripajočima srcema na izbočenih prsih napotil dalje. Že čez nekaj korakov po cesti sem mogel dognati, da se me je polastilo novo občutenje ur. Jaz, ki sem bil še pravkar suženj slehernega pritepenega minutnega kazalca, sem se v nekaj sekundah povzel ha stopnjo gospodarja. Vse tiste ure s stolpov, pa na elektriko, pa nad trgovinami niso nič več nadzorovale mene, pač pa sem jih jaz nadzoroval. In tedaj sem bil primoran dognati stvari, ki so me — odkrito rečeno
—	jako vznemirjale. V vse ure se je vgnezdil takšen nesramen nered, da se je dozdevalo, ko da nimajo kaj# drugega! početi, kakor čas ubijati. Še najbolj pohlevne so bile naslikane ure: večnost je bila pri njih večidel v obliki pol 5 in s tem so se tudi zadovoljile. Tudi o urarskih trgovinah ne bom nič rekel: kolikor so se ure tukaj norčevale iz časa, ne da bi govoril . . . Toda javne ure, tiste, ki kažejo pravi čas in ki so drugim za zgled! Nobena
Prišla pa mu je, ko je nabiral češnje, misel: "Ko bi jih dejal sušit, kako dobro bi se prilegle pozimi. Otepal bom|ni šla prav! Pa čeprav samo spet sam suhi kruh; Bog, če ¡za sekunde — saj vendar vsi
bo še tega dovolj."
Pa se /e ozrl ob taki skušnjavi navzdol. In je videl, s kako žarečimi pogledi, polnimi pričakovanja in 'hrepenenja, zro mlade oči gori v njega in čakajo, kdaj da jim vrže prgišče sladkega sadu doli v travo.
(Dalje prihodnjič) -o-
NATANČNA URA
(Nadaljevanje s 8 strani) zmeraj več ur je polagal predme po 100, 250, 400 dinarjev, po . . .Pa kaj se jaz razumem na ure! Jaz jih presojam kakor avtomobile — namreč po hladilniku, to se pravi po plošči s kazalci. Tele pred menoj so bile vse grde. "Ob eni od teh ur boš umrl . . .," no, pa bi rad umrl vsaj ob lepi uri: s kolesjem na 18 rubinov in s klasičnimi številkami na plošči.
Urar je opazil moje oklevanje in si ga je drugače razlagal. — "Tukaj imam pa ne-
verno, da so v življenju večkrat tudi sekunde usodne! Torej? Zares, čas je Skočil iz ojnic, in samo jaz, ki sem imel precizijsko uro v žepu, sem bil
Angleiki
olitveniki
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.50
"KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnju $1.00
Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
en na to, da ga nisem mo-
spraviti v pravi tir* Moja kri se mi je pretakala samo še po šegavi žili; samo še s sko-miganjem ramen sem utegnil zaznati, koliko da je ura bila. V meni se je ustanovila nekakšna nadzorstvena služba, začutil sem, kako so zaživeli v meni vsakovrstni temni ovadu-ški nagoni . . . «Zdajle pa bije trinajst!" sem zamrmral predse, "kakšna nesramna podivjanost časa je to! To vendar ne more tako ostati, to je treba na veliki zvon obesiti!" Celo napoved časa po telefonu se mi je zdela sumljiva ... Skratka, z mojo samozavestjo je naraščalo tudi nezaupanje v meni, ki se je kmalu razbohotilo v strahovito zdivjanje, v takšno, kakor mi je nekoč dejal nejevernež: "Jaz nič ne verjamem — še tega ne verjamem, kar vidim!"
Toda njej, svoji uri, sem verjel! Gospodarila mi je z vso samopašnostjo neizprosnega ukazovalca in s tisočerimi okroglimi zobki je obgrizova-la mojo dušo, "Le kaj ima človek od tega, da je vs enatanč-nok!" sem se ji upiral; "kar je natančno, le to je nekaj! In — ali je sploh vredno biti natančen ..." A kaj je to zaleglo! Pri njej ni nič zaleglo. Neumorno je mlela prazen zrak in je iz tega narejala zapoved. Kakor lesni črv je tiktakala v pokrovu moje rak-ve. A pri tem je ponoči skriv-ši uganjala traparije — sam sem to videl. Položil sem jo bil na nočno omarico v nekakšno plitvo, mahagonijevo skle-dico, zakaj odlične ure smejo samo pokoncu iti, mimo tega pa je bilo prekrasno videti snežnobelo srebro in modro je-
klo v zvezi z mahagonijevo! barvo. Ponoči pa sem se ne-j nadoma zbudil, prižgal sem
luč — in sem jo zasačil. Strašno! Videti je bilo, da je na-trkana "kot kanon": ležala je zglavo navzdol in postrani na mahagonijevem stolu in se je mogla oglašati le še z neokretnimi sekundami . . . Takšnale je bila. Toda zjutraj — "ko da bi ne bilo ni£."
Tedaj sem sklenil, da se bom o njej informiral. Točno ob desetih sem vstopil v kavarno in sem dobil ondi "sina, ki ga ni bilo." Pokazal sem mu svojo Ženevčanko. Vtaknil si je povečalno steklo v oko in je dejal: "To je moderna žepna precizijska ura. Prav izvrstna je — ima lepo, neoma-deževano ploščo s kazalci in se mehko navija." — "Tri sto dinarčkov," sem dejal. — "Srečo ste imeli. Toda pazi te, če takale reč pade, potem ee zlomi valj in ura je mahoma vredna samo polovico. Zadnjič — kaj mislite, kaj se je nekemu mojemu kupcu primerilo? Ko je zvečer obesil telovnik na stol, je z žepom udaril ob stol — in ura se je ustavila! Pazite!
In zdaj moram zmeraj paziti nanjo, pa ne zato, kot je bilo to pri moji stari uri, ker je šla slabo, ampak zato, ker do-
bro gre. Ta ura mi vzame ves čas! Kvari moj značaj! Postal sem neznosen človek, ki samo na vse prežim. Ce bi se je le mogel iznebiti,! Nemara
VLOGE
T toi poeojOnici
Savings * Lean — Corporation, Waahingtoa, D.*C. Sprejemamo osebne In društvene
vloge. _
t .toto at j« OBRES 11
St Clair Savings êt Loan Co.
<235 Si. Clair Avenae - EDBai. CTIvt Awn t OHIO
bi jo prodal? Prav, zato pa oglašam tole: "Prilika! Moderna žepna precizijska ura! 300 dinarjev! Porabite ugodno priliko!'
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem in objokanih oii nzananjam vsem sorodnikom. prijateljem in znancem tnžno vest, da je dne 4. maja, 1944 za vedno zatisnil svoje trudne oči moj priljubljeni mož in skrbni
rte »
John Volk
Rojen je bil v Radovici pri Metliki. Dolenjsko 13. novembra. 188G. Pogreb «e je vršU 2. maja s peto sv. mašo in bil pokopan na Mt OUve pokopališče. Pokojnik je spadal k dvem društvom: rv. Roka, št. 113 KSKJ in Colnmbine, št. 218 SNPJ. Lepa hvala društvu sv. Roka št. 113 KSKJ sa krasen venec in društva Co-lumbine, št. 218 SNPJ sa lepo cvetlice.
Dalje se jaz, žalujoča žena, sinovi in hčere lepo zahvaljujemo vsem našim sorodnikom, prijateljem In sosedom, ki so «a obiskali v bolezni in ki so ga prišli kropit na mrtvaškem odru in ga spremili do hladnega «roba in na« tolažili v te j uri naše žalosti. Ker ni mogoče vseh njih Imena navesti, kar bi vzelo celo stran, zato naj veljajo te vrstice v zahvalo vsem onim. kateri so darovali za cvete maše in lepe vence in cveUice, posebna hvala njegovi sestri, Barbara Naklich in mojim sestram, France» Pogorel* in Agnes Yctzbacher In mojim bratom in njihovim ženam. Mr. in Mrs. Matt Malensek in Mr. in Mrs. Louis Malensek in Mrs. Joseph Težak, ki so prišli iz Crested Butte, Cola na pogreb. Srčna zahvala Mrs. Mary Yelenlck, ki nam je bila toliko dobra in na roke, ker smo jc zmeraj nadlegovali ■ telefoniranjem.
Lepa hvala Rev. George Spehar za darovano peto sveto mašo in spremstvo na pokopališče, hvala tudi Rev. John Baskotu sa večkratne obiske v bolezni pokojnika in podeljene mu svete zakramente. Bog Vam plačaj!
Pokojnik zapušča neutolažljivo ženo, sedem hčera, štiri sinove in osem vnukov, eden sin je v vojni nekje v AngljU, eden sin se je pa ponesrečil 12. maja, 1943 in je bil na mestu mrtev, star je bil 17 let.	'
Pckcjnik je bU skrben in dober oče in mož. Gotovo je njegov že pokojni ein Martin s veseljem pričakoval svojega ljubljenega rčeta onkraj groba.
Torej še enkrat prisrčna hvala vsem onim, ki so količkaj storili za pokojnega ali pa nam in ljubi Bog naj vam bo stoterni plačnik že tukaj na zemlji in po smrti pa t večnem rata.
Tebi pa, predragi mož in ljubljeni oče kličemo: Počivaj v miru božjem, ker si že prestal gorje v tej solzni dolini, naj Ti bo ameriška žemljica lahka!
Naročite si dnevnik!
¡šEtrni-

h,t
V	Clevelandu Uhaja te nad 40 let slovenski list z imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni ni«
nam sporočite in poslali Tim jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih«
Al
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.60; za pol leta $3.60, za četrt leta $2.
Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair Ave. Cleveland 3, Ohio


NAROČITE IN ČITAJTE
priznano najboljšo slovensko družinsko revijo
"Novi Svet"
★ ★ ★
Prinaša zbrane članke, črtice in najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika.
Stane letno za Ameriko $2; za Kanado $3.
Naročnino sprejema: ★ ★ ★
"NOVI S¥ET,f
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, Dl.
Oj zvonovi, le donite, svet da tužno vest bo znal; da soprog, naš ljubi oče, *e v Gospodu že zaspal.
V rakev so ga položili, okrastili s cvetjem vso; sveče mu v spomin prižgali, mi pa se jokali smo.
Grcbar tamkaj je izkopal tiho. hladno jamico, kamor ▼ grob so položili, nam predragega telo.
S cvetjem grob Troj okrasili, bemo v trajen Ti spomin; reže s solzami zalili
naših srčnih bolečin.
Solze te se posušile bodo še le vse tedaj: Duše naše ko združile k Tebi došle v sveti raj!
Žalujoči ostali:
MARY VOLK, soproga. AGNES KOCHEVAR, LOUISE HOHL, HELEN ACKERMAN, MARY PANIAN, ANN BRUNO. VERA in DOROTHY VOLK, Mere CPL. MATT E. VOLK, JOSEPH. WILLIAM In KENNETH, sinovi. dve sestri in dva brata.
V
Denver. Colo., 1. junija. 1944.
Garden
Encyclopedia
1400 STRANI — 750 SLIK
¡ob» 250 FOTOGRAFU
MAJBOLJ&I AMTOlftKI VRTNAR SKI VRÖÖAK1 IN IZDAL
L. D. SEYMOUR, B. S. A.
M mm audi - \]m* ^
fc ** t*» J* Mi r~T ^
Mi ......»Uta in beij
Cena
bests, ko Sösts videli, kaks ENCYCLOPEDIA poos • vsaki B0sa Js Ma ah
js-alalToi. ms m th.
_ . __ J* ym
To Ja aas» iilssiMs prtn priljudna la lahko raaumljlva., • saasL Prepričali sa bouta, da to
j» mi garden encyclopedia.
xaro&ts
PRI
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
218 West 18th Strwt, '	55£S
REMEMBER THE BOYS IN SERVICE Thej Ara Counting On You!
Th* Spirit of a Uvu-Venatcd KSKJ"
THREE WEEKS TO GO!
Only three more weeks remain to put the final punch into the current membership drive.
What a success the campaign would be if 100 per cent cooperation were given by all the lodges. According to the recent report issued by Secretary Zalar it is evident that 55 lodges have not contributed at least one new member toward the campaign goal.
Full compliments go to the 121 lodges that have worked during the drive, and no douLt it will be these 121 lodges who will contribute additional members, too.
It is not fair that 55 lodges will share in t'he benefit of the drive. It is true that we are not living under normal conditions, but certainly if 121 lodges have demonstrated that it is possible to recruit new members, then the 55 remaining lethargic units should take notice and do the very least of signing up AT LEAST ONE NEW MEMBER. Any lodge that can not sign up at least one new member during a membership drive should have its members and officers go ftito a huddle to see what is wrong.
We know that everybody is busy, in fact too busy, how-eVer, we must realize that the KSKJ is an organization of the past and present, and we certainly want it to be the organization of the future. It certainly will be! But, let's all get together, not just a few, and do our part! Each one sign up a new member and you will be doing your relative or friend, the organization and yourself a favor.
NAVAL CADET
ATTAINS HIGHEST SCHOLASTIC RATING
Cleveland, O. — Highest has served as editorial writer honors in the senior gradua- for the school publication, and tion class of Benedictine High 1 editor-in-chief of the senior School have been attained by ; Memory Book. He is also a James W. Nousek, son of Mr. ¡member of the Athletic Asso-and Mrs. James Nousek, 5705 ! ciation, the Camera and Foot-Bonna Ave., and grandson of j lights Clubs, and has taken Mr. and Mrs. Prostor, of Bab-¡leading roles in all the school's bit Rd., Euclid, Ohio.	; dramatic productions this past
The singular honor of delivering the valedictory address at the commencement exercises, which were held at the school auditorium last Monday evening, with the Most
year.
In keeping with the youth military program, this honor graduate has already taken the Navy V-12 examination, successfully passed it, and is
—------------successiuny passeu it, aim ^
Revt Edward F. Hoban preauJ* bailing further notification fdr ing. has been conferred upon this talented young Slovene lad.
Mr. Nousek was born and raised in Cleveland, acquired his elementary education at St. Vitus grade school and now received his academic high school diploma from Benedictine, with a record of first honors for all four years. Besides being class secretary, he
departure.
To this ambitious young man, who has not only been active in school circles, but found time to participate in a minstrel show with the Baraga Club at St. Vitus this past season, we say: "Sincere congratulations, James! Keep up the fine work and may success be your in the future,!"
Raymond I. Gornik
Cleveland, O. — Raymond I. Gornik, 19, of 6217 St- Clair Ave., has satisfactorily passed the entrance examination for the United States Naval Academy at Annapolis and will enter that institution July 1, according to Congressman M. A. Feighan, who made the appointment.
Gornik, w'ho is the youngest son of Mr. and Mrs. John Gornik, Sr., graduated from St. Ignatius High School in Junc^ 1941, and on December 7, 1942 enlisted in V-5 of the United States Navy. In June, 1943, he entered Ohio Wesleyan University at Delaware, and remained there until October 1, when he transferred to the Naval Academy Preparatory j School at Bainbridge, Md.
He achieved Eagle Scout rank, highest in the Boy Scouts of America, last June and was also a member of the Sea.JScouts, serving as second mate of the "Saratoga" of Troop 250 prior to his entry into the Navy.
WHY NOT MOTHER-TEACHERS FOR HOME ARTS COURSES?
Sister Mary Clare, SND
Parents who read this newspaper are certainly good Christians who are striving to fulfill the duties which accompany the blessings of their state. They know that the mission of educating their children is not only their first obligation but that it is also their inviolable right. These Christian parents know, too, that they need help in the performance of this duty and that our loving Mother, the Church, "has provided religious schools as worthy extensions of good religious homes.
Unfortunately there are always homes where parents, ill-trained themselves, are unable to give their children the proper leadership and training. Through the years these homes have increased in number and the children have become real problems to Christian society at large. Because of the needs of this group, Catholic schools are offering ever more extensive homemaking courses, in an effort to forestall a worse juvenile delinquency problem in the future. But we must remember this is an emergency measure. The
ready taken over too many arental duties just because he parents have been neglect-ful ' To make this a permanent thing would be far tk« forces of good to join .With the
forces of evil in the breakdown of the home. 'Twould be something like Dudley Fisher's amateur ^gardeners who would cross lima beans with poison ivy so that the beetles would die of poison.
At a recent regional meeting of a national association a prominent educator stated that "the creation of a happy, satisfying Christian' atmosphere in the home" could be achieved through the medium of a home making curriculum. This educator told the convention that "the homemaking curriculum is distinctly fitted to develop well-balanced men and women, intelligently and profoundly Catholic." What a super-curriculum! I'd say-that if any "course" could perform that miracle, it should be open to the parents instead of their children. But in the whole long speech parents were not once mentioned. And of course there were no delegates of the parents present. There never are. A fact that always leaves me puzzled and afraid.
In the course of this talk, directions were given for a type of instruction which is definitely the parents' right and duty and with which the school should not deal unless in special individual instances at the request of the respect-(Oanttnosd an VMi S>
HOPE ON
•
There was never a day so misty -and gray That the blue was not somewhere above it;
There is never a mountain top ever so bleak That some little flower does , not love it.
There was never a night so so dreary and dark That the stars were not somewhere shining;
There is never a cloud so heavy and black That it has not a silver lining.
There is never a waiting time, weary and long, That will not sometime have an ending;
The most beautiful part of the landscape is where The shadows and sunshine are blending.
Upon every life some shadows will fall, But heaven sends the sunshine to love;
Through the rifts in the clouds we may if we will, See the" beautiful blue above.
Then let us hope "on, though the way be long, And the darkness be gathering fast;
For the turn in the road is a little way on, Where the hoiAe lights will greet us at last.
Contributed by: Frances Lokar, Pittsburgh, Pa.
LETTER TO THE EDITOR
Somewhere in Italy. Dear members:
Italy is very picturesque and somewhat conforms to the tales I heard from older persons. The land itself is rich in wealth, and crops are rapidly sprouting. Trees are bearing their special fruits and grape vines have clusters.
I had the opportunity to visit Naples and Caserta where people are repairing their homes very rapidly. These: towns have many relics and itj is quite an education ttf seej them. The most modern ofj the two towns is Caserta with: its new construction of build- j ings. As usual the streets are very narrow.
On Sabbath day we work as usual, but manage to attend Mass. There are enough churches to accommodate everybody. The.churches on the inside are impressive, altho on the outside the edifices appear to be decaying, some of the buildings being over 300 years old.
Wine, here, is known as dago red" and is very powerful.
I receive the Our Page reg-J ularly, altho it takes a long time. Activities, I notice, are still going on, and competition should be keener than ever. I hope they all result in a grand j turnout. Many of us wish to! be among the happy and joyful crowd for a chance to cry out those old familiar greetings.
Wishing everyone happiness and good fortune,
Pvt. Frank D. Nahtigal 36356872
901st Ord. HAM Co. A. P. O. 78* care Postmaster New York City.
KSKJ MEMBER SIGNED UP BY YANKEES
Cleveland, O. — Frank Ma-toh, Jr., of 15917 Holmes Ave., was signed up by the New York Yankees. He played third "base with the Factory Furniture in A League, and as third baseman and relief pitcher for the Collinwood High School, from which he graduated last week. He left yesterday for Williamsport, Pa., where he will be given tryouts at the Yankee' Training Grounds.
Young Matoh is the son of former president and secretary of St. Joseph's Society, No. 169, Frank Matoh, Sr., and is also a member of said society.
-o-
Let freedom ring on Uncle Sams oash register! Buy U. S. War Bonds and Stamps.
K. S. K. J. Members Serving Our Country
3,617
GRADUATE
WAUKEGAN JOSEPHS HOSTS CHICAGO CATHOLIC UŠ0
| Waukegan, 111. — The St. sgar, Jr., Mrs. Frank Poglcy-Joseph's KSKJ Lodge spon- en, Mrs. Vincent Miholic, Mi j. sored a buffet supper for the Mat'h Slana, Sr., Mrs. Franc service men at t'he Madison St. Musich, Mrs. Mary Hodn It, Catholic USO center Sunday Mrs. John Zalar, Mrs. Augnt evening, May 28, and a larga Cepon. Miss Margaret Cepc i, number of participants enjoy- talented pianist, daughter of ed a specially prepared sup- Mr. and Mrs. August Ccpc l, per. Mrs. John Cepon was in provided the musical entcr-charge of the arrangements tainment during the eveninj. and the following ladies of the1 As special awards cartcns Mother of God parish assisted: of cigarettes and three phc.ie with the work of preparing calls to the home towns of'cc 1-and serving the supper: MrJ. ected service men were awar J.
Andrew Ogrin, Mrs. Lawrence Umek, Mr3. John Miks, Mr3,
ed. The USO program Tor the day was completed with
Joseph Zorc, Mrs. Frank Rem- sound movies and dancing.
Marian D. Zupan
Cleveland, O. — Among the graduates of Western Reserve University at exercises to be held June 7, will be Marian Dolores Zupan, daughter of Ivan Zupan, editor of Glasilo.
Prior to entering Mather College of the university two years ago, Miss Zupan attended Kent State College.
She has taken an active part in^ all extra-curricular activities, particularly in dramatics. She is a member of Gamma Delta Tau Sorority, of which she is president.
Miss Zupan majored in Eng-
KNIGHTS & LADIES OF BARAGA TO ENTERTAIN OVER 200 SERVICEMEN
Milwaukee, Wis. — The potica in Milwaukee pivo." Knights and Ladies of Baragi, Good dance music and a floor No. 237, are entertaining over show — all for the sum of
$1.35.
We understand the time is short — but doesn't one ordi-
200 service men at the K. P. Hall, S. 20th St. and W. National Ave., Saturday, June
10, 7:30 p. m. The service narily have a good time when men are being invited through one does things on the spur of the USO . . . free admission the moment? Here's your opto them, of course.	• portunity. We shall be glad We are cordially extending to make whatever arrange-an invitation to you nearby ments possible on short notice ...... , ■ , out-of-townera — Sheboygan,1— by either calling before or
and isL Q«all£ed t0 teaf Waukegan and Chicago — to after you arrive in Milwau-A Iv! !attend thi* L-ala affair. Ail kee: Helen Lenarcnich, chair-local member3 know that it ii woman, 925 S. 8th St., OR-a MUST on their social calen- chard 5715-W, or Agnes Jud-dar. Here is that opportunity nich, 1231 W. Mineral St., OR-again to enjoy Milwaukee 'nos- chard 1134-R. pitality . . . "prijatelj, àunka, Agnes Jenich, pres. -—o-
has specialized in speech cor-
rection and therapy and intends to follow in that field. She has accepted a position as first assistant in the Western Reserve University Speech Clinic and eveijtyjally hopes to be assigned to a government hospital and join her six brothers in the service of our country.
She is a member of Mary Magdalene Lodge, No. 162.
-o-
JOB OPPORTUNITIES Cleveland, O. — New job opportunities in Federal agencies in Cleveland and Parma were listed by Homer L. Foster, acting branch manager of the U. S. Civil Service Com-
ployed full-time in essential war work at their highest skill, Foster said. The list follows:
Inspectors: $1560 to $3163 per year; Cleveland east and west sides; no experience for lower grades; for higher grades, some mechanical inspection experience necessary.
Stenographers: $1975 per year; Cleveland; civil service examinations daily at New Post Office Bldg.
Machine Operators: $2250 per year; Cleveland west; one year's experience operating lathe, milling machine, shaper or other toolmaking machine.
Engine Mechanics: $2250 to $2788 per year; Cleveland west; combustion engine experience, automotive, marine or aircraft.
Cooks: 90c per hour; Parma.
Auditors: $3524 to $4428 per year; Cleveland; must have industrial and cost counting experience
ac-
YOUTH AND OUR TIMES-YOUTH AND JESUS CHRIST	>
By Rev. N. A. Steffen	His viewpoints must be accept-
One of the persistent boasts	ed: in the home, in business,
of Americans is that this is a	in the schools, in labor, and in Christian land. "In God we entertainment. Christ's way trust" is. inscribed on all our of life, as expounded in the
coins, and a recognition of the	Sermon on the Mount, with
Providence of God is consider-	emphasis on purity and pover-
ed to be essential in the admin-	ty and meekness and forgive-
istration of both our foreign	ness and patience under trial,
and domestic policies. In fact,	has not only been challenged
the basis of our conflict with	by the Axis Powers, but too
the Axis powers is, in last ana-	often it has been ignored even
We are not
mission.
These jobs are not available to men and women already em- lysis, our determination to pre- here at home.
serve <3ur Christian way of life proud of our "Jim Crow" laws, against the aggression of a re- our labor rackets, our sex lax-stored paganism (in the case ity and divorce, our class pre-of Naziism and Fascism), andijudice and revenge, and our of ancient paganism (in the dog-eat-dog attitudes in busi-case of Japan). Our land was ness. The false prophets ap-discovered by Christians, it pearing in the newspapers, in was explored and colonized by our literature, and on the ra-Christians, and it has Vtlways dip, are not infrequently list-boasted that its culture, its ened to with greater interest government, £s art, and its ! than the One Time Prophet, literature are Christian. And: And so, if we are to Uecp so today the motive (more 0Ur nation Christian — if our than any other) that has in- way 0f life is to prevail — our spired our all-out effort to win icaders must somehow see to it this war and to win it quickly; that Christ is restored to His has been .he terrifying fear piaCe of honor in America. He that paagnism, in one or the must be accepted without qua-other of its totalitarian forms, iifiCation as our perfect Amer-might destroy the Christian jcan
conceptions on which our liber- j^g future of America is in
ties are built. Our whole Amer- the hands of our youth. No ican system rests upon such greater challenge can be theirs distinctively Christian ideals than the task 0f re-establish-as the supreme value of every ¡ng Christian ideals in their individual; equality under the own lives, in their homes, on law; impartial justice; love of the campuses, and in the busi-children; and devotion to the nesg and professional worlds. Fatherhood of God and the , The democracy they are fight-Industrial Specialists: $5000 brotherhood of man. These ing to preserve is a Christian per year; Cleveland; should came to us with Christianity,|democracy. To remain Chris-have technical knowledge of and if Christianity should die, tian, it'must rest on the per-, radio equipment and be famil-'American ideals would perish sonai leadership of Jesus iar with distribution; some with it.
production experience.	| Now, Christianity is Christ.
Christ.
For the leadership of Christ
Industrial Chemical Special- There can be no genuinelyj.g & timeiess leadership. His ists: $4428 per year; Cleve- Christian nation in which; princjpies are as applicable to-land; experience in heavy in- Christ is not acknowledged |day as they were twenty cen
dustrial chemicals.
and accepted as leader, as
Further information and ap- King of Kings, as Ruler of Replication blanks are available ers — as God's actual represen-at Room 1741, Union Com- tative among us. Not only merce'Bldg., Cleveland 14, Q. ¡must His laws be obeyed, but
jturies ago. Christ is "yesterday, today, and the same forever." True, He did not broadcast the Sermon on the Mount (OooUnnsd on VMS S)
»Hl
OUR PAGE WAR KITCHEN
By
F-RANCB , JANCER 1110 Third St. La Salle.' 111.
Keep to a vegetable diet to retain that youthful lean figure, and be well and healthy. Vegetables are any doctor's advice for all individuals.
Cabbage Plate
3 cups coarsely chopped cabbage, 2 cups sliced carrots, 1 cup chopped celery, 1 cup chopped onion, 1 tablespoon sugar,	teasoons salt, %
cpp salad oil, 2 cups hot water.
Combine cabbage, carrots, celery, and onion; add seasonings and salad oil; mix thoroughly. Add water and cook just tender, about 15 minutes. Serves 8.
String Beans Allah
1 lb. string beans, salt and pepper, y± cup bean liquid, 2 tablespoons vinegar, 2 tablespoons sugar, 2 teaspoons flour, 2 teaspoons butter.
Wash and pick over the beans and cut in small pieces. Cook until tender in a little salted water. Save one-half cup of the liquid. Mix this with the vinegar and sugar and thicken wit'h the flour, diluted with a little water. Simmer two or three minutes. Add the beans and butter and simmer until thoroughly heated.
Sweet Sour Cabbage
5 cups shredded cabbage, 2 cups boiling water, 4 slices, bacon, diced, 2 tablespoons bro\vn sugar, 2 tablespoons flour, "fa cup water, 1/3 cup vinegar, salt and pepper, 1 small onion, sliced.
Cook cabbage in boiling water 7 minutes. Fry bacon; remove bacon. Add brown sugar and flour to bacon fat; blend. Add Vi cup water, vinegar, and seasonings; cook until thick, about 5 minutes. Add onion, diced bacon, and the cooked, drained cabbage; heat through. Garnish with additional crisp bacon slices, if desired. Serves 4 to 6.
Corn Fritters
IVi cups canned corn kernels, 3 eggs, 1 tablespoon sugar. '4 cup milk, 1 cup pancake flour.
Beat eggs until light in color; stir in sugar until well blended. Add milk slowly. Sift flour into egg mixture and stir carefully until free from lumps. Add corn. Prepare some fat for deep frying and have it hot enough to brown a piece of bread in 5 seconds. Drop corn batter into hot fat by spoonfuls and fry until golden brown. Remove from fat and drain. When still hot, serve immediately with maple syrup.
-o--
Tiras mada of buna S, synthetic rubber are rolling by the thousands from the Detroit plant of the United States Rubber Company to the Army. Ueed fat Is an esasntlsl ingredient In the manufactura of ayn-_thet(o rubber.
Youth and Our Timet Youth and Jesus Christ
(Continued from docs 7)	v» «
by radio, nor did He cross the it believed m
Sea of Galilee in a motor boat. But the machinery of an era does not essentially change a human being. What does af-'fect him are his mind .and | morals, his religion and his ethical code. The doctrines of Christ make as heavy a demand on the individuals of today as they did on the Romans and the Jews 2000 years ago. His parables, His sermons, and His epigrams are brief summaries of eternal truth. The story of the Prodigal Son is the greatest short story ever written and it sounds as modern today as it did to those who heard it first.
In world literature, Jesus is still the central figure. In fact, you cannot appreciate at their full value the great books of the ages without a fair knowledge of Christ and of His work. Best sellers for modern readers still hark back either to the person of Christ or to His ideals. The works of Renan and Strauss were no exceptions. Neither are those of Pa-pini and Ludwig. Even a typical American advertising man, Bruce Barton rose to fame with his superficial "The Man Nobody Knows." Sholem Asch reversed a Jewish tradition by proclaiming in "The Nazarene," that Jesus is the greatest of the sons of Judah. And now Manuel Komroff in "In the Years of Our Lord," and Lloyd Douglas in "The Robe," have once more repeated the story of Christ, but this time with the novel as its background. For one copy of a popular biography, booksellers handle 10,000 copies of the Gospels and a thousand copies of the lives of Christ.
Perhaps the reason why the life of Christ has such an enormous appeal to our generation is that the world in which He
welcomed all the gods because none. Even in Judea, Faith had reached its lowest ebb. The Sadducees had no belief in a future life. The Pharisees had allowed religion to deteriorate into an empty formalism. Then, as now, superstition grew strong as religion grew weak. Business had also developed on a terrific scale. Trade was world-wide and men like Croesus amassed tremendous fortunes while the army t>f the unemployed subsisted on the dole. All of t'he evils that seem peculiar to our generation had their counterpart in the time of Christ: pacifism, political graft, the buying and selling of power, a decadent theater, and a falling birth rate. Into that singularly.
ago came Jesus Christ with a body of doctrine that seemed as strangely out of place then as it seems today.
Jesus met state absolutism with an insistence upon the importance and the sacredness' of the individual. To Him a single soul was more precious than the whole material world. He admitted the rights of Caesar, but refused to yield the rights of God. In His teaching the family had rights that no state, however powerful, would dare to usurp. These doctrines He had enunciated not only to peasants living in the villages, but to the foremost citizens of the proud empire that had bound the world together in the so-called "Roman Peace." Jesus saw state absolutism all about Him and He hated it and condemned it.
In the field of personal morals He preached "Blessed are t'he clean of heart." From the skeptic He demanded faith in the supernatural, stressed the
....prizes kskj golden jubilee campaign
MARCH 1st TO MIDNIGHT JUNE 30th, 1944
QUOTAS for each individual
trill be $25,900 of
*CC
participating fat the
insurance, namely: "FF," snd $15,000 new juvenfls
CASH AWARDS	. ,„
Golden Bmhlsms and Mas Trips, esah awards win ■tors who sscnrs any new numbers daring the ThoM ^«wwb will bs paid only after ths
ADULT AWARDS Cash awards for »sw sdnlt members will bs paid ss follows:
$ $50.00 insurance -----------------9 1 JO
500.00 iniirim ...................................................2.00
100040 insurance----------- £00
ISOOtM ilHttflBCt	•••0
2000.00 insurance ------------------- 8.00
3000.00 insurance ------------------ 1240
4000.00 insurance ------------------- 10.00
insurance	20.00
- /	JUVENILE AWARDS
For each new juvenile member ("AA" snd MBB~. types of certificste) $1.00 cash award wfil bs given. In the case ef Twenty Payment Life (MCC Certificate) and Twenty Tear Endowment ("FF" Certificate) cash awards will bs ss follows:	.
t 250.00 inssrance -------------------$ 2.00
500.00 insurance ------------------------ 3.00
100040 insurance --------------------- 4.00
CAMPAIGN PRIZE8 GOLD AWARDS
AH Golden Jubilee Csmpsign Winners, those K8EJ members who hsys merited this title by having secured the quota of new adult and Juvenito Insurance during ths corns of ths Csmpsign, wfl be presented with gold KSKJ emblems/dssigned in commemoration of the Golden JubU*e of the Society. Bach emblem will bo appropriately engraved with the name of the individual Golden Juhilsc Winner
As these gold emblems sre being msds expressly for this Golden Jubilee Csmpsign, they csn bs secured ONLY by Golden Jubilee Winners.
DIAMOND AWARDS A special Gold KSKJ emblem, bearing a diamond, will be awsrded to ths malp member ef KSKJ who secures ths grastsst smount of nsw insurance amongst sfl other msls members during the csmpsign.
A simUsr emblem win bo owsrded to the female member of KSKJ. who aecureo ths grsatest smeuat of new insurance, smongst sll other femsle members during the Csmpsign.
PRIZE TRIPS
All GoMsn Jubilee Winners will be the honored guests of the KSKJ st the Golden Jubilee Meeting to be held st the KSKJ
Wl
Supreme Committss at ths Golden Jubilee Meeting to be held st t SmTSttSWiSU, Illinois, during the lstter p«t of July, 1944 As gussts of ths Supreme Committss these Golden Jubilee wUI receive free transportation to and from their homes, ss well as three dsys' >i i iimmsdations in JoHst
In ths event the total expenses incurred by esch Jubilee Winner is loos than $10040, he or she will receive the difference between thst smount ($100.00) snd ths expenses in
are elig&ie for prison. In the rase or over are sSgibls for prise trips, the cold emblems snd caah swsrdi
ELIGIBILITY
who are in good standing at the dose of the campaign In the esse of Juveniles, only those 14 years of age All Juveniles, however, sre eligible for
awards.
WHAT HAPPENS WHEN THE STATE IS GOD
Y
By Rev. J. M. Gillis, CAP. ;dict of death upon one's self." * We who dabble a bit in phi-; Still more to the point I losophy, and who on occasion have been trying to make is try to convey a little of what the testimony of another wit-we learn to the people, are ness: "I was taught that all often discouraged because ihe ot'heij nations and races are audience cries, "High Brow lower and should be extermi-Stuff." And thereupon some^ated. This was impressed persons settle down for a nap, upon me by such teachers aa and some (if it be a pay lec- Hitler, Rosenberg (Alfred Ro-ture) get up and go out de-;senberg, Hitler's Nazi philoso-manding their money back.|pher) and Himmler (Heinrich The game sermon or lecture Himmler, chief of the Gesta-
which puts one to sleep sends another into a ""high dudgeon," whatever that is.
For example, a priest in the
po), who in the same way educated the whole German people. From these same sources came the renewed thesis of
pulpit or a speaker at a Com- the propaganda that the Rus-munion Breakfast tries to "put sian nation is uncultured and
not a valid government. Thus they taught us."
The impulse of any Christian who reads these confessions
over" the idea that the difference between dictatorship and democracy is not so much 'political as philosophical. The
people squirm and perhaps is to ask why these men did
Why Not Mother-Teachers For Home Arts Courses?
from psae 1»
ive parents. The fact that many parents are neglecting this vital difty is sufficient reason for giving the instruction to the parents but not to the children and certainly not to
modern world of 2000 years] whole classes. It is generally
Bonds or bondsge? iñas Bonds I
Buy U. S. Ssv
THE fuel goes
A HEAVY BOMBER cruising of 290 as.pJL assy of gasoline in
announced His doctrines was' power of prayer, and prom-as complicated and as sophis-'ised rewards and punishments tiqated as our own. It was in a future life. To the pleas-highly organised and elab- ure-mad He spoke insistently orately devoloped. It encour- of the shadow of the Cross aged commerce and patroniz- that sooner or later falls on' a real enthusiasm for Him and
felt that many otherwise conscientious parents neglect t'nis sacred duty because of a feeling of diffidence in their ability to handle it properly. Too few know that there are speci fic helps .prepared under church guidance to make the task less difficult. Naturally these aids cannot be advertised indisciiminafely but they
when He preached the Sermon on the Mount. His words arc still the words of common sense and the words of Eternal Life.
When Andrew and another disciple one day were following Jesus near the banks of the Jordan, Andrew asked, "Master, where d w e 11 e s t Thou?" And Jesus said, "Come and see." Upon today's youth devolves the duty of guiding the destinies of America in the years ahead. They need a Model who is "guide, philosopher and friend." Jesus is all of that. But to possess Him, they must "come and see." They must read and absorb His life in the Gospels and in the great biographies. They must grip His personal worth. They must awaken to
ed entertainment. It furthered education and kept a closc watch on eVen the meanest ol its subjects.. Its moral prob-elms, too, were analogous to ours. Divorce was frequent throughout the Roman Empire. Free love was the accepted fashion of the day. Lust was deified and offered to the people as a religious rule of life. Skepticism waa the prevailing attitude oi mind. The Roman government
every life.
The world has had 2000 years experience in choosing other leaders than the Christ. But what pathos in their rise and fall! What has become of Darwin and Karl Marx? Where are Ibsen and George Bernard Shaw? Why has the world aa soon forgotten Have-lock Ellis and Eugene O'Neill?
Christ alone remains. After twenty centuries, His doctrines are aa fresh and vigorous as
for His cause. They must fit Christ's solutions into current and future problems.
The task is easier than it looks. Learn to know and to love Christ with a personal love and He will do the rest. "If any man will love me," said Jesus, "My Father will love him and we shall come and make our abode with him," "I can do all things," adds St. Paul, "in Him Who strengthens me/'
are inexpensive and easily obtained by parents. Some Catholic mothers go to every source but the right one to get book lets that will assist them in this task. Should not Catholic parents apply to their pastor or write to their Catholic paper instead of writing, as some do, to Uncle Sam or to the daily newspaper?
But to go back to our orig inal thought. Why not offer the super - curriculum that teaches how to create a "hap py, satisfying Christian atmos phere in the home" to some of the 30 million American children, many of them baptized Catholics, who were educated during the last 12 years but whose education both at home and at school included-absolutely no religious or moral principles? Simple courses in home arts should suffice for the children from good relig ious homes and these courses could be given in the school as an extra-curricular activity by specially apt mothers. This plan is being used successfully in some places.
-o-
KSKJ MEMBER IS SOPRANO SOLOIST
Joliet, 111. — Mary Ann Ko-stelz, soprano, 12-year-old daughter of Mr. and Mrs. John Kostelz, 719 Nicholson St., recently presented a program of solos at the Joliet Conservatory of Music.
Miss Kostelz, a pupil of George Brewster, attends St. Joseph's School and is in the 7th grade. She is a juvenile member of St. Genevieve Society, No. 108, and a niece of Dr. Joseph E. Ursich, supreme medical examiner of the K. S. K. J. and of Mrs. L. Zelezni-kar, wife of the assistant supreme secretary of the KSKJ.
1 not follow their own conscience or their own humane instincts. But conscience is out in a totalitarian State, and so are humane instincts. These are the product of the Gospel and of Christian tradition.
-o
CATHOLIC EDUCATION
From the Encyclical of Pope Pius XI on the Christian Education of Youth.
"Let it be loudly proclaimed and well understood and recognized by all, that Catholics God be-:no matter what nationality, in ing out, the State steps in, and;agitating for Catholic Schools becomes the absolute ultimate,1^ their children, are not mix-that is t0 say the State be- jng in party politics, but are comes God. Then commences engaged in a religious enter-a reign of terror, wholesale priie demanded by conscience, slaughter, and every kind of They do not intend either to cruelty. At Rome, under the separate their children from Empire, the ancient God Ju- the body 0f the nation or its piter came to be disbelieved. apjrjt, but to educate them in His place was taken by the a perfect manner, most con-Emperor who was held to be ducjve to the prosperity of the
say (more or less audibly), "how far fetched! how remote from possibility! why not talk of something that has an immediate application to our daily life,!"
Now one of the advantages (if there be any advantages) of this hideous thing which we have learned to call "Totalitarianism" is that it actually demonstrates what some people have imagined to be only a fantastic philosophical theory. In more than one country God has been outlawed.
the State Incarnate. Some times the Emperor was a madman, even a sadist, like Nero or Caligula or Domitian. Some times he was an educated gentleman, a philosopher, like Marcus Aurelius or Septimus Severus. But always the God-Emperor did cruel and horrible things. There were, for example, a thousand times more Christians tortured, burned alive, thrown to the beasts under Marcus Aurelius than under Nero.
But ancient history as well as philosophy often seems weariness to an audience. But now in our own day the Totalitarian State which holds itself to be God, has been guilty of such atrocities that some skeptics declare them unbe lievable, and in self defense cry "Propaganda!" It it not all propaganda. Read, for example, William Henry Cham-berlin's authentic chapter on what happened in the Ukraine in 1932, as it appears in the volume, "We Cover the World."
Or, for something more recent, read the account of the trials at Krahkov. A small group of Nazis, some of them members of the Gestapo, and some of the Storm Troopers, weer tried for cruel and inhuman deeds including mass murder. Their plea was that they had no choice in the matter. They did what their government commanded them to do. One of them said: "I am not the only one who committed brutalities. For the real answer for the German atrocities in Russia you must look to the German government. The German government was able to suppress those noble characteristics of the German nation and to educate them into the lowest passions. This was bought about by propaganda and acts of mass terrorism. This wickedness shows itself in all the orders of the higher military authorities. To contradict these orders or not to fulfill them was to pass the ver-
nation. Indeed a good Catholic, precisely because of his principles, makes the better citizen, attached to his country, and loyally submissive to constituted civil authority in every legitimate form of government.
"In such a school, in harmony with the church and the Christian family, the various branches of secular learning will not enter into conflict with religious education to the manifest detriment of education. And if, when occasion arises, it be deemed necessary to have the students read authors propounding false doctrines, for the purpose of refuting them, this will be done after due preparation, and with such an antidote of sound doctrine, that it will not do harm, but will be an aid to the Christian formation of youth."
THIS IS IT
The Glasilo KSKJ is pri-
> KSI 'icial
marily the official organ of the KSKJ, and as such it serves as a record of the proceedings of the Union. Its main function is to publish records and official notices.
As for other activity, it is said that the main attraction is that of the news published in Our Page. This is evidence that the young people of the organization are active in their support of the Union. This news is availabl e to readers because the Our Page has the good fortune of having dependable reporters who write in an interesting, informative, and sometimes in an entertaining style.
So, here's the formula for an interesting section: Activity, activity, and more activity, and have someone to report it. There should be other things to write about other than notifying mem-them to pay assessments.