primorske
novice
Koper, 2. avgusta 1991
URADNE OBJAVE
OBČ!N
tURSKA B!STR!CA, !ZOLA, KOPER, P!RAN, POSTOJNA !N SEŽANA
Št. 30
Občina Hirska Bistrica
-	STATUT občine Hirska Bistrica
Občina Koper
-	ODLOK o preimenovanju naselja Pridvor
Občina Piran
-	POPRAVEK pravilnika o pogojih in postopku prodaje stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov ter drugih stavb (Uradne objave, Št. 3/91)
OBČtNA !L!RSKA BiSTFHCA
Na podlagi 18$. člena ustave Republike Slovenije in 6. člena odloka o pristojnosti občinske skupščine in volitvah v zbore občinske skupščine (Uradne objave, št. 3/90) je Skupščina občine Hirska Bistrica na skupni seji zborov, dne 24. julija 1991 sprejela.
STATUT
OBČINE ILIRSKA BISTRICA L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	Člen
Občina Hirska Bistrica (v nadaljevanju občina) je temeljna družbenopolitična skupnost, v kateri se oblikujejo pogoji za življenje in delo občanov, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo javne zadeve v skladu z zakonom.
2.	člen
Občina Hirska Bistrica je pravna oseba. Sedež občine je v Ilirski Bistrici, Bazoviška 14.
3.	Člen
Občina ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Republike Slovenije ob krožnici v prvi vrsti napis »Republika Slovenija« v drugi vrsti »Skupščina občine«, pod grbom pa napis »Hirska Bistrica«.
Občina ima svoj grb in zastavo. Obliko in vsebino ter uporabo simbolov ureja poseben odlok.
4.	člen	,
Območje občine obsega naslednje katastrske občine in naselja:
K o. Bač:	Bač,
K o. Brce:	Brce,
K o. Čelje:	Čelje,
K o. Dobropolje:	Dobropolje,
K o. Dolenje:	Dolenje,
K o. Dolnji Zemon:	Dol. Zemon.
K o. Gaberk:	Gaberk,
K o. Gornji Zemon:	Gornji Zemon,
K o. Harije:	Harije, Soze,
K o. Hrušica:	Hrušica,
K o. Huje:	Huje
K o. Ilirska Bistrica:	Hirska Bistrica
K o. Jablanica:	Jablanica, Vrbica,
K o. Janevo Brdo:	Janeževo Brdo,
K o. Jasen:	Jasen,
K o. Jelšane:	Jelšane,
K o. Kilovče:	Kilovče, Dolnja Bitnja,
K o. Knežak:	Knežak
K o. Koritnice:	Koritnice
' k o. Koseze: '	Koseze,
k.o. Mala Bukovica:	Mala Bukovica,
k.o. Male Loče:	Male Loče,
k.o. Mereče:	Mereče, Postenjšek,
k.o. Novokračine:	Novokračine, Nova Vas,
k.o. Ostrožno Brdo:	Ostrožno Brdo,
k.o. Pavlica,	Pavlica
k.o. Podbeže,	Podbeže:
k.o. Podgrad,	Podgrad:
k.o. Podgraje,	Podgraje:
k.o. Podstenje,	Podstenje:
k.o. Pregarje,	Pregarje:
k.o. Prelože,	Prelože:
k.o. Prem,	Prem:
k.o. Račiče,	Račiče:
k.o. Ratečevo Brdo:	Ratečevo Brdo, Gornja Bitnja,
k.o. Rjavče:	Rjavče,
k.o. Sabonje:	Sabonje,
k.o. Smrje:	Smrje,
k.o. Snežnik:	Snežnik - del
k.o. Starod:	Starod,
k.o. Studena gora:	Studena gora,
k.o. Sušak:	Sušak, Fabci,
k.o. Šembije:	Šembije, Podtabor,
k.o. Tominje:	Tominje,
k.o. Topole:	Topole,
k.o. Trnovo:	Tmovo,
k.o. Trpčane:	Trpčane, Kuteževo,
k.o. Velika Bukovica:	Velika Bukovica,
k.o. Veliko Brdo:	Veliko Brdo,
k.o. Vrbovo:	Vrbovo,
k.o. Zabiče:	Zabiče,
k.o. Zajelšje:	Zajelšje,
k.o. Zarečica:	Zarečica,
k.o. Zarečje:	Zarečje, Rečica.
5.	člen
Za posebne dosežke na raznih področjih družbenega življenja, ki pomembno prispevajo k razvoju občine, daje občinska skupščina priznanja.
Postopek in merila za dajanje priznanj ter vrste priznanj se določi s posebnim odlokom.
6.	člen
Občinska skupščina lahko podale naslov častnega občana občine Ilirska Bistrica osebam, ki imajo posebne zasluge za razvoj znanosti, kulture in prosvete, telesne in tehnične vzgoje ter za vsestranski razvoj in napredek občine.
7.	člen
Občina ima svoj praznik, ki se ga določi z odlokom.
II. KRAJEVNA SKUPNOST
8.	člen
Krajevna skupnost je temeljna skupnost občanov, ki živijo na določenem območju.
V občini so organizirane naslednje krajevne skupnosti:
Krajevna skupnost	naselje
Bitnja	Dolnja Bitnja Gornja Bitnja Kilovče Janeževo Brdo Ratečevo Brdo
Dolnji Zemon	Dolnji Zemon Gomji Zemon
Harije	Harije Tominje Zajelšje
Hrušica	Hrušica Male Loče
Hirska Bistrica	Ilirska Bistrica
Jelšane	Jelšane Veliko Brdo Dolenje
168
URADNE OBJAVE
Koper, 2. avgusta 1991 - Št. 30
Knežak	Knežak Koritnice Bač
Koseze	Koseze Mala Bukovica Velika Bukovica Soze
Kuteževo	Kuteževo Trpčane
Novokračine	Novokračine Sušak Nova vas Fabci
Ostrožno Brdo	Ostrožno Brdo
Podgrad	Podgrad Račiče Podbeže Sabonje
Pregarje	Pregarje Huje Gaberk Prelože Rjavče
Prem	Prem Smrje Čelje
Rečica	Rečica Dobropolje Brce Zarečje Zarečica
Starod	Starod Pavlica Studena Gora
Šembije	Šembije Podtabor
Topole	Topole Mereče Podstenje Podstenjšek
Vrbovo	Vrbovo Jablanica Jasen Vrbica
Zabiče	Zabiče
	Podgraje
9.	Člen
Krajevne skupnosti sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini.
10.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, za več naselij ali zaselkov, ki so med seboj gospodarsko, urbanistično in komunalno povezana in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov.
11.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
- 50 občanov, ki živijo ali delajo na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združitev ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti oz. 5% krajanov, ki živijo ali delajo na območju za katero se predlaga združitev ali priključitev.
Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti morajo podati občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti. Pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
12.	člen
O ustanovitvi krajevne skupnosti, združitvi in izdvojitvi odločajo občani na referendumu, ki ga razpiše krajevna skupnost. Zbori občanov veljavno sklepajo o ustanovitvi krajevne skupnosti, če je na njih navzočih vsaj 5% občanov krajevne skupnosti oz. območja, za katerega je zbor sklican.
13.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba. Podrobneje o krajevni skupnosti določa statut krajevne skupnosti.
14.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom.
Del sredstev za potrebe krajevne skupnosti zagotavlja občina.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana.
Občinski izvršni svet sprejme letno poseben akt, ki ureja razdeljevanje sredstev, ki so namenjene krajevnim skupnostim.
HI. URESNIČEVANJE PRAVIC V OBČINI
1.	Oblike upravljanja občanov v krajevnih skupnostih
15.	člen
Občani v krajevnih skupnostih obravnavajo zadeve oziroma odločajo:
-	na zborih občanov, z referendumom in v javni razpravi,
-	v organih upravljanja krajevnih skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti,
-	na zborih stanovalcev in v hišnih svetih,
-	v drugih oblikah, določenih z ustavo, zakoni in tem statutom.
2.	Zbori občanov
16.	člen
Zbori občanov v krajevnih skupnostih samostojno odločajo:
-	o volitvah in razrešitvah organov krajevne skupnosti, če je tako določeno v statutu KS, obravnavajo vprašanja skupnega pomena in vprašanjih, za katera je določeno, da jih občinska skupščina daje pred sprejemom v javno razpravo.
3.	Referendum
17.	člen
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da občani neposredno odločajo o posameznem vprašanju, da se v naprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti.
Občinska skupščina mora razpisati referendum za sprejem odločitev o uvedbi samoprispevka za financiranje potreb v občini in v drugih z zakonom določenih primerih.
18.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo:
-	krajevne skupnosti,
-	zbori občanov,
-	zbori skupščine občine,
-	izvršni svet.
19.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj tretjina zborov občanov ali najmanj tretjina krajevnih skupnosti na območju občine.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Občinska skupščina mora razpisati referendum najpozneje v 60-tih dneh po prejemu zahtevka.
,	20. člen
Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom. Sklep o razpisu referenduma, mora vsebovati navedbo zadeve, ki je predmet referenduma. dan izvedbe referenduma in območje, za katerega se referendum razpisuje.
Sklep o razpisu referenduma se objavi v Uradnih objavah ali Uradnem listu RS.
21.	člen
Izvajanje referenduma vodi občinska volilna komisija.
4.	Javna razprava
22.	člen
V javni razpravi se obravnavajo najvažnejša vprašanja, pomembna za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj.
23.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke:
-	sprememb in dopolnitev statuta občine,
-	planov,
-	predpisov, ki nalagajo občanom nove oz. izredne materialne obveznosti,
-	razpisa občinskega posojila,
-	drugih predpisov oz. aktov, za katere to določa zakon.
24.	člen
Vprašanja iz javne razprave se obravnavajo na zborih občanov.
Koper 2. avgusta 1991 - Št. 30
URADNE OBJAVE
169
2$. člen
Organ, ki odloča o vprašanju, ki je v javni razpravi, je dolžan
-	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge
razloge za sprejem,	*
-	določiti primeren rok za javno razpravo,
-	zagotoviti zbiranje vseh mnenj izjavne razprave,
-	ob sprejemu akta obravnavati mnenje, stališče in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti.
IV.	SKUPŠČINSKI SISTEM
26.	člen
Občani za uresničevanje svojih pravic volijo delegate v zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine.
27.	člen
Postopke volitev, odpoklice in drugih postopkov vezanih na dele gate, urejajo podjetja, zavodi, krajevne skupnosti in politične organiza cije v svojih aktih v skladu z zakonom o volitvah.
28.	člen
Za uresničevanje ustavnih pravic občanov in za odločanje v skupščini mora biti občanom omogočeno:
-	obravnavanje pobud, predlogov, mnenj in vprašanj izraženih v posameznih sredinah (podjetjih, skupnostih, zavodih, KS. političnih organizacijah),
-	obveščanje in seznanjanje s celovitim dogajanjem v občini na vseh področjih.
29.	člen
Predlagatelji delegatom zagotoviti pregledna in razumljiva gradiva. Delegatom pa morajo biti na vpogled tudi podlage (širša gradiva) in strokovna pomoč ustreznega organa, kadar je to nujno za zavzemanje stališč posamezne sredine oz. popolno razumevanje posamezne zadeve.
Delegatom je omogočen vpogled v vsa gradiva in dostopnost podatkov za vsa gradiva, ki jih upravni organi pripravljajo za obravnavo na sejah skupščine.
30.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina, delegat postopa v skladu s smernicami volilcev ter v skladu s splošnimi interesi.
Pri opredeljevanju in glasovanju je delegat samostojen.
31.	člen
Vsak delegat ima pravico predlagati zboru v obravnavo odloke in druge akte in sprožiti vprašanja iz delovnega področja zbora oz. skupščine.
Prav tako ima delegat pravico predlagati svojemu zboru oz. skupščini v obravnavo vprašanja, ki se nanašajo na delo IS, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov in na delo Predsedstva Skupščine občine ter zahtevati odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali so iz njihove pristojnosti.
32.	člen
Podjetja, zavodi, skupnosti in politične organizacije opredelijo pravice in dolžnosti delegatov v svojih aktih v skladu z zakoni in pristojnostmi.
33.	člen
Delegat o svojemu delu in delu skupščine na ustrezen način obvešča sredino iz katere izhaja in ji je za svoje delo odgovoren.
*
34.	člen
Delegat skupščine uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal zboru, katerega član je in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju za katerega je predpisana kazen zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora, da odloči ali naj se postopek nadaljuje oz. ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če ie to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči komisija za verifikacijo in imunitetna vprašanja zbora, odločitev pa pozneje potrdi zbor.
Postopek o vzpostavitvi imunitete vodi predsednik zbora.
35.	člen
Delegatu preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon o volitvah v skupščine.
Postopke pri nadomestnih volitvah in nadomeščanje delegata v DPZ, ki mu po prvem odstavku tega člena preneha mandat, določa zakon o volitvah.
36.	člen
Pravice delegatov do povračila stroškov za opravljanje neprofesionalnih dolžnosti v skupščini oz. do nadomestila OD zagotavlja skupščina v skladu z odlokom o nadomestilih.
V.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnosti skupščine
37.	člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz ustave Republike Slovenije.
38.	člen
Pravice in dolžnosti izvršuje skupščina na podlagi ustave, zakonov in statuta.
39.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo.
Skupščina lahko sklene, da se o predlogu predpisa ali drugem vprašanju, ki je pomemben za celotno občino občani o njem izjavijo na referendumu.
Organizacijo in potek javne razprave in referenduma se izvaja v skladu z zakonom.
2.	Sestava zborov
40.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo:
-	zbor združenega dela,
-	zbor krajevnih skupnosti in
-	družbenopolitični zbor.
Vsak zbor šteje 22 delegatov, izvoljenih na neposrednih tajnih volitvah v skladu z zakonom o volitvah.
3.	Pristojnosti zborov
41.	člen
Občinska skupščina v skladu s pristojnostmi, pravicami in dolžnostmi določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine.
Delegati občinske skupščine odločajo v zborih občinske skupščine v skladu z svojimi pristojnostmi.
42.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno.
Delegati posameznega zbora lahko sklenejo, da posamezna vprašanja ne bodo obravnavali. O odločitvi obvestijo ostala zbora, ki vprašanja obravnavata, ta pa sprejmeta ustrezne odločitve.
43.	Člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor odločajo na skupni seji, skupnem zasedanju ali seji zbora.
Skupno sejo skliče in jo vodi predsednik skupščine, o zadevah glasujejo delegati vseh zborov istočasno.
Skupno zasedanje skličejo po dogovoru na seji predsedstva predsedniki zborov. Sejo vodi po dogovoru eden izmed predsednikov zbora ali predsednik skupščine.
Glasovanje na skupnem zasedanju poteka ločeno po zborih.
44.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno na skupni seji:
sprejemajo:
-	statut in spremembe statuta,
-	poslovnik in spremembe poslovnika.
-	druge odloke in akte. ki so pomembni za delo občinske uprave in z zakonom določenih drugih organov;
volijo in razrešujejo:
-	predsednika in podpredsednika SO,
-	predsednika, podpredsednika in Člane IS,
-	funkcionarje - vodje organov za varstvo pravic in lastnine v skladu z zakonom;
imenujejo in razrešujejo:
-	funkcionarje občinskih upravnih organov.
170
URADNE OBJAVE
Koper, 2. avgusta 1991 - Čt. 30
-	drugih funkcionarjev v skladu z zakonom;
odločajo:
-	o podelitvi priznanj in nagrad,
-	o pobratenju z drugimi občinami,
-	o sodelovanju z ostalimi občinami,
-	o drugih zadevah, ki jih predlagajo delegati občinske skupščine ali drugi organi.
4$. člen
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na skupnem zasedanju:
-	določajo načela, cilje in smeri politike družbenega razvoja občine, sprejemajo plan občine, njegove spremembe, dopolnitve ter druge ukrepe za njegovo uresničevanje,
-	sprejemajo odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom,
-	sprejemajo proračun in zaključni račun proračuna občine ter spremembe in dopolnitvi med letom,
-	obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za podjetja, zavode, organizacije in skupnosti v občini in usklajujejo njihove odnose ir interese v skladu s pristojnostmi,
-	odločajo o razpisu občinskega referenduma in sklepajo o drugih oblikah osebnega izjavljanja,
-	skrbijo za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov in določajo politiko njihovega izvrševanja ter obveznosti organov, organizacij in drugih do tega,
-	odločajo o razpisu samoprispevka oz. drugih oblik samopomoči in posojil,
-	obravnavajo vprašanja s področja obrambe in varnosti,
-	organizirajo in zagotavljajo opravljanje nadzorstva na območju občine v skladu s predpisi in dogovori,
-	opravljajo nadzorstvo nad delom IS, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerjajo njihovo delo,
-	uresničujejo varstvo pravic občanov, lastnine ter obravnavajo predloge, mnenja in pobude organov za uresničevanja varstva pravic občanov in skupnosti,
-	opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela javnih podjetij, zavodov in ustanov v skladu z zakonom,
-	določajo temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnoti ter pooblastila,
-	obravnavajo zadeve, ki se nanašajo na združevanje občanov, javne shode, prireditve in druge oblike,
-	opravljajo druge zadeve, za katere je pristojna skupščina.
46.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor lahko zasedajo ločeno.
Sejo zbora skliče in vodi predsednik zbora.
Zbor na samostojni seji obravnava zadeve iz pristojnosti skupščine, navedene v prejšnjem Členu tega statuta, če se tako odločijo delegati posameznega zbora.
O zasedanju zborov na ločenih sejah odloča vsak zbor posebej. Tudi če je odločitev sprejeta le v enem ali dveh zborih, zbori zasedajo na ločenih sejah.
47.	člen
Zbori na samostojnih sejah volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika zbora ter komisije zbora.
48.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od IS poročila in mu postavlja vprašanja. Prav tako lahko zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
49.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov zbora.
Zbor veljavno sprejme odloke, splošne akte ali drugo končno odločitev z večino glasov navzočih delegatov v zboru ali delegatov na skupni seji, razen v primerih, ko je z drugimi akti (zakoni) zahtevana višja stopnja soglasja.
Akte, ki imajo za posledico večjo materialno obveznost tako za podjetja, zavode, skupnosti in organizacije kot tudi za občane, sprejemajo zbori z večino glasov vseh delegatov zbora.
50.	člen
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko tajno glasovanje zahteva zakon oz. tako odločijo delegati zborov.
4.	Predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov
51.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed delegatov v zborih skupščine po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidat je izvoljen, če je dobil večino glasov vseh delegatov skupščine.
Predsednika in podpredsednika se voli za 4 leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to funkcijo.
52.	člen
Predsednik skupščine:
-	predstavlja skupščino,
-	sklicuje in vodi skupne seje zborov,
-	skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnika občinske skupščine glede pristojnosti zborov in teles skupščine in sprejema stališča o drugih, s poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov,
-	podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme skupščina, razen priporočil stališč in predlogov, ki jih sprejme posamezen zbor,
-	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.
Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
53.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika in podpredsednika. Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi seje zbora, skrbi, da zbor dela po poslovniku, podpisuje priporočila, stališča in druge predloge zbora in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.
Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
54.	člen
Predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednike in podpredsednike zborov volijo delegati na podlagi odloka o pristojnostih skupščine in volitvah v občinsko skupščino.
55.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
V slučaju odsotnosti predsednika zbora ga v predsedstvu zamenjuje podpredsednik zbora.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik IS, vodja strokovne službe, lahko pa sodelujejo tudi funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo. Na sejo predsedstva se lahko povabijo tudi predstavniki političnih organizacij v občini.
56.	člen
Predsedstvo skupščine:
-	usklajuje in programira delo zborov in delovnih teles v skupščini ter določa predlog dnevnega reda zasedanja skupščine in čas zasedanja,
-	skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine in ga razlaga,
-	predlaga sredstva, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine,
-	lahko zahteva od IS in drugih delovnih teles skupščine, da ustrezno dopolnijo gradiva za seje zborov oz. seje skupščine,
-	opravlja druge zadeve določene s poslovnikom.
5.	Delovna telesa skupščine in zborov
57.	člen
Skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina ter za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti skupščine.
58.	člen
Občinska skupščina ima naslednje stalne komisije:
-	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
-	statutarno pravno komisijo.
Skupščinske komisije morajo biti sestavljene tako, da je najmanj polovica članov komisije delegatov občinske skupščine. V komisiji lahko sodelujejo zunanji sodelavci.
Vsak zbor skupščine ima tudi komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Zadeve s področja obrambe in zaščite vodi svet, ki mu predseduje predsednik skupščine.
59.	člen
Sestavo, naloge in način dela komisije in ostalih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
S sklepom lahko skupščina ali njen zbor ustanovita občasna delovna telesa in določita delovno področje ter njihovo sestavo.
Predsednika in člane komisije in drugi(i delovnih teles imenuje občinska skupščina.
Koper 2. avgusta 1991 - Št. 30
URADNE OBJAVE
171
VI.	IZVRŠNI SVET
60.	člen
Izvršni svet skupščine občine (v nadaljevanju: izvršni svet) je izvršilni organ skupščine, ki je v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovoren v skupščini za stanje v občini, za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine ter za delo upravnih organov.
61.	člen
Pri izvrševanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet zlasti:
-	skrbi za izvajanje zakonov, politike in izvrševanje odlikov, plana in drugih aktov skupščine,
-	predlaga skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov iz pristojnosti skupščine,
-	izdaja odredbe in predpise za izvrševanje občinskih odlokov,
-	skupščini predlaga plan občine, občinski proračun in spremembe, zaključni račun o izvršitvi proračuna,
-	izvršuje občinski proračun,
-	usklajuje, nadzoruje in usmerja delo upravnih organov za zagotavljanje izvajanja nalog in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine,
-	ustanavlja komisije, odbore in druga stalna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti,
-	sprejema ukrepe za zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah ter ukrepe za odpravo posledic le-teh,
-	opravlja še druge naloge, za katere je pristojen na podlagi ustave, zakonov, tega statuta in sklepov skupščine.
62.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, ki jih izvoli skupščina.
Predsednik, podpredsednik in člani IS se volijo za štiri leta.
63.	Člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, vodi in usklajuje delo izvršnega sveta, sklicuje in vodi seje izvršnega sveta, skrbi za izvrševanje sklepov izvršnega sveta in upravnih organov ter podpisuje akte, ki jih sprejema izvršni svet.
Predsednika izvršnega sveta v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik.
64.	člen
Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga najmanj 7 delegatov občinske skupščine. Predlog mora vsebovati osnovne podatke o predlaganem kandidatu ter kratko obrazložitev. Predlogu mora biti priloženo soglasje kandidata, da sprejema kandidaturo.
Skupščina izvoli mandatarja za sestavo izvršnega sveta.
65.	člen
Mandatar za sestavo izvršnega sveta predlaga kandidate za podpredsednika in člane izvršnega sveta.
Skupščina voli predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta posamično.
Razrešitev izvršnega sveta lahko predlaga najmanj 7 delegatov.
Postopek volitev in razrešitev se opredeli v poslovniku skupščine in v odloku o volitvah.
66.	člen
Predsednik izvršnega sveta predlaga skupščini izvolitev in razrešitev posameznega člana izvršnega sveta ter imenovanja oz. razrešitve predstojnikov upravnih organov.
67.	člen
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe za katere zakon določa, da je funkcija, ki jo opravljajo, nezdružljiva s funkcijo v izvršnem svetu.
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
68.	člen
Če odstopi predsednik ali večina članov izvršnega sveta ali jim je bila izglasovana nezaupnica ter jih skupščina razreši dolžnosti, opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
69.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja drugega splošnega akta, ki se predlaga, ali ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje funkcije, če ne bo sprejet predlagan odlok ali drugi splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Skupščina lahko na predlog najmanj 7 delegatov postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice mora obravnavati in o njej tajno glasovati skupščina.
70.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. O imuniteti članov izvršnega sveta odloča izvršni svet.
Slovesna izjava
71.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine podata slovesno izjavo pred delegati vseh zborov skupščine po izvolitvi.
Predsedniki in podpredsedniki zborov podajo slovesno izjavo pred delegati svojih zborov.
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta podajo slovesno izjavo na prvi seji izvršnega sveta pred predsednikom skupščine.
Slovesno izjavo se podpiše, listino hrani strokovna služba
VII.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
72.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil zlasti:
-	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone ter druge predpise in splošne akte skupščine in izvršnega sveta in zagotavljajo njihovo izvrševanje,
-	odločajo o upravnih postopkih, za katere so pooblaščeni,
-	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve za potrebe skupščine, izvršnega sveta in drugih organov in delovnih teles,
-	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost, na podlagi ustave,,zakonov in sklepov skupščine ter izvršnega sveta.
73.	člen
Upravni organi so organizirani kot sekretariati, oddelki uprave in uprave organizacije v sestavi upravnega organa.
74.	člen
Občinski upravni organi so individualno vodeni upravni organi:
1.	Sekretariat za planiranje in gospodarstvo,
2.	Sekretariat za notranje zadeve,
3.	Sekretariat za obrambo,
4.	Uprava za družbene prihodke,
5.	Geodetska uprava.
75.	člen
Predstojnike upravnih organov imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta.
Vodjo strokovne službe in vodje upravne organizacije v sestavi upravnega organa imenuje in razrešuje izvršni svet in so za svoje delo odgovorni skupščini in izvršnemu svetu.
VIII.	SREDSTVA ZA SKUPNE IN SPLOŠNE POTREBE V OBČINI
76.	člen
V	okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih dajatev, občina samostojno določa višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolaga.
77.	člen
Občinska skupščina lahko za financiranje skupnih potreb razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom.
78.	člen
Občinska skupščina s proračunom vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za financiranje javne porabe v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvideno višino prihodkov.
V	proračunu se izkazujejo vsi prihodki, ki pripadajo občini in dohodki za posamezne namene financiranja javne porabe.
Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
79.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni skupščini predlagati svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so skupščini dolžni tudi poročati o načinu porabe v proračunu zagotovljenih sredstev.
1.	Gospodarske in druge dejavnosti
80.	člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj družbenih dejavnosti in gospodarstva.
172
URADNE OBJAVE
Koper, 2. avgusta 1991 - $t. 30
81.	člen
Občina lahko ustanavlja javna podjetja in zavode v skladu z zakonom o podjetjih in zakonom o zavodih.
82.	člen
Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
IX.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
83.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo odloke, plan. proračun, zaključni račun, deklaracije, resolucije, stališča, priporočila, sklepe in obvezne razlage svojih predpisov ter druge akte.
84.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlagajo:
-	vsak delegat v svojem zboru,
-	izvršni svet,
-	komisija občinske skupščine oz. zbora.
-	predstojniki občinskih upravnih organov iz svojega delovnega področja,
-	krajevne skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta.
8$. člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina, je praviloma izvršni svet.
Če je predlagatelj odloka oz. drugega splošnega akta drug pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje, skupščina pa je dolžna to mnenje obravnavati.
86.	člen
Odloke sprejema skupščina v dvofaznem ali enofaznem postopku.
Skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte. ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti občanov, organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Odlok se lahko izda v enofaznem postopku takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja motenj v poslovanju, preprečevanju naravnih in drugih nesreč, ali pa se zato odloči skupščina na predlog izvršnega sveta.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih.
Planiranje
87.	člen
Cilji, naloge in ukrepi razvoja občine se določijo s plani občine v skladu z njeno pristojnostjo, ki jo ima na osnovi ustave in zakonov.
Dolgoročni in srednjeročni plan občine sta temeljna plana razvoja občine.
Srednjeročni plan občine se praviloma sprejema za obdobje petih let, dolgoročni plan pa za daljše obdobje od petih let.
Odločitev o izdelavi dolgoročnega plana sprejme občinska skupščina.
88.	člen
Dolgoročni in srednjeročni plan (v nadaljnjem besedilu: plan) sprejema občinska skupščina na predlog izvršnega sveta in po metodi o pripravi plana občine.
Za pripravo plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren za pravočasno določitev delovnega programa plana in izvršitev vseh dejanj, ki so nujne za pripravo in predložitev osnutka oz. predloga plana.
89.	člen
Osnutek in predlog plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini.
Izvršni svet v okviru svojih pristojnosti z letnimi programi, ki jih sprejme skupščina, zagotavlja pogoje za uresničevanje plana.
Izvršni svet je odgovoren za uresničevanje sprejetega plana, o uresničevanju poroča skupščini.
Če izvršni svet ugotovi, da plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve. Spremembe in dopolnitve se izvedejo po postopku, ki je predviden za sprejemanje plana občine.
90.	člen
Postopek za sprejemanje odlikov, splošnih aktov in drugih odločitev skupščine se podrobneje določi v poslovniku.
Občinski predpisi in splošni akti občinskih organov se objavljajo v Uradnih objavah primorskih občin ali v Uradnem listu RS.
X VARSTVO PRAVIC IN LASTNINE
91.	člen
Varstvo pravic in lastnine občanov zagotavljajo z zakonom določeni organi:
-	temeljno sodišče,
-	temeljno javno tožilstvo,
-	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
-	sodnik za prekrške,
-	javni pravobranilec.
-	sodišče združenega dela.
-	postaja milice.
92.	člen
Temeljno sodišče kot državni organ varuje svoboščine in pravice občanov.
Občane, ki sodelujejo pri sojenju, voli in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji in postopku, ki je določen z zakonom.
93.	člen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov skupnosti, vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.
94.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju varstva pravic občanov in njihove lastnine.
95.	člen
Občinski sodnik za prekrške je samostojen organ občine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
96.	člen
Javni pravobranilec zastopa občino ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
97.	člen
Sodišče združenega dela spremlja in proučuje odnose in pojave v podjetjih, ustanovah in zavodih ter zagotavlja uresničevanje pravic ter zakonitosti v skladu z veljavno zakonodajo.
98.	člen
Postaja milice v občini varuje življenje in osebno varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter ukrepe v skladu s svojimi pristojnostmi.
99.	člen
Organi, določeni za varstvo pravic in lastnine občanov, našteti v prejšnjih členih, so za svoje delo odgovorni občinski skupščini, kateri so dolžni poročati ter jo obveščati o pojavih, ki imajo poseben pomen za varnost občanov in njihovega imetja.
100.	Člen
Volitve, imenovanja in razrešitve odgovornih oseb organov so opredeljene z ustavo, zakoni in tem statutom.
XI. OBRAMBA IN ZAŠČITA
101.	člen
V	obrambnem načrtu izvršni svet določi na podlagi republiške ocene vojaško-političnih. ekonomskih in drugih razmer v primeru napada na republiko ter svoje ocene, način izvajanja predpisanih ukrepov za pripravljenost, izvajanje mobilizacije in organizacijo ter delovanja v vojni.
102.	člen
V	varnostnem načrtu občina določi ukrepe in aktivnosti za odpravo izrednih razmer.
Obrambni in varnostni načrt morata biti usklajena z načrti sosednjih občin ter z načrti republike.
XH. JAVNOST DELA
103.	člen
Delo občinske skuščine in njenih organov je javno, razen v primeru če je z zakonom ali drugim aktom določen drugačen postopek.
Koper 2. avgusta 1991 - Št. 30
URADNE OBJAVE
173
104.	člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik skupščine predsednik! zborov, predsednik izvršnega sveta ter predstojniki upravnih organov za področje svojega dela.	^
105.	člen
Seje občinske skupščine so javne. Predstavniki podjetij, krajevnih skupnosti, političnih organizacij in drugi lahko sodelujejo pri delu skupščine v skladu s poslovnikom.
XIII SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI
106.	člen
Občina lahko sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen z njimi lahko združuje sredstva in ureja način sodelovanja.
107.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
XIV.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
108.	člen
Pobudo za dopolnitev oz. spremembo statuta lahko dajo:
predsednik skupščine, predsedniki zborov, izvršni svet. krajevne skupnosti ali najmanj 7 delegatov.
O pobudi odloča občinska skupščina.
109.	člen
Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarno pravna komisija skupščine osnutek sprememb oz. poda mnenje do predlagane spremembe ali dopolnitve statuta in ga predloži skupščini.
Ko skupščina sprejme osnutek sprememb in dopolnil, odloči o javni razpravi.
Po končani javni razpravi poda statutarno pravna komisija predlog sprememb in dopolnitev statuta skupščini v obravnavo in sprejem.
Kadar gre za spremembe in dopolnitve statuta na podlagi odločbe ustavnega sodišča, uskladitve z zakonodajo ali ureditve nujnih vprašanj, lahko skupščina sprejme dopolnitve in spremembe statuta brez javne razprave po enofaznem postopku.
110.	člen
Posamezne določbe statuta se lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim sklepom.
Statutarni sklep se sprejme po postopku, ki ga določi skupščina.
XV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
111.	člen
Delo in organizacija skupščine in izvršnega sveta se podrobneje opredeli v poslovniku skupščine.
112.	člen
Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine in njenih organov se morajo uskladiti s tem statutom v roku šestih mesecev po njegovem sprejemu.
113.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 11/78, 34/80. 6/82, 35/90, 7/91)
114.	Člen
Ta statut začne vehati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ILIRSKA BISTRICA mag. Stane PROSEN, dipl. vet. mag. Stane PROSEN, dipl vet., l.r.
OBČtNA KOPER
Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 12. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80), 2. člena odloka o sestavi in pristojnosti zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionatjev skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave, št. 2/90) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 18. iulija 1991 sprejela
ODLOK
O ZDRUŽITVI IN PREIMENOVANJU NASELU PRIDVOR, KOCJANČIČI IN POTOK V NASELJE SV. ANTON, O UKINITVI ULIČNEGA SISTEMA V NASELJU PRIDVOR TER O POIMENOVANJU DELOV NASELJA SV. ANTON
1.	člen
Sedanjemu naselju Pridvor se povrne prejšnje ime Sv. Anton.
2.	člen
Naselje Sv. Anton obsega celotno območje Krajevne skupnosti Pridvor ter sedanji naselji Kocjančiči in Potok, ki s pridružitvijo postaneta dela naselja Sv. Anton.
3.	člen
V sedanjem naselju Pridvor se ukine ulični sistem in imena ulic, določena z odlokom o določitvi imen ulic v naselju Pridvor (Uradne objave, št. 24/83).
4.	člen
Uvede se stara krajinska imena delom naselja Sv. Anton, in sicer:
Farančan, Vrtine, Ravne, Boškatji, Tomažiči, Cerej, Potok, Hrib, Gregoriči, Turki, Fikoni, Sv. Anton, Škofarji, Bužarji, Kavaliči, Klanec, Šušteti, Dolani, Kocjančiči, Dvori, Kortina in Pečki.
5.	člen
Deli naselja obsegajo naslednja območja:
-	FARANČAN: Obsega skupino hiš na SZ strani naselja Sv. Anton; na SV ga omejuje sedanja Cesta Svobode, do odcepa na sedanjo Cesto Prekomorskih brigad (to je tudi Z meja območja); na J strani pa je meja skupine hiš potok Čerej; Z in S mejo območja določa meja krajevne skupnosti.
-	VRTINE: Na JV strani omejuje skupino imenovanih hiš vodotok Bukovica, do sedanje Ceste Svobode in po njej do meje na Z, ki jo določa meja krajevne skupnosti; v območje se zajame sedanja Cesta V. armade v celoti.
-	RAVNE: Manjše območje skupine hiš omejeno na SV s sedanjo Cesto Svobode do odcepa poti na JV, po sedanji ulici Maraškovec; na JZ pa po delu poti Ravne, do sedanje ceste Prekomorskih brigad na Z.
-	BOŠKARJI: S sedanje glavne ceste Svobode na SZ strani, po vodotoku Bukovica, do meje krajevne skupnosti na S, po kateri poteka tudi potok Martežin ter po odcepu le-tega (potok Fredlovec) na V do sedanje Ceste Svobode; na J strani pa parcelnih mejah; območje zajema sedanjo Cesto Talcev v celoti.
-	TOMAŽIČI: SV območje meji na del poti Ravne, na JV gre meja po parcelnih mejah, na J po sedanji Razgledni poti do sedanje Ceste A. Novaka ter po njej na Z do križišča sedanje Ceste Prekomorskih brigad in po njej do križišča sedanjih cest Prekomorskih brigad in A. Novaka na S; sedanja Vrtna pot je v celoti zajeta v območje.
-	CEREJ: Na S strani določa mejo območja potok Cerej; na V pa sedanja Cesta Prekomorskih brigad do križišča s sedanjo Cesto A. Novaka; JV meja poteka po poti k Britovcu ter proti J po parcelnih mejah na Z do meje krajevne skupnosti.
-	POTOK: Je skrajno JZ področje krajevne skupnosti - ostane nespremenjeno.
-	HRIB: S meja poteka po že opisani meji območja Ravne; na Z je meja sedanja Razgledna pot in ulica A. Novaka; na J in V strani pa je meja območja po parcelnih mejah do sedanje Ceste Svobode.
-	GREGORIČI: Meja poimenovanega območja poteka po meji z Boškatji na S po parcelnih mejah vse do Hriba na J.
-	TURKI: Na J določa območje presahnjeni potok do meje z Bo-škarji (Turski potok); na J poteka meja območja pod cesto na Potok ter naprej na Z po parcelnih mejah do Gregoričev in še po Badaševici do Brenjske njive.
-	FIKONI: Na S poteka meja Fikonov mimo pokopališča do ceste po parcelnih mejah za šolo; na J po potoku Badaševica; na SZ po parcelnih mejah.
-	SV. ANTON: To je središčni del naselja Pridvor, zajema objekte kot so šola in cerkev; meja imenovane skupine hiš poteka po parcelnih mejah do Šuštetov (Klanc); enako parcelne meje določajo konec območja na J strani.
174
URADNE OBJAVE
Koper. 2. avgusta 1991 - Št. 30
-	ŠKOFARJI: Na S je meja središčni de! naselja Sv. Anton; na V poteka meja po cesti v Bužarje (de! sedanje Ceste Ljudske oblasti, spada v obravnavano območje); pri Batičevcu gre na JZ mimo Pod-vrha po de!u sedanje Ceste Ljudske oblasti proti Kavaličem.
-	BUŽARJI: na S določa mejo obravnavanega področja meja s Škofarji; na Z poteka meja po sedanji Cesti Ljudske oblasti do meje s Kavaliči (BreŠterani); na vzhodu pa po parcelnih mejah.
-	KV ALI Čl: na SV meji s škofarji (po parcelnih mejah), zajame Bošterane. na J po meji krajevne skupnosti in na Z meji z območjem Potok.
-	KLANEC: S meja poteka po parcelnih mejah nad Kortinco do Z; po sedanji Cesti Svobode ter po stari cesti v Dvore; na J so mejaši Dolani (po potoku).
-	ŠUŠTETI: Področje hiš v Šuštetih omejuje Turski potok do meje s Pečki; na J po potoku (pod Kortinco) do meje s Sv. Petrom; s tem. da je de! sedanje Ceste Lazarja Kavrečiča zajet v območje.
-	DOLANI: Na SZ meji s področjem Klanec (po parcelnih mejah); na Z poteka meja območja proti J po poti ter po meji krajevne skupnosti do križišča na Tabru.
-	KOCJANČIČI: Ostanejo nespremenjeni.
-	DVORI: SZ po stari cesti na Kortino ter po poti pod Dvori k meji krajevne skupnosti na J je končna meja Dvorov stara meja s Kocjančiči.
-	KORTINA: Z J meje, za cesto pod Dvori, se meja Kortine podaljša proti JZ. po parcelnih mejah do sedanje Ceste Lazarja Ka vrečiča mimo Šuštetov; po Turskem potoku zavije po poti nad Vratnicami. Čez Ložo zaokroži Kortine do meje krajevne skupnosti na V.
-	PEČKI: S mejo določa mejna črta krajevne skupnosti, na J območje Šušteti, na Z pa Turki in BoŠkarji
6.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi imen ulic v naselju Pridvor (Uradne objave, št. 24/83).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1992.
Postavitev tabel za označitev naselja in delov naselja se izvede v roku dveh mesecev od začetka veljavnosti tega odloka.
Št.: 016-1/91	Predsednik
Koper. 17. julija 1991	AURELIO JURI. 1. r.
OBČ!NA PtRAN
POPRAVEK
PRAVILNIKA O POGOJIH IN POSTOPKU PRODAJE STANOVANJ. STANOVANJSKIH HIŠ. POSLOVNIH PROSTOROV TER
DRUGIH STAVB (Uradne objave, št. 3/91)
3. člen
V	2. odstavku se med besedama "predpisi* in "Z nepremičninami* vnese besedo "O prometu*.
23. člen
V	1. odstavku. 3. vrstica, se med besedama "pogodba* in "in kupec* vnese besedi "ni veljavna*.
Štev.: 352-4/89-91