Dopisi. Od sv. Križa pri Ljutomeru. (Ognjen križ.) Piav umeteu ogenj so napravili na velikonočno soboto večer pajbari (fanti) križevski na zahodni strani sv. Kiiža s 42 lučicami na stebiih. V sredini teb lueic bila je lepa podoba sv. Križa, kar je bilo 2 do 3 ure daleč še prav lepo videti. Pri tem nedolžuem veselju je donel možnarjev groru po šiiokeui murskem polju. Rakete so švigale visoko po zraku. Res vesol je bil vsak človek videvši to lepo ognjeuo podobo. Hvalc vredni ste vsi, ki ste kaj piipomagali teniu spominu; posebno J. Vrabel, ki je daroval vse, kar je bilo potrebno; Arni Vrbnjak, ki je bil prav umeten ,,ogiijar" in nraketar". Ne pozabite tudi pribodnje leto napraviti nam tega veselja na dan veselega vstajenja Zveličarjevega! Iz StranicpriKonjicah. (Ogenj. — Ozimina.) Lansko leto je pastir posestnika Jur. Slemenaeka v Čretežu užgal cerkveni les. Mož se je temu smejal. Toda letos ob isteui času v noči od 22. do 23. aorila mu je hišno poslopje do tal pogorelo. Šiba božja ga je očitno obiskaia. Da bi mu le bila na korist! Kako da se je ogenj vnel, tega ne vemo. K nesreči je bil hud veter, ki je ogenj tudi na sosedovo strebo pognal. Zgorela je hiša, hlcv in 8 govedi posestniku Jož. Bobičk-u. Zavarovana bila sta obadva posestnika, ali 3 leta že sta plačevanje opuščala, akoravno so se l.judje o tej reči celo pri eerkvi opominjali. Sedaj sta obadva v nesreči, pomoči pa pogresata. Vrcine se je tukaj zdatuo sprijazuilo. Nastopila je zaželjena spomlad. Travica je še mala. Sv. Juri irna še malo zelen plašč. Toda, bvala Bogu, ozimiua ni tako pozcbla, kakor smo se bali. Iz Celja. (Naša Kalvarija oropana). Vera cerkve zida, nevera pa jih razdira. Tega nam je priča tudi zgodovina našega mesta in djanje nevernežev naših časov. Celjska kronika pravi, da 1. 1679 in 1680 je kuga v Celji in sosednih kiajih veliko ljudi pomorila, in v tej veliki sili so šli Celjani bosi s procesijo na grič, kjer zdaj cerkev sv. Jožefa stoji. Tam so 11. noverabra leseni križ postavili in obljubo storili, na onem kraji cerkev pozidati v čast sv. Jožefu, ako Bog njib prošujo usliši in jih po priprošnji sv. Jožefa kuge reši. Leta 1680Je pomor prenebal in Celjani so začeli cerkev sv. Jožefa staviti. Osem sosednih far je Celjanom poniagalo to bogoljubno delo doveršiti. Na stavljenje te cerkvo spominja latinski letopis nad velikimi cerkvenimi vratmi: Divus Josephus pestem Ciliensibus aufert, t. j. sv. Jožef je Celjauom kugo odvzel. — Omenjeni dve leti bile ste tedaj čas velike poskušnje za Celjane, pa oni so ta čas še pri Bogu v svojih stiskah pomoči iskali, so bodili še k božji službi, prejemali sv. zakramente in spoštovali sv. ie5i. Gotovo od tiste, leta 1679., storjene obljube so na prijazni grič sv. Jožefa od dalnih sosednih far za5eli romarji prihajati na dan 19. mavca in tudi 3. nedeljo po Velikinoči, ker se ta čas obbaja spomin varstva sv. Jožefa nad božjim detetorn Jezusom. Tujci in domači kiuečki ljudje še dandanes v obilnern številu na ta prijazni kraj prihajajo, a imenitni mestjani so obljube po predstarših storjene že pozabili, ker se kerščauska zavest po našib mestih sploh nienjša in se ninoži število onih, ki kakor hitro otročja leta zapustijo, tudi Bogu in cerkvi slovo dajo. Leta 1737. bilo je še le 6 kapelic postavljenib pri potu, po kterem se na polnočni strani iz mesta crez Voglajno, črez stopnice pride k sv. Jožefu, s tremi križi, na kterih srednem je ravno ta letnica vsekana. Tudi letos 3. nedeljo po Velikinoči bilo je veliko romarjev od blizo in daleč na ta sv. kiaj prišlo, kteri so že spotoma na gori Kalvaviji in potem pri sv. Jožefu si potrebnib uebeških darov prosili. Pobožnost vernili katoličanov pa gotovo brezverneže najbolj v oči bode iu gotovo to je bil uzrok, da so oni ponoči od 18—19 t. m. 3 kapele na Kalvariji, ki imajo le lcsena slabo napravljena vrata vlomili, in so iz pive podobo sv. Petra, iz 3. in 4. pa 2 podobi Kristusa in 4 Judov odvlekli, in kakor se pravi v vodo pometali, da njih blizo ve5 najti ni. Že pied par leti se je ta budobija parkrat ponavljala, a vendar ne v taki meri, kakor zdaj, ker tačas so se podobe sicer nekoliko porušene našle. — Vsak zvedenec v cerkvenib delih, ki je prišel na našo Kalvarijo, si je gotoro želel, da bi se kaki dobvotniki našli, ki bi v te kapele lepših podob pripravili, ker še tam ostale in one po budobiji odstranjene razun |iodobe Petrove niso okusno izdelane in obrazi taki, da gotovo takih nikder ni; a žalostno znamenje časa neverstva ta 5in vedno ostane, da se iz Bogu posvečenih krajev tudi neokusne podobe siloma odstranjajo po ponočnih klatežih. Upati je, da se bodo te po hudobiji odstranjene podobe s5asoma z lepšimi nadomestile in z mocuim zaklepom pred roko takih hudobnežev zavarovale. — Celjska kronika tudi poroča, da so 1. 1847 rnestjani iii kmetje po griču sv. Jožefa kostanjeva drevesa nasadili. Nedavno so dali naši mestni očetje 12 najlepših teh dreves izkopati na tistem zemljišču, ktero je 5. oo. lazaiistorn v porabo izročeuo, in na kterem njiin pretečeno leto ni bilo dovoljeno sadunosnih dreves, ktera so že bili nasadili, rasti pustiti, ter so jih morali izruvati dati. In ne dosta, da so se ta lepa drevesa, tudi po naših kmetib zasajena, izkopala, še itiknje se niso zadelale v gotovem prepričanju, da ako bočejo oo. lazaristi, od tega prostora kaj inieti, bodo že sami vse krivo poravnali. — Ako gospodje, ki so veliko let po šolah plazili, boljše božjih in cesarskih postav ne poznajo, kaj se hočemo potem od navadnega človeka pii5akovati'?