252
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Presvitli cesar so se 1. dne t. m. iz Schonbrun-a v G a s t e i n podali, kjer je ravno zdaj tudi kralj pruski, s kterim, kakor nekteri časniki trdijo, bo pogovor o poljskih, največ pa nemških zadevah, to je, kar se tiče prenaredbe (reformacije) „nemške zveze" in pa čolnih in kupčijskih zadev. Drugi časnikarji pa nasproti trdijo, da to, da cesar avstrijanski na svoji zemlji obišče kraljevega gosta iz Prusije, ni druzega nič, kakor oseben dokaz gostoljubnosti. — V lastnoročnem pismu presvitli cesar ukazujejo ogerskemu dvornemu kan-celarju grofu Forgaču, naj naznani v St. Martonu v Slo-vakii zbrani matici slovenski, da je škof Movses izvoljen za Njih skrivnega svetovavca, in da matici cesar sami darujejo 1000 gold. — 1. dan t. m. so se začeli med ljudi dajati novi bankovci po 100 gold., ki so zeleno ozaljšani. Bankovci po 100 gold., ki so bili izdani 1. sušca 1858, se bojo jemali pri kasah vseh bank za plačilo ali za meno do 31. julija 1864; od 1. avgusta 1864 do 31. decembra 1864 jih jemljejo samo "banke dunajskih kas; od 1. januarja 1865 se bo moral zatega voljo vsak obrniti do vodstva dunajske banke, da mu jih zamenja; 1. januarja 1871 so ob vso veljavo. — Kakor se sliši, so vsi državni poslanci, kteri niso na Dunaji doma, zapustili Dunaj, tedaj tudi tisti, kteri so bili v odbore voljeni. Po tem takem ¦—praznuje ves zbor. — C. kr. poštarji niso cesarki uradniki. Tako je izreklo ministerstvo kupčijstva. — Cesarski poročnik v Rimu baron Bach (nekdanjiminister) je prosil za odpust na več tednov in pride v jeseni na Dunaj. — Gosp. prof. dr. Miklošič, dosmrtni državni poslanec gosposke zbornice, je za velike svoje zasluge o znan-.stvu prejel vitežki   križ  Leopoldovega reda.   —   Sodbo
zoper gosp. And. Einšpieler-ja o tiskarni pravdi je tudi c. kr. viša  dunajska   sodnija potrdila.   —   „Glasonoša" navdušeno popisuje presrčni sprejem,   ki  ga je doživel poslednje   dni   preteklega   meseca   preuzvišeni   gospod biškup Strosmaj er, ljubljenec naroda, ob svojem prihodu iz Jamnice v K ari o ve c,   pri  kteri priliki so se slavni   gospod tudi  tako   milostljivo   spominjali   matice slovenske.    Karlovčanje   so   te  dneve zapisali z zlatimi črkami v kroniko svojega mesta.   —   Pismo ,   v kterem se opravičujejo ogerski poslanci,   da so vsi stopili iz erdeljskega zbora, sta grof Miko in baron Kemeny 31. julija izročila erdeljskemu dvornemu kancelarju, naj ga pokloni   Njih veličanstvu cesarju.    Tako   so  ukazali cesar, ki so omenjena dva poslanca, pa le vsakega posebej , pred se pustili.  Škof Havnald se je zavoljo svojega izstopa iz deželnega zbora popolnoma  zameril  cesarju.    Kaj bo zdaj vlada storila, da se dopolne število poslancev, ni še znano.   — V Lvovi (Lemberg) je bil 26. dne p. m. velik hrup zoper j ude, tako, da so v 2 judovskih hišah sila veliko šip s kamni pobili:   ni bilo pred miru, da so prišli   vojaki,   ki   so zgrabili 10 kristjanov, kteri so najbolj razsajali.    Začel se je nered s tem, da je na ulicah neki kovač bolnemu konju puščal; radovedni  ljudje — Judje  in kristjanje  —   so   memo-grede ostajali   pri  konju  in  se stepli.    Ker se srd kristjanov do judov Še ni potolažil,   opominja  mestna gosposka meščane, naj bodo mirni. — Francozi,   kteri se toliko hudujejo   nad Rusi,   da  nečloveško ravnajo s Poljaki,   bi   pač imeli poprej pred svojimi  vratami pometati. — Dokaz tega je to, kar ravna francozki maršal Forey v Meksiki: vsem vzame njih premoženje, kteri so zoper Francoze! — „Vojska bo z Rusi!" — se kriči od ene   strani;   „ne  bo je  ne!" — se sliši  od   druge; pravega pa nobeden ne ve,   še   celo   nobena  vlada ne, ker vsaka se boji,   da   ne  bi   iz manjše  vojske velika prekucija ne vstala.    Najbolj za  vojsko  se kaže cesar Napoleon. Kaj in kako bojo še pisale zedinjene vlade ruski vladi, in ali bojo te njih pisma poslednje pisma, ni  še  gotovo.     Boj   poljsko-rusovski   nič   ne   preneha; poljska revolucij na vlada potrebuje denarja ,   zato je 5. julija oklicala,   naj   si   ji   po   sili   posodi  21 milijonov poljskih gold.,   Ladislav Czartorvski,   Jožef Ordega in Ševerin Galezovski  pa  so  za  oskrbnike tega dolga izvoljeni.