URADNI VESTNIK
OBČINE
KAMNIK
KAMNIK. 15. APRILA 1964
LETO L, ŠTEVILKA 5
31.
Na podlagi 98. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije in 94. člena ustave Socialistične republike Slovenije sprejema skupščina občine Kamnik
STATUT
občine Kamnik
Izhajajoč iz ustavnega načela, da je občina temeljna družbenopolitična, ekonomska in samoupravna skupnost občanov, opredeljuje ta statut pravice in dolžnosti občanov ter vseh samoupravnih organov in organizacij. Delovne organizacije in krajevne skupnosti pa s svojimi statuti še določneje izražajo pomen, obseg ir» razvoj posameznih organizacij 'n služb, kakor tudi načela nji-*ove samostojnosti in samoupravnosti ob Istočasni medsebojni odvisnosti in pogojenosti znotraj občine.
Ko izhaja statut občine Kamnik iz ustavnih načel in določil naše države in republike, zagotavlja možnosti in svoboščine za vsestranski razvoj človeške osebnosti, za razvoj humanih odnosov med občani, ki naj temelje na socialistični etiki in na socialističnem pojmovanju družbe in človeka.
Določila o družbeno ekonomskih odnosih izhajajo iz današnje stopnje razvitosti proizvodnih sredstev, delovanja zavestnih socialističnih sil in stopnje strokovne in delovne usposobljenosti občanov. Ta določila omogočajo občanom, da se vključijo v ustvarjalno delo, da sodelujejo Pri krepitvi materialne podlage družbenega razvoja, pri izpopolnjevanju sistema delitve dohodka, pri odločanju o namenski uporabi družbenih sredstev in da odločajo o drugih vprašanjih družbenega življenja v občini, napredek občine bo odvisen od Pravilnega in odgovornega oprav-'fenja samoupravnih pravic in dolžnosti, katerih nosilci so obdani.
. pri nadaljnjem razvijanju pro-*vodnih sil bo občina skrbela za ™sPešeni razvoj industrije in rudarstva ob vzporednem razvijanju
de
Javnosti,  ki  neposredno vpli-
VaJo na standard občanov, ter "Poštevala zasebne pobude obča-nov, če bodo v skladu z našim Uružbenim razvojem.
Občinska skupnost bo podpi-,ala integracijska gibanja, ki ima-*o namen, da s smotrno delitvijo
del in
a> proizvodnim sodelovanjem specializacijo omogočijo po-■ Pešeno vključitev v mednarodno Ue"tev dela.
Posebno pozornost bo občina posvetila hitrejšemu usposabljanju strokovnih kadrov, ki so pogoj za pospešeni gospodarski razvoj.
Napredna kmetijska proizvodnja mora dobiti ustrezno mesto v gospodarstvu občine in v prizadevanjih za uveljavljanje socialističnih družbenih odnosov na vasi.
Občanom, ki prepustijo obdelovalno zemljo družbenim kmetijskim organizacijam, zagotavlja občina ob določenih pogojih preživninsko varstvo.
V skrbi za opravljanje svojih temeljnih nalog na področju družbenih služb bo občina razvijala in utrjevala samoupravnost teh služb ter krepila njihov nadaljnji razvoj glede na svoje materialne možnosti.
Na področju šolstva mora občina pospešeno uresničevati pogoje za enotno osemletno osnovno šolanje otrok. Samoupravni organi šol pa morajo skrbeti za izvajanje takšnega učnega programa, ki bo zagotovil najboljše učne in vzgojne uspehe.
Glede na gospodarsko razvitost občina zagotavlja materialna sredstva za financiranje zdravstvenega varstva občanov predvsem komunalna skupnost zavarovancev. Občinska skupščina pa ■nora skupno z delovnimi in drugimi organizacijami zagotoviti sredstva za izvajanje zdravstvene preventive in z ustreznimi službami skrbeti za skladen razvoj zdravstvene službe v občini.
Občinska skupščina mora skrbeti za socialno varstvo občanov. Odgovornost in skrb za preprečevanje socialnih problemov in za odstranjevanje njihovih vzrokov pa nosijo tudi delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti.
Občinska skupnost bo zlasti skrbela za udeležence NOB, za uveljavljanje njihovih pravic in za urejanje njihovega materialnega položaja.
Na področju kulturnoprosvetne in telesnovzgojne dejavnosti bo težila občinska skupnost k zagotovitvi potrebnih materialnih sredstev za duševno in telesno rekreacijo človeka.
Pomembno vlogo pri mobilizaciji občanov za uresničevanje statuta imajo Zveza komunistov Ju goslavijc kot idejni vodja našega družbenega razvoja, Socialistična zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in druge družbenopolitične in družbene organizacije.
V krajevni skupnosti bodo občani neposredno uveljavljali svoje pravice in dolžnosti glede vprašanj, ki so vsakodnevnega pomena za njihovo življenje. Občinska skupščina pa bo zagotavljala najpotrebnejša materialna sredstva za izvrševanje nalog krajevnih skupnosti.
Občina se bo v interesu občanov in organizacij povezovala s sosednimi občinami, sodelovala pa bo tudi z drugimi jugoslovanskimi mesti in občinami ter z njimi izmenjavala izkušnje.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Kamnik je temeljna družbenopolitična, ekonomska in samoupravna skupnost občanov.
2. člen
Ekonomskopolitična ureditev v občini temelji na odnosih med občani kot svobodnimi enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci, na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju na vseh področjih družbenega življenja.
3. člen
Občina Kamnik:
uresničuje pogoje za delo in za zadovoljevanje materialnih, kulturnih, socialnih in drugih potreb občanov;
uresničuje temeljne funkcije, ki jih ima družbena skupnost na področju družbenoekonomskih razmerij glede uporabe naravnih bogastev in drugih materialnih pogojev ter družbenih sil na podlagi družbene lastnine proizvajalcih sredstev in drugih sredstev za delo, glede razvijanja materialne podlage občine in socialističnih družbenih razmerij ter glede neposrednega vsklajevanja individualnih interesov 6 splošnimi družbenimi interesi;
usmerja in vsklajuje gospodarski in družbeni razvoj;
ureja vprašanja, ki imajo splo-šen pomen za razvoj občine; izenačuje pogoje za delo in za ustvarjanje ter delitev dohodka v delovnih organizacijah v okviru enotnega družbenoekonomskega sistema;
odloča o višini in uporabi sredstev, ki so v okviru družbenega dohodka, doseženega na območju občine, namenjena za kritje skupnih družbenih potreb v občini;
ustvarja pogoje za uresničevanje svojih političnih in drugih pravic;
organizira organe oblasti in družbenega samoupravljanja ter službe, ki imajo skupen pomen za občino;
uresničuje pogoje za organiziranje civilne zaščite, predvojaške vzgoje in za pripravljanje in organiziranje obrambe države;
opravlja družbeno nadzorstvo nad uporabo družbenih sredstev v delovnih in drugih organizacijah;
nadzoruje izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter zakonitost« dela samoupravnih organizacij;
zagotavlja varnost oseb in premoženja ter javni red in mir;
opravlja vse druge družbene zadeve, ki so skupnega pomena za občane in organizacije, v kolikor niso z ustavo in zakoni v pristoj-nostd druge družbenopolitične skupnosti.
4. člen
Naloge občine opravljajo v okviru pravic in dolžnosti, ki so določene z ustavo in zakonom, občinska skupščina in njeni organi, krajevne skupnosti ter občani na zborih volivcev in v drugih obli-
kah neposrednega sodelovanja pri opravljanju družbenih zadev.
Organi občine pri svojem delu sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja v delovnih organizacijah, s Socialistično zvezo delovnega ljudstva in z drugimi družbenimi organizacijami na območju občine ter se opirajo na njihove pobude.
5. člen
Občina opravlja svoje pravice in dolžnosti v skladu z ustavo, zakoni in s tem statutom v okviru enotnega političnega, ekonomskega in pravnega sistema.
Na sedežu občine posluje občinsko sodišče.
6. člen
Sedež občine Kamnik je v mestu Kamnik.
Občina Kamnik je v sestavu okraja Ljubljana.
7. člen
Občina Kamnik je pravna oseba.
8. člen
Občina Kamnik ima svoj emblem in zastavo.
Emblem in zastavo občine predstavljata grb in zastava mesta Kamnika. Grb predstavlja ovalni ščit, na katerem je med vrati stolpa s streho, ki ima na vrhu majhne line, upodobljena Veronika kot poldekle-polriba (riba Faronika) s krono na glavi. Na levi strani stolpa je šesterokraka zvezda, na desni pa polmesec.
Zastava je belo-modra. Belo polje je zgoraj in je po velikosti enako modremu. Na sredini zastave je grb.
9. člen
Praznik občine Kamnik je 27. julij — obletnica začetka revolucije in oborožene vstaje proti okupatorju na Kamniškem.
10. člen
Občan občine Kamnik je vsak državljan SFRJ, ki stalno prebiva na njenem območju in ima v njej vse pravice in dolžnosti, ki so z ustavo in zakoni ter s tem statu-tem določene kot pravice in dolžnosti občanov.
Državljane SFRJ, kakor tudi tuje državljane, ki imajo izredne zasluge za socialistični razvoj, za razvoj znanosti in kulture, za utrjevanje miru in blaginje v svetu in za razvoj in napredek občine, lahko proglasi občina za častne občane.
11. člen
Občina posebno skrbi za vojaške vojne invalide, žrtve fašističnega nasilja, borce NOV in člane njihovih družin.
12. člen
Občani so dolžni po svojih zmožnostih sodelovati v organih družbenega samoupravljanja v občini, z delom prispevati k splošnemu razvoju in napredku občine ter izpolnjevati druge dolžnosti.
13. člen
Delo občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena, je javno: ti organi ali organizacije morajo obveščati občane o svojem delu na zborih volivcev, javnih tribunah, tiskovnih konferencah in z objavljanjem sklepov.
14. člen
Občina samostojno gospodari .s svojimi sredstvi in jih v skladu • svojimi potrebami razporeja v svoj proračun in v svoje sklade.
Občina mora s svojimi sredstvi v prvi vrsti zagotoviti izvrševanje svojih z ustavo in zakoni določenih temeljnih nalog.
15. člen
Občina upravlja družbeno premoženje, v kolikor ga ne uprav ljajo delovne in druge organizacije   ali   širše družbenopolitične skupnosti.
16. člen
Občina usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju z družbenimi načrti, z razvojnimi programi za posamezne panoge, z drugimi ukrepi in materialnimi intervencijami ter ustrezno kreditno politiko v občini.
S temi načrti, programi in ukrepi občina Kamnik zlasti pospešuje razvoj industrije, rudarstva, kmetijstva. gozdarstva, obrti, trgovine,  gostinstva in turizma.
Občina pospešuje turizem /. ugodnim kreditiranjem objektov turističnega pomena, ki povečujejo turistične zmogljivosti in uresničujejo pogoje za večje izkoriščanje obstoiečih zmoaliivosU.
Z občinskim družbenim načrtom se določijo razmerja med gospodarskim razvojem in razvojem družbenih služb ter osebno potrošnjo v občini, predvidijo ukrepi za dosego teh razmerij, razporedijo občinska sTedstva v skladu s temi razmerji ter določijo objekti ali službe, ki se bodo v celoti ali deloma financirali iz občinskih sredstev.
II.
ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB OBČANOV
17. člen
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov na področju izobraževanja in vzgoje, prosvete in kulture, telesne vzgoje in rekreacije, zdravstva, socialnega varstva, stanovanjske ter komunalne dejavnosti in na drugih področjih zagotavlja občina v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem. Skladno s tem občina z letnim in perspektivnim načrtom določa razvoj posameznih služb za zadovoljevanje skupnih potreb.
Materialna sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb se dodeljujejo delovnim in drugim organizacijam, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, na osnovi njihovih vsakoletnih finančnih načrtov in na osnovi pogodb, sklenjenih med občino in temi organizacijami.
Viri sredstev za zadovol je vanje skupnih potreb so:
proračunski dohodka, skladi, lastna sredstva družbenih in drugih organizacij, prispevki občanov in delovnih organizacij ter drugi dohodki.
18. člen
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov zagotavlja občina s po-
sebnimi organizacijami javnih služb, z delovnimi organizacijami in z organi skupščine. Te organizacije ln organi morajo o svojem delu in finančnem stanju poročati ustanovitelju oziroma pristojnemu svetu skupščine na njegov« zahtpvo
19. člen
Delovne organizacije lahko prepustijo krajevnim skupnostim zadovoljevanje posameznih skupnih potreb svojih delavcev, kot so potrebe po obratih družbene prehrane, vzgojno varstvenih ustanovah, počitniških domovih in drugo. V tem primeru se medsebojna razmerja, zlasti glede sredstev, določijo s pogodbo.
20. člen
Občina zagotavlja ■ vsem občanom zadovoljitev skupnih potreb, kot to določajo ustava, zakoni ter drugi predpisi in ta statut.
Izobraževanje in vzgoja
21. člen
Skladno s potrebami celotnega družbenega razvoja in gospodarstva ustanavlja občina splošno izobraževalne, poklicne, strokovne, posebne in druge šole;
skrbi za ustanavljanje vzgojno-varstvenih zavodov ter za ustanavljanje zavodov in organizacij za splošno in Mmk(,-~-r..-. '-nhrn-ževanje;
zagotavlja stalna in reana sredstva za izgradnjo in vzdrževanje šol, vzgojnih ustanov ter za učno-vzgojne moči in osebje le-teh v skladnem odnosu z razvojem gospodarstva in drugih javnih služb s posebnim skladom za šolstvo in rioloča  tudi   način   zbiranla teti
občina skrbi za učnovzgojni ku der vseh šolskih, vzgojnoizobra-ževalnih in kulturnoprosvetnih ustanov, daje sredstva za štipendiranje tega kadra ter imenuje organe družbenega samoupravljanja le-teh.
22. člen
Učencem iz krajev, kjer ni osnovne šole, zagotavlja občina povračilo prevoznih stroškov, če je bivališče učenca oddaljeno od šole več kot 4 km. Višino povračila in pogoje določi občina z odlokom. Na enak način ureja tudi višino povračila stroškov za prevoz učencev srednjih, višjih in visokih ter strokovnih šol.
23. člen
Za otroke s telesnimi in duševnimi motnjami, ki jih ni mogoče vzgajati v rednih šolah ali rednih vzgojnoizobraževalnih zavodih, ustanavlja občina po potrebi posebne šole ali vzgojnoizobraževal-ne zavode, oziroma sofinancira take zavode izven svojega območja, če se v njih izobražujejo njeni občani.
Kultura in proaveta
24. člen
Občina ustanavlja kulturnopro-svetne zavode, službe in organizacije ter pospešuje njihov razvoj skladno s porastom in razvojem gospodarstva ter potrebami in pravicami občanov s posebnim i rzirom na dosedanje tradicije, kulturnozgodovinsko in umetnost-nozgodovinsko preteklost občine;
pomaga društvom in organizacijam pri izvajanju njihovih nalog na kulturnoprosvetnem področju;
glede na bogastvo in vrednost kulturnih, zgodovinskih, etnograf-
skih in drugih spomenikov ter zgodovine delavskega gibanja, naše revolucije in upora proti okupatorju, skrbi za ohranitev teh vrednot ter zagotavlja ustrezne ukrepe za njihovo čuvanje, ohranjevanje in restavracijo;
v okviru potreb in svojih možnosti razvija in pospešuje lokalno založniško dejavnost tiska in publikacij;
skrbi za izgradnjo, vzdrževanje in funkcionalnost dosedanjih in novih objektov, ki služijo kultur-noprosvetnim potrebam in namenom občanov in širše družbene skupnosti;
zagotavlja stalna in redna sredstva v skladnem odnosu z razvojem gospodarstva in drugih javnih služb za dejavnost kulturnoprosvetnih zavodov, društev in organizacij in določa način zbiranja teh sredstev.
Telesna vzgoja
25. člen
Občina skrbi za pravilen razvoj telesnovzgojne dejavnosti v društvih, učnih in vzgojnih zavodih, za izgradnjo telesnovzgojnih, športnih in rekreacijskih objektov, otroških igrišč, gradi športne napravo in objekte, podpira občinsko zvezo za telesno vzgojo in druga društva pri njihovem delovanju in strokovnem usmerjanju telesnovzgojne dejavnosti.
Skladno s skrbjo za druge telesnovzgojne dejavnosti skrbi občina tudi za planinstvo ter za gradnjo in vzdrževanje in vzdrževanje planinskih objektov in naprav.
Zdravstvo
28. člen
Občina skrbi za zdravstveno varstvo občanov in jim zagotavlja tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jih ji nalagajo splošni predpisi in ki so osnovni pogoj za razvoj njihove delovne sposobnosti in ustvarjalnosti;
skrbi za organizacijo in delovanje zdravstvene službe n za zdravstveni kader;
skrbi za ugodne zdravstven'.! pogoje nosečnic, matere in otroki, ter za zdrav razvoj otrok in mladine;
odstranjuje vzroke in posledice obolenj in invalidnosti;
skrbi za ugodne higienske razmere za življenje in delo in razvija zdravstveno kulturo občanov;
zagotavlja vsakoletni zdravniški pregled vseh šoloobveznih otrok in učeče se mladine ter otrok v varstvenih zavodih.
27. člen
Zdravstveno dejavnost opravljajo zdravstveni zavodi.
V zdravstvenih zavodih je občanom zagotovljena zdravstvena pomoč v ordinacijah splošne prakse zdravstvenega doma in v obratnih ambulantah.
Zdravstveni zavodi zagotavljajo občanom tudi zdravniške obiske na domu in strokovno bolniško nego na domu;
zdravljenje bolnikov pri specialistih aH v specialnih zavodih;
zobozdravstveno pomoč;
zdravstveno varstvo in pomoč za žene, otroke in šolsko mladino v dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah;
prvo pcmoč in prevoz ponesrečenih, nenadno ali nevarno obolelih porodnic v zdravstvene zavode;
zdravstveno varstvo in pomoč za športnike;
pomoč patronažne službe občanom, ki so posebno izpostavljeni zdravju škodljivim vplivom okolja in preskrbo z zdravili v lekarni.
Za tiste vrste zdravstvenega varstva, ki ga na svojem območju ne more zagotoviti, pa občina poskrbi, da jih opravlja ustrezni zavod druge občine.
28. člen
Občinsku skupščina zagotavlja s posebnimi predpisi materialna »redrtva 7a tiatc preventivne dejavnosti, za katere ni plačnik posebni sklad ali delovna organizacija.
29. člen
Program razvoja zdravstvenega varstva določa občina v sodelovanju z zdravstvenimi zavodi, s komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja, občinskim odborom HK, krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami. Pri izvajanju tega programa občina zlasti spodbuja združevanje sredstev delovnih organizacij in krajevnih skupnosti za ustanavljanje in financiranje zdravstvenih zavodov ter občane in delovne organizacije pri akcijah zdravstveno humanitarnega značaja.
30. člen
Za občane, ki niso zdravstveno zavarovani, krije občina delno ali v celoti stroške zdravstvenega varstva. Pogoje za kritje stroškov zdravstvenega varstva določi občina s posebnim odlokom.
Socialno varstvo
Na področju socialnega varstva skrbi občina za odstranjevanje vzrokov, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme;
skrbi za varstvo družine, zlasti za varstvo otrok (rejništvo, skrbništvo in druge oblike varstva);
skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi sami skrbeli zase, za svoje pravice in za varstvo svojih koristi;
organizira pomoč starim in bolnim osebam na domu ali v zavodih;
zagotavlja denarno in drugo neposredno pomoč socialno ogroženim občanom;
izvaja varstvo invalidov, borcev NOV, žrtev fašističnega nasilja in njihovih družin;
skrbi za usposabljanje inv/did-ne mladine, invalidnih in defekt-nih oseb ter za njihovo ustrezno zaposlitev.
V primeru potrebe more občina ustanoviti center za socialno varstvo.
32. člen
Organi samoupravljanja delovnih in drugih organizacij, krajevne skupnosti in občani so dolžni preprečevati vzroke za nastanek socialnih problemov in jih odstranjevati tam, kjer so že nastali.
Veterinarstvo
33. člen
Občina skrbi za zdravstveno zaščito živali vseh vrst, predvsem pa za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih, parazitarnih in vzrejnih bolezni.
Občina zagotavlja pravilno delovanje veterinarske službe s svojo veterinarsko inšpekcijo, ki skrbi za upravne veterinarske zadeve, za preprečevanje in zatiranje
URADNI VESTNIH
i
STKAN 19
živalskih kužnih bolezni in za higieno živil živalskega izvora.
Za zagotovitev zdravstvene zabite žviali ima občina veterinarski zavod, ki opravlja strokovne operativne veterinarske naloge, zlasti pa preventivno in kurativno veterinarsko službo na svojem območju; z umetnim osemenjevanjem pa vrši reprodukcijo živalskega fonda.
Zdravstveno zaščito za živali družbenega sektorja zagotavlja občina s tem, da skrbi za organizacijo stalne veterinarske službe ali stalnega veterinarskega kadra pri družbenih živinorejskih organizacijah.
Stanovanjska izgradnja
34. člen
Za gradnjo stanovanjskih in poslovnih zgradb zagotavlja občimi pravnim in fizičnim osebam urejena nezazidana gradbena zem-mljišča.
35. člen
Za stanovanjsko izgradnjo nameni občina sredstva stanovanjskega sklada in sredstva delovnih organizacij in občanov.
Z lastnimi sredstvi sodeluje občina pri izgradnji stanovanj za borce NOV, družine padlih borcev ter žrtev fašističnega nasilja in občanov, ki uživajo socialno varstvo občine.
Občina spodbuja in organizira združevanje sredstev občanov in delovnih organizacij za stanovanjsko izgradnjo.
Občinska skupščina s posebnim Predpisom določa kreditno politiko za stanovanjsko izgradnjo.
Občina skrbi za pravilno razdeljevanje stanovanj, ki so družbena lastnina, za urejanje stanovanjskih razmerij in za dosledno uveljavljanje stanovanjskih pravic občanov ter za njihove vsaj najnujnejše stanovanjske prostore.
Za stanovanja zaposlenih občanov skrbijo njihove delovne organizacije, občina pa skrbi za stanovanja občanov, zaposlenih v tistih javnih službah, ki jih sama financira.
Komunalna dejavnost
36. člen
Občina skrbi za preskrbo z električno energijo in vodo, skrbi za opravljanje požarnovarnostne, gorskoreševalne in dimnikarske službe, za vzdrževanje pokopališč, cest in potov, za prometne zveze, javno razsvetljavo, kanalizacijo, vzdrževanje čistoče, izgled krajev, organizacijo tržnice, za opravljanje obrtnih uslug, pogrebnih uslug in podobnih zadev.
37. člen
Skrb za pravUno delovanje komunalnih naprav in opravljanje komunalnih storitev poveri občila komunalnim in drugim organizacijam.
. Komunalne organizacije poslu-¡tejo po splošnih predpisih, ki ve-'jajo za take organizacije, in po Predpisih, ki jih izda skupščina a'i po njenem pooblastilu drug '"•gan.
38. člen
Cene za storitve in tarife komunalnih organizacij določa ali Potrjuje skupščina. Skupščina PredPisuje tudi višino prispevkov 'bčanov, delovnih in drugih orga-
izacij  za uporabo komunalnih
naprav in za usluge, kadar ni mogoče ugotoviti posameznih korist-
nikov.
39. člen
Komunalne organizacije, ki opravljajo službo za zadovoljevanje skupnih potreb občanov na območju občine, ustanavlja občinska skupščina, če s predpisi širše družbene skupnosti ni drugače določeno.
40. člen
Z letnim in perspektivnim načrtom določa občina razvoj posameznih služb za zadovoljevanje skupnih potreb skladno z razvojem proizvajalnih sil in drugimi materialnimi možnostmi.
Sredstva, ki jih delovne in dru-ee organizacije namenijo za zadovoljitev skupnih potreb, je mogoče uporabiti le v skladu a smernicami družbenega načrta.
Druge dejavnosti
41. člen
Občina zagotavlja opravljanje službe za zaposlovanje delavcev, katastrsko geodetske službe tef skrbi za opravljanje drugih siužb za zadovoljevanje skupnih potreb.
42. člen
Na območju občine lahko skupščina, krajevne skupnosti ali družbene organizacije ustanovijo za zadovoljevanje skupnih potreb še druge organizacije.
43. člen
Delovno organizacije, ki opravljajo službo za zadovoljevanje skupnih potreb, morajo poročati
ustanovitelju ali pristojnemu svetu skupščine o svojem delu in o finančnem stanju.
44. člen
Delovne organizacije zadovoljujejo tiste skupne potrebe svojih delavcev, ki zagotavljajo povečano delovno sposobnost delovne skupnosti (obrali družbene prehrane, ustanove otroškega varstva, počitniški domovi in drugo).
Ce delovne organizacije teh skupnih potreb svojih delavcev ne zadovoljujejo, so dolžne iz sklada skupne porabe prispevati sredstva organizaciji, ki te potrebe njihovih delavcev zadovoljuje.
Delovne in druge organizacije, ki z investicijsko dejavnostjo ali z vzdrževanjem svojih objektov in naprav povzročajo, da je treba v občini zadovoljevati večje skupne potrebe, morajo zagotoviti skupščini oziroma krajevni skupnosti ■sorazmeren del sredstev za kritje povečanih skupnih potreb.
III.
OBČINSKI NAČRTI IN PROGRAMI
45. člen
Občina ' usmerja in vsklajujo gospodarski razvoj družbenih služb in razvoj družbenega standarda na svojem območju z letnim in perspektivnim družbenim načrtom za posamezne panoge gospodarstva ali javnih služb, pa tudi s programi razvoja za daljša razdobja.
46. člen
Z urbanističnim projektom določa občina ureditev mesta in po-
sameznih naselij, temeljno prometno mrežo, zazidalne okoliše, rekreacijske prostore, ureditev voda, mrežo šolskih, zdravstvenih, kulturnoprosvetnih zavodov in drugo.
47. člen
Razen z družbenimi načrti usmerja občina gospodarski razvoj in razvoj družbenih služb tudi s smotrno uporabo svojih sredstev, z združevanjem svojih sredstev in sredstev delovnih organizacij in občanov, s kreditno politiko ter s priporočili delovnim organizacijam.
48. člen
S svojim načrtom usmerja občina razvoj gospodarstva v posameznih gospodarskih panogah s tem, da določa obseg proizvodnje, stopnjo produktivnosti, narodni dohodek in njegovo razdelitev. Skladno z razvojem gospodarstva določa tudi razvoj javnih služb in družbenega standarda.
49. člen
Družbeni načrt določa smernice in proporce kreditne politike, ukrepe za dvig dohodka delovnih organizacij in posameznikov skladno z uspehi njihovega dela ter ukrepe za vskladitev osebne in skupne potrošnje s proizvodnjo, z dohodkom in s produktivnostjo
50. člen
Zaradi usmerjanja in vsklaje-vanja gospodarskega in družbenega razvoja v občini morajo delovne organizacije dostavljati osnutke in sprejete letne in perspektivne načrte ter investicijske programe občinski skupščini.
51. člen
Osnutek letnega in perspektivnega načrta izdela pristojni upravni organ. Po obravnavi osnutka na sejah svetov občinske skupščine sestavi svet za družbeni plan in finance predlog načrta in ga pošlje v obravnavo organiz* • cijam, ki so določene, da razpravljajo o občinskem proračunu, in vsem delovnim organizacijam. Tudi nadaljnji postopek glede sprejemanja je enak kot za .sprejetje občinskega proračuna.
52. člen
Načrti gospodarskega in družbenega razvoja, ki jih je sprejela občinska skupščina, so obvezni za občane ter vse delovne in druge organizacije.
53. člen
Izvrševanje družbenega načrta spremljajo pristojni upravni organi, kd po preteku vsakega četrtletja sestavijo poročilo in ga predložijo v obravnavo pristojnim svetom.
54. člen
Svet za družbeni plan in finance mora predložiti občinski skupščini polletno poročilo o izvršitvi načrta, na njeno zahtevo pa tudi poročila iz prejšnjega člena.
55. člen
Občinska skupščina objavi po obravnavi poročila o izpolnitvi letnega načrta glavne podatke o izpolnitvi in sklepe, ki jih je v zvezi s tem sprejela.
56. člen
S kreditno politiko občina usmerja svoj gospodarski razvoj,
ki je določen z družbenimi načrti in predpisi in sicer:
z naložbami po najugodnejših ekonomskih kriterijih;
s priporočili uporabnikom družbenih sredstev, da združujejo sredstva za izvršitev nalog, predvidenih v družbenih načrtih;
z zbiranjem sredstev organizacij in občanov;
s kreditiranjem gospodarskih in drugih delovnih organizacij in občanov;
s spremljanjem razvoja gospodarskih in drugih organizacij;
z družbenim nadzorstvom.
Svojo kreditno politiko uresničuje občina s komunalno banko.
.57. člen
Komunalna banka posluje s finančnimi sredstvi občine, sredstvi delovnih organizacij ter lastnimi sredstvi skladno s predpisi, družbenimi načrti in določili tega statuta. Posojila daje iz lastnih bančnih sredstev, iz združenih sredstev in iz sredstev, ki jih najame v ta namen.
Komunalna banka mora zagotoviti razpoložljiva sredstva prvenstveno tistim delovnim organizacijam in za take dejavnosti, ki skladno z družbenim načrtom dosežejo najboljši ekonomski učinek.
IV.
OBČINSKA SREDSTVA
58. člen
Občina opravlja svoje naloge s sredstvi, ki ji pripadajo iz družbenega dohodka, s sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov in k sredstvi, ki jih na podlagi proste odločitve združujejo de'.ovne in druge organizacije ter občani v občini.
59. člen
Vire dohodkov v občini določajo predpisi širše družbenopolitične skupnosti v okviru enotnega družbenoekonomskega sistema in enotne delitve družbenega dohodka. Občinska skupščina pa jih določa z družbenim načrtom ali z rdloki.
Delovne organizacije, krajevne skupnosti in državljani lahko združujejo svoja sredstva za kritje skupnih potreb občanov ali za razvijanje in napredek dejavnosti skupnega pomena. Združena sredstva se ne smejo uporabiti v druge namene.
60. člen
Občinska skupščina predpisuje krajevne dajatve, upoštevaje dejanske skupne potrebe v občini, malerialne možnosti občanov, nivo splošne potrošnje in gibanj«' osebnega in družbenega standarda.
61. člen
Za izgradnjo objektov za zadovoljitev skupnih potreb lahko uvede občina krajevni samoprispevek.
Krajevni samoprispevek lahko uvede za del območja ali pa za celotno območje občine. Za uvedbo krajevnega samoprispevka za celotno območje občine mora občinska skupščina razpisati referendum; za uvedbo krajevnega samoprispevka za del območja pa je potrebno soglasje vseh zborov volivcev tistega območja.
Krajevni samoprispevek je mogoče uporabiti samo v namene, za katere je bil uveden.
62. člen
Smernice za izdelavo proračuna daje občinska skupščina na podlagi razprave in analize devetmesečne izvršitve dohodkov in izdatkov proračuna tekočega leta.
Proračun strokovno izdela organ, pristojen za finance, ki zbere zahteve temeljnih upravnih organov, samostojnih organov in služb, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih koristnikov.
Osnutek proračuna dohodkov in izdatkov obravnava svet za družbeni plan in finance, ki izdela predlog proračuna in ga pošlje v razpravo občinskemu odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva, zborom volivcev in krajevnim skupnostim.
O njihovih predlogih in načrtih glede proračuna razpravlja svet za družbeni plan in finance in sestavi predlog proračuna, ki ga predloži občinski skupščini skupno s predlogi in mnenji organizacij, ki jih ni upošteval.
Po obravnavi sprejme občinska skupščina proračun, ki vsebuje pregled vseh dohodkov in izdatkov proračuna in skladov.
63. člen
Izvrševanje proračuna spremlja svet za družbeni plan in finance in o tem obvešča občinsko skupščino. _
64. člen
Zaključni račun proračuna sprejme skupščina.
65. člen
Občina ima sklade za financiranje tistih dejavnosti, ki zahtevajo stalna in trajno zagotovljena sredstva. Skupščina ustanavlja sklade z odloki.
66. člen
Skladi so praviloma pravne osebe in jih občina ustanavlja po načelih družbenega samoupravljanja.
Natančnejše predpise o poslovanju skladov določajo statuti skladov, ki jih potrdi ali predipiše občinska skupščina.
67. člen
Skiadom pripadajo sredstva po ustanovitvenih odlokih, družbenem planu in drugih predpisih; način uporabe pa je določen s finančnim načrtom in s programom sklada.
68. člen
Občinska skupščina razpravlja o finančnih načrtih in programih skladov in o njihovih zaključnih računih ter pri tem določa smernice za delo in porabo sredstev.
Ce skupščina ugotovi nesmotrno ali nenamensko razporeditev sredstev sklada, lahko odpravi ali razveljavi akt organa družbenega samoupravljanja sklada.
Organi družbenega samoupravljanja sklada morajo dajati skupščini na njeno zahtevo občasna poročila, letna poročila pa ob predložitvi letnega zaključnega računa
69. člen
Občani morajo biti seznanjeni s porabo sredstev skladov. V ta namen je treba finančne načrte, programe skladov in zaključne račune objaviti, lahko pa jih tudi obravnavajo zbori volivcev.
RAZMERJA OBČINSKIH ORGANOV DO DELOVNIH ORGANIZACIJ
70. člen
Delovne organizacije obveščajo občinsko skupščino in njene organe o svojem delu ter o splošnem ekonomskem in finančnem stanju, o izpolnjevanju proizvodnega načrta ter o zdravstvenem in higiensko tehničnem varstvu zaposlenih s tem, da jim na njihovo zahtevo dostavijo poročila.
Delovne organizacije morajo pošiljati občinski skupščini oziroma organu, ki nadzoruje zakonitost njihovega poslovanja, tudi sklepe sej najvišjega organa samoupravljanja, sprejete letne in perspektivne proizvodne načrte ali delovne programe in investicijske načrte.
Delovne organizacije so dolžne odgovoriti na anketo, ki jo izvedejo občinska skupščina ali njeni organi, da bi ugotovili primernost ali način zadovoljitve določenih skupnih potreb občanov.
71. člen
Poročila in druge akte delovnih organizacij iz prejšnjega člena prouči pristojni organ občinske skupščine, ki po potrebi pripravi predlog za obravnavanje zadeve pri pristojnem svetu; ta pa lahko predloži zadevo v obravnavo občinski skupščini.
72. člen
Ce občinska skupščina oziroma ustrezni svet ali komisija po obravnavanju poročila ali drugega akta delovne organizacije o zadevi sprejme določena mnenin aili
priporočila, jih sporoči delovni organizaciji. Najvišji organ samoupravljanja delovne organizacije mora mnenje oziroma priporočilo obravnavati na prvi prihodnji seji in nato sporočiti svoje stališče organu, ki je mnenje ali priporočilo dal.
Samoupravni organ delovne organizacije mora seznaniti delovno skupnost z mnenjem ali priporočilom skupščine, kadar le-ta to zahteva.
73. člen
Občinska skupščina daje poroštvene izjave za posojila delovnim organizacijam, kadar te najemajo posojila za razširitev ali izboljšanje poslovanja, če je naložba ekonomsko in tehnološko utemeljena in ni v nasprotju z družbenim načrtom občine.
Občinska skupščina odkloni delovni organizaciji poroštvo za posojilo, če ugotovi, da delovna organizacija slabo gospodari in se ne ravna po njenih priporočilih, ki naj izboljšajo poslovanje.
74. člen
Za pospeševanje razvoja gospodarstva in družbenih služb v občini ter za zadovoljevanje skupnih potreb občanov organizira občinska skupščina na lastno pobudo ali na pobudo zainteresiranih delovnih organizacij skupne akcije.
Na posvetu predstavnikov samoupravnih organov delovnih or ganizacij. ki ga lahko skliče predsednik občinske skupščine, se vsklajujejo interesi in sestavi program skupne akcije.
Obveznosti, ki zadenejo v skupni akciji občino in delovne organizacije, urede s pogodbo.
75. člen
Neposredno nadzorstvo nad delom komunalnih organizacij opravljajo pristojni sveti občinske skupščine.
Svet skupščine je v izvajanju nadzorstva upravičen odreči soglasje aktom komunalne organizacije, če so v nasprotju z interesi občanov pri zadovoljevanju skupnih potreb.
76. člen
Komunalna organizacija se mora pri svojem delu oziroma poslovanju držati smernic pristojnega sveta občinske skupščine.
Ce meni komunalna organizacija, da izvrševanje smernic krši samoupravne pravice delovne skupnosti, ali da bi zaradi neeko-nomskih cen zašla v težak finančni položaj, lahko v petnajstih dne po prejemu smernic vloži ugovor pri občinski skupščini.
Ce skupščina ugotovi, da cene niso ekonomske in kljub temu zavrne ugovor, je dolžna zagotoviti sredstva za nadomestitev do dejanske ekonomske cene.
Skupščina obravnava ugovore na prvi seji ter je njena odločitev za komunalno organizacijo obvezna.
77. člen
Občinska skupščina zagotovi sredstva za sanacijo delovne organizacije le v primerih, če je le-ta zašla v težave zaradi objektivnih okoliščin in če je občina zainteresirana za njen nadaljnji obstoj.
78. člen
Občinska skupščina nadzoruje s svojimi in druBimi orRnini poslovanje in razpolaganje /. družbeni mi sredstvi, s katerimi upravljajo delovne in družbene organizacije ter drugi.
VI.
ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
Sestava in organizacija
79. člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti občine.
Skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti; V vsakem zboru je 28 odbornikov.
Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter drugi občani, ki delajo na območju občine in za katere je to določeno z zakonom.
80. člen
Odbornik ne more biti istočasno član obeh zborov. Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen v isti zbor skupščine razen odbornikov, ki so bili izvoljeni v okrajno skupščino. Le-ti v naslednji mandatni dobi ne morejo biti ponovno izvoljeni za odbornike okrajne skupščine.
Ce so odborniki obeh zborov v celoti izvoljeni na novo, določi skupščina na prvi seji, katerim odbornikom traja mandatna doba dve leti.
Področje in delo
81. člen
Skupščina opravlja zadeve iz svoje pristojnosti neposredno ali s svojimi organi. Samo na seji opravlja skupščina tc-le zadeve:
odloča o spremembi statuta;
sprejema družbene načrte;
sprejema urbanistične načrte;
sprejema proračun in zaključni račun;
sprejema splošne predpise, odločbe in sklepe;
sprejema resolucije in daje priporočila organom družbenega samoupravljanja;
ustanavlja delovne organizacije;
ustanavlja sklade in odloča o prenehanju njihovega obstoja;
izvršuje družbeno nadzorstvo nad delovanjem delovnih in drugih organizacij v občini in nadzoruje delo svojih organov ter jim daje smernice;
proučuje poročila, analize in elaborate iz raznih področij ter na podlagi teh sprejema sklepe, priporočila in ustrezne ukrepe;
sodeluje z občinskim sodiščem pri spremljanju in proučevanju družbenih odnosov in pojavov in obravnava njegova poročila o uporabi zakonov in o problemih njegovega dela;
izvršuje družbeni nadzor nad uporabo družbenih sredstev;
odloča o sklepanju pogodb glede nepremičnin;
najema posojila in prevzema poroštvo za posijila delovnim organizacijam;
voli in razrešuje predsednika skupščine, člane svetov in komisij skupščine in delegate v predstavniška telesa širših družbenopolitičnih   «kupnoMti,   «odniku in
sodnike porotnike občinskega sodišča, sodnika za prekrške in njegovega namestnika, imenuje in razrešuje tajnika skupščine in predstojnike temeljnih upravnih organov ter opravlja druge volitve in imenovanja ali razrešitve;
sklepa o višini nagrade predsedniku ter o povračilu stroškov odbornikom skupščine, članom svetov in komisij;
sklepa o organizaciji upravnih organov;
sklepa o predlogih zborov volivcev in po potrebi ukrepa;
razpisuje referendum;
proglaša zaslužne osebe za častne občane;
sprejema poslovnik;
sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine;
odloča o drugih vprašanjih, za katere je pristojna.
82. člen
O zadevah iz pristojnosti skupščine razpravljata in odločala zbora praviloma skupno.
Zbora zasedata ločeno, če tako sklene skupščina, ali če tako zahteva večina navzočih odbornikov posameznega zbora.
V izključni pristojnosti posameznega zbora so volitve predsedujočega na seji zbora, volitve mandat noimunitetne komisije, nadomestne volitve in odpoklic odbornikov zbora.
83. člen
Zaradi obravnavanja in reševanja vprašanj splošnega pomena za občino lahko skupščina zaseda skupno z občinskim odborom Socialistične zveze delovnega ljudstva, občinskim sindikalnim svetom ali občinskim komitejem /.veze mladine Slovenije.
URADNI VESTNIH
STRAN 21
V tem primeru je to zasedanje družbenopolitičnega zbora občine, ki ga skliče predsednik na predlog skupščine ali navedenih družbeno-političnih organizacij.
84. člen
Kadar odločata zbora na ločenih sejah, morata predpis ali sklep izglasovati v enakem besedilu.
Ce se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila.
Komisijo sestavljajo člani obeh zborov v enakem številu.
Komisija poroča obema zboroma na skupni seji; če se zbora tudi po poročilu komisije ne sporazumeta za enako besedilo, odložita sejo na prihodnji dan. Ce se tudi na tej seji zbora ne sporazumeta, sklep ni sprejet, zadeve pa nato ne moreta obravnavati pred potekom šestih mesecev, razen če gre za sprejetje družbenega načrta in proračuna.
Poslovnik predpisuje podrobnejši postopek vsklajevanja in poslovanja komisije.
85. člen
Skupščina sklepa veljavno, kadar je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora; zbor •sklepa veljavno, če je navzoča večina odbornikov
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih odbornikov skupščine.
Sprememba občinskega statuta, družbeni načrt in proračun so sprejeti, če je zanje glasovala večina odbornikov vsakega zbora.
86. člen
Glasovanje na seji je praviloma javno.
Skupščina lahko odloči, da je v posameznih primerih glasovanje tajno.
87. člen
Seje skupščine so javne; le v izjemnih primerih so lahko tajne, o čemer sklepa skupščina.
Na sejah skupščine ima pravico sodelovati v razpravah razen odbornikov skupščine tudi tajnik skupščine.
Skupščina lahko povabi na svojo sejo predstavnike delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, kadar razpravlja o njihovem delu in o vprašanjih, ki so jih le-te predlagale.
88. člen
Seje skupščine in zborov sklit cuje predsednik skupščine po potrebi.
Predsednik je dolžan sklicati sejo skupščine, če to zahteva ena tretjina odbornikov enega zbora, eden od svetov skupščine ali občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva. Le-ti pa morajo predlagati, katero zadevo naj skupščina obravnava. Ce predsednik kljub zahtevi ne skliče seje skupščine v roku 15 dni, jo skliče Predsednik okrajne skupščine.
Skupnim sejam predseduje Predsednik skupščine, sejo posameznega zbora pa vodi predsedujoči, ki ga med seboj izvolijo odborniki zbora.
89. člen
Skupščina enkrat letno obravnava poročila:
o delu ;-vetov in komisij skupščine;
o delu krajevnih skupnosti in zborov volivcev; 0 delu upravnih organov,
Skupščina lahko obravnava tudi poročila o delu drugih organov in organizacij, če je tako določeno s predpisi širše družbene skupnosti, oziroma če to sama odloči.
Poročila iz drugega in četrtega odstavka tega člena skupščina objavi in jih lahko obravnavajo zbori volivcev.
90. člen
Podrobnejše določbe o delu skupščine in posameznih zborov vsebuje poslovnik, ki ima tudi določbe za delo komisij in svetov skupščine, če ti nimajo lastnih poslovnikov.
Predsednik
91. člen
Skupščina izvoli med svojimi člani predsednika.
Kandidata za predsednika skupščine lahko predlaga najmanj deset odbornikov na lastno pobudo ali na pobudo občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Volitve so javne ali tajne.
Za predsednika skupščine je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov od skupnega števila odbornikov obeh zborov.
Predsednik je izvoljen za dobo. za katero je izvoljena občinska skupščina.
Po preteku mandata skupščine predsednik nadaljuje z delom do izvolitve novega predsednika.
Predsednik predstavlja skupščino, zastopa občino kot pravno osebo ter opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo ustava, predpisi in ta statut ter zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
92. člen
Predsednik skupščine:
skrbi za pripravo sej skupščine in njenih zborov, sklicuje in vodi seje. skrbi za delo skupščine in njenih organov in za izvršitev sklepov skupščine;
vsklaju.je delo organov skupščine z delom drugih organov v občini;
vsklajuje s tajnikom delo občinskih organov, kadar ti kot strokovni organi pripravljajo zadeve zaradi odločanja v skupščini in svetih;
lahko zahteva od tajnika ali starešin upravnih organov podatke in poročila, ki so potrebni za delo skupščine in njenih organov, ali za izvajanje njenih sklepov;
lahko odredi svetu ali komisiji skupščine, da obravnava posamezna vprašanja s svojega področja ter lahko skliče sejo sveta, če predsednik sveta na njegovo zahtevo tega ne stori;
zadrži izvršitev ali sklep organa skupščine, izdanega izven upravnega postopka, če misli, da je nezakonit;
sme zadržati izvršitev aktov, če misli, da so v nasprotju s politiko skupščine; če je akt zadržal, ga mora predložiti skupščini na prvi sejii, da o njem odloča.
93. člen
Skupščina ima lahko podpredsednika, ki ga izvoli na enak način kot predsednika.
V odsotnosti nadomešča predsednika podpredsednik, v odsotnosti tega pa odbornik, ki ga pooblasti skupščina.
Predsednik lahko prenese določene zadeve s svojega delovnega področja podpredsedniku v samostojno opravljanje.
94. člen
Predsedniku in podpredsedniku pripada za stalno delo v skupščini mesečna nagrada.
Pravice in dolžnosti odbornikov
95. člen
Dolžnost odbornika skupščine je častna družbena funkcija.
Odborniki imajo zlasti te-le pravice in dolžnosti:
udeleževati se sej skupščine in njenih organov in sodelovati pri njihovem delu;
seznaniti se z ustreznim gradivom, ki je v pripravi za sejo skupščine ali njenih organov;
predlagati, da skupščina sprejme splošne predpise in sklepa o posameznih zadevah;
zahtevati pojasnilo o posameznih zadevah (interpelacija), predlagati spremembe in dopolnitve besedila aktov (amandmaji) in predlagati, da se zadeva umakne z dnevnega reda, ali da se obravnavanje preloži;
sprožiti obravnavo in odločanje o kateremkoli vprašanju splošnega pomena za občino ali za širšo družbeno skupnost in o vprašanju, ki ima pomen za območje vo-vilne enote;
poročati o delu skupščine volivcem na zborih volivcev, na sestankih družbenopolitičnih organizacij in ob podobnih prilikah;
skrbeti, da so zbori volivcev v njihovi volilni enoti redno sklicani, aktivno sodelovati v delu teh zborov ter skrbeti, da pristojni organi izvršijo sprejete sklepe:
zahtevati strokovno pomoč upravnih organov za opravljanje svojih dolžnosti v skupščini ter v ta namen tudi brezplačno uporabljati publikacije in strokovno knjižnico;
imajo pravico do povračila stroškov, ki so nastali z opravljanjem njihove dolžnosti; če pa opravljajo stalno delo v skupščini, pa tudi pravico do mesečne nagrade.
96. člen
Odbornik skupščine uživa v času mandata imuniteto.
Odbornik skupščine ne sme biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali mnenje, izraženo v skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali začeti zoper njega kazenski postopek; če zbor ni zbran, da privolitev mandatno imunitetna komisija; zbor, ki mu odbornik pripada, pa mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev ni potrebna, če gre za kaznivo dajanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če so odbornika skupščine zalotili pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen
97. člen
Odborniki skupščine so za opravljanje dolžnosti odgovorni občanom in skupščini.
Vsak odbornik skupščine ima pravico na seji predlagati postopek za odpoklic odbornika zbora, ki se najmanj šest mesecev zaporedoma ni udeležil sej zbora.
Predlog za sprožitev postopka o odpoklicu odbornika je sprejet, če je glasovala zanj večina vseh odbornikov ustreznega zbora.
Akti skupščine
98. člen
Pri izvrševanju svojih . nalog sprejema skupščina odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, priporočila in druge akte.
Odlok je splošen predpis, s katerim skupščina ureja zadeve, ki so splošnega pomena za gospodarski, komunalni, kulturni ali socialni razvoj občine in ki niso urejene z zakonom ali z drugim predpisom, ali zadeve, za katerih ureditev je skupščina pooblaščena z zakonom ali z drugim predpisom.
Odredba je akt, ki ga izda skupščina zaradi izvršitve predpisa širše družbene skupnosti ali svojega predpisa v primeru, ko gre za ureditev določenega stanja, ki ima splošni pomen.
Navodilo je akt, s katerim se zaradi izvršitve predpisa določajo pravila za postopek in delo upravnih organov ali za opravljanje upravnih zadev.
Za ureditev vprašanj splošnega in trajnega pomena sprejema skupščina posebne normativne predpise s posebnim nazivom, kot so: poslovnik skupščine, družbeni načrt in proračun. Z resolucijo ali priporočilom določa skupščina v posebnih vprašanjih načelna stališča in usmerja delovanje organizacij.
Posamezne primere ureja skupščina z odločbo, s sklepom pa odloča o tistih vprašanjih, za katera ne izdaja splošnih predpisov ali odločb.
99. člen
Vse akte skupščine podpisuje predsednik, če ni s predpisi drugače določeno.
Svoje akte obja\l'a skupščina v Uradnem vestnikii. jadnem glasilu občine Kamnik.
Predpisi začno veljat; osmi dan po objavi v uradnem glasilu, če ni v samem predpisu določeno, da začne veljati v krajšem roku.
Organi skupščine
100. člen
Organi skupščine so: komisije, sveti in upravni organi.
Komisije skupščine
101. člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, za pripravo predlogov in za opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja ima skupščina lahko komisije, ki so stalne in začasne.
Stalne komisije skupščine se ustanovijo s tem statutom. Sestavljajo jih člani skupščine, razen komisije za volitve in imenovanja, katere člani so tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
Mandat članov komisije traja dve leti.
Začasne komisije imenuje skupščina za opravljanje nalog, ki jih določi ob imenovanju komisije. Začasne komisije sestavljajo člani skupščine, lahko pa tudi predstavniki delovnih organizacij in drugi občani.
102. člen
Stalne komisije skupščine so: komisije za družbeno nadzorstvo;
komisija za volitve in imenovanja;
komisija za prošnje in pritožbe.
Komisija za družbeno nadzorstvo ima pet članov, komisija za volitve in imenovanja ter komisija za prošnje in pritožbe pa imata po sedem članov.
Sestav zadnjih dveh komisij določi skupščina s posebnim aktom.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak svojo mandatno imunitetno komisijo, od katerih ima vsaka po tri člane.
103. člen
Komisija za družbeno nadzorstvo nadzoruje način uporabe družbenih sredstev v delovnih in drugih organizacijah in predlaga skupščini ukrepe za pravilno uporabo družbenih sredstev; proučuje delovanje služb, ki opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela upravnih organov, delovnih in drugih organizacij ter občanov; ugotavlja kršitev zakonitosti družbene discipline in predlaga pristojnim organom primerne ukrepe: predlaga skupščini ali posameznemu zboru osnutke priporočil.
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe državljanov in organizacij, ki zadevajo delo organov skupščine ali delo organov samoupravljanja v občini ter predlaga skupščini in njenim organom ali organom družbenega samoupravljanja u-6rrezne ukrepe za odpravo nepravilnosti. Komisija lahko zahteva od pristojnih organov potrebna pojasnila, lahko pa zasliši vlagatelja prošnje ali pritožbe ter pripravi tudi druge dokaze, če je to potrebno zaradi ugotovitve dejanskega stanja. Ce organ, ki mu je komisija predlagala odpravo nepravilnosti, tega ne upošteva, mora o tem obvestiti komisijo ter navesti svoje razloge. Ce komisija meni, da razlogi organa niso dovolj tehtni, predloži zahtevo skupščini.
Komisija za volitve in imenovanja določa in predlaga skupščini volitve in imenovanja v organe skupščine in druge organe, za katere je pristojna po predpisih ter predlaga razrešitve. Ta komisija obravnava tudi splošna vprašanja kadrovske politike.
Mandatnoimunitetna komisija obravnava vprašanja mandata ali imunitetnih pravic članov posameznega zbora.
Sveti skupščine
104. člen
Sveti so politični izvršilni organi skupščine in organi družbenega samoupravljanja na. področju, za katerega so ustanovljeni.
Sveti skupščine skrbe za izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter predpisov skupščine, obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne in druge organizacije svojega področja, usmerjajo delo upravnih organov in predlagajo osnutke predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina.
105. člen
Svete skupščine sestavljajo člani, ki jih izvolijo vanje delovne in družbene organizacije, in člani, ki jih izvoli skupščina med odborniki in drugimi občani.
Pred potekom mandatne dobe skupščina z odlokom določi organizacije in število članov 6veta. ki jih te imenujejo.
V posamezni svet imenuje skupščina najmanj dva odbornika in določeno število občanov.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana sveta skupščine.
Predsednika sveta imenuje skupščina.
106. člen
Skupščina ima naslednje svete:
svet za splošne in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
svet za družbeni načrt in finance, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov:
svet za delo, industrijo in obrt, ki ga sestavljajo predsednik in deset članov;
svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem, ki ga sestavljajo predsednik in deset članov;
svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve; ki ga sestavljajo predsednik in deset članov;
svet za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo, ki ga sestavljajo predsednik in deset članov;
svet za zdravstvo in socialno varstvo, ki ga sestavljajo predsednik in deset članov.
107. člen
Svet za splošne in notranje zadeve obravnava zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov skupščine, zadeve državljanskih stanj, varstva, javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja ter zadeve, ki ne spadajo v področje drugih svetov.
Svet za družbeni načrt in finance obravnava in sprejme predlog družbenega načrta, proračuna in zaključnega računa, obravnava zadevo v zvezi z Izvajanjem družbenega načrta in proračuna, katastrsko geodetske službe ter druge zadeve s področja financ in premoženjsko pravnih zadev.
Svet. za delo, industrijo in obrt obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, prometa, obrtništva, dela in zaposlovanja, socialnega zavarovanja ter druge gospodarske zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih svetov
Svet za blagovni promet, go stinstvo in turizem obravnava zadeve s področja blagovnega prometa, gostinstva in turizma.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova.
Svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve obravnava zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, cest. stanovanjske politike in druge komunalne zadeve.
Svet za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo obravnava zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje, pošolskega izobraževanja in izobraževanja zaposlenih, ustanov otroškega varstva, ljudske pro-svete, kulture, spomeniškega varstva, tiska in s področja telesne vzgoje.
Svet za zdravstvo in socialno varstvo obravnava zadeve s področja splošnega varstva in varstva družine, borcev in žrtev fašističnega nasilja ter skrbništva odraslih in mladoletnih, skrbi za skladen razvoj zdravstvene službe, obravnava delo zdravstvenih zavodov in opravlja druge zadeve s tega področja.
108. člen
Ce kakšna zadeva s področja enega sveta spada tudi v področ-
je drugega sveta, ali vanj posega, mora svet pred odločanjem dobiti mnenje prizadetega sveta.
Ce je sporno, kateri svet naj obravnava in rešuje zadevo, odloči o tem predsednik skupščine; svet, ki se ne strinja z odločitvijo predsednika skupščine, lahko zahteva, da o sporu odloči skupščina.
109. člen
Sveti skupščine delajo na sejah. Seje sklicuje predsednik sveta.
Na svoje seje lahko vabi svet predstavnike delovnih in drugih organizacij ter občane.
110. člen
Svet odloča z odločbo ali sklepom v zadevah, za katere je tako določeno z zakonom ali predpisom. Akte sveta podpisuje predsednik sveta, če ni z drugimi predpisi drugače določeno. Predstojnik upravnega organa, v čigar delovno področje spadajo zadeve iz pristojnosti sveta, se mora udeležiti seje, ali zagotoviti, da se je udeleži drug strokovni uslužbenec upravnega organa zaradi pojasnil in strokovnega mnenja.
111. člen
Svet za svoje delo odgovarja skupščini in ji občasno poroča o problemih s svojega delovnega področja, enkrat v letu pa poda splošno poročilo.
112. člen
Za proučevanje posameznih vprašanj in priprav predlogov lahko svet ustanovi komisije. Te komisije nimajo pravice odločanja
OMHnskn Mprnva
113. člen
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, če ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine ali organi širših družbeno-političnih skupnosti, ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe.
Upravni organi opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja samostojno v mejah zakonskih pooblastil ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov. Za delo so odgovorni skupščini in svetom.
Delo upravnih organov je javno, v kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, ali da jih je prepovedano objaviti.
114. člen
Upravni organi morajo skupščino in ustrezne svete redno in sproti seznanjati s problemi na svojem področju in jim s svojimi pobudami in predlogi ponnagati pri uresničevanju njihovih nalog.
Upravni organi morajo opozarjati skupščino in ustrezne svete na protiustavne in nezakonite splošne akte, ki jih izdajo delovne in druge samostojne organizacije.
Upravni organi morajo seznanjati organe samoupravljanja v delovnih organizacijah z nezakonitostmi in drugimi nepravilnostmi v delu organizacije, ki so jih ugotovili pri izvrševanju upravnega nadzorstva in jim predlagati ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.
115. člen
Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij zlasti s tem, da:
skrbijo za hitro in gospodarno poslovanje ter s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo drugim organizacijam v občini v njihovih prizadevanjih za boljše poslovanje ter učinkovitejše zadovoljevanje potreb občanov;
organ ia*rajo in pomagajo pri organiziranju služb, ki so namenjene neposredno občanom, da lahko hitreje in s čim manjšimi stroški uveljavijo svoje pravice in koristi oziroma opravijo svojo dolžnost.
116. člen
Upravni organi so temeljni in posebni.
Temeljni upravni organi so:
oddelek za občo upravo in družbene službe;
oddelek za notranje zadeve;
oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve;
oddelek za finance;
oddelek za narodno obrambo.
Posebni upravni organi so:
krajevni uradi Komenda, Kre-garjevo, Laze v Tuhinju in Mot-nik;
sodnik za prekrške;
disciplinsko sodišče.
Notranjo organizacijo in sistemizacijo upravnih organov določita tajnik skupščine in svet delovnega kolektiva s pravilnikom, ki ga potrdi skupščina.
117. člen
Oddelek za občo upravo in družbene službe opravlja zadeve s področja organizacije občinskih organov in zavodov, »i«1.omixacije ^c^ovrrrn^inra^in^cleiovf]Tn meri j, opravlja upravne zadeve s področja obče uprave, šolstva, kulture, prosvete, telesne vzgoje, zdravstva jn socialnega varstva, opravlja splošno pisarniško službo, opravlja službo za prošnje in pritožbe, službo pravne pomoči občanom in organizacijam ter druge zadeve iz pristojnosti upravnih organov.
Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve s področja vzdrževanja reda in miru v občini, varnosti prometa, vodstva državljanskih stanj, službe prijav in odjav bivanja, izdajanja potnih dovoljenj, dovoljenje za orožje in razstrelivo in druge zadeve s področja notranjih zadev.
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s podaja industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, prometa, gostinstva In turizma, lova in ribolova, dela, delovnih razmerij, socialnega zavarovanja, komunalnih zadev, gradbeništva, jrbanizma in stanovanjskih zadev ,or opravlja tudi zadeve v zvezi s programom družbenega razvoja občine.
Oddelek za finance opravlja upravne zadeve v zvezi s pripravo proračuna in zaključnega računa, spremlja izvrševanje proračuna, občinskega družbenega račrta. opravlja računovodsko službo za občinski proračun in sklade, opravlja upravne zadeve na področju premožen j sko-prav-nih razmerij glede zc mljišč v družbeni lastnini, odmerja in iz-terjuje davke in druge davščine in nadzoruje, kako vplačujejo delovne in druge organizacije družbene prispevke.
Oddelek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokov-
ne zadeve s področja narodne nbramibe.
11 H. člen
Krajevni urad opravlja tele zadeve:
vodi matične knjige, državljanske knjige in volilne imenike ter izdaja izpisk iz njih;
sprejema vloge občanov za or-Kane skupščine;
opravlja prijavno m odjavno .službo in vodi register občanov;
izdaja živinske potne liste;
opravlja tudi druge zadeve po veljavnih predpisih za zadeve, ki mu jih naroči skupščina.
119. člen
Sodnik za prekrške vodi upravno kazenski postopek in izdaja na prvi stopnji odločbe o prekrških, za katere je pristojen po zakonu, ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje občinska skupščina po določbah zakona.
Delo sodnika za prekrške in druga vprašanja te službe urejuje zakon.
120. člen
Disciplinsko sodišče sestavljajo predsednik in dva člana. Vsak ima svojega namestnika.
121. člen
Predsednika disciplinskega sodišča in enega člana ter njuna namestnika imenuje skupščina, drugega člana in njegovega namestnika pa delegira občinski sindikalni svet.
■^^^^     122. ^^^M Mandatna doba predsednika in članov disciplinskega sodišča ter njihovih namestnikov traja dve
leti.
Tajnik in starešine upravnih organov
123. člen
Najvišji starešina občinskih upravnih organov in disciplinski starešina vseh delovnih ljudi, zaposlenih, v občinski upravi, je tajnik. Tajnik lahko posamezne disciplinske pravice prenese na neposrednega starešino. Za svoje delo je odgovoren skupščini in njenemu predsedniku. Tajniku določa osebni dohodek občinska skupščina.
124. člen
Tajnik občinske skupščine skrbi in je osebno odgovoren za to, da občinska uprava kot celota v redu deluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po ustavi;
skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog;
nadzoruje in vsklajuje delo upravnih organov;
skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov;
pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanju sej skupščine in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in skupščinskih komisij;
opravlja druge naloge, ki jih 'ma po zakonu in posebnih predpisih, ali ki mu jih naloži občinska skupščina.
Tajnik mora posebej skrbeti za Pravilno in hitro poslovanje služb v občinski upravi. Stalno mora
spremljati odnose med upravo in občani in skrbeti, da se ti odnosi nenehno zboljšujejo skladno s položajem in vlogo občana in človeka v naši družbeni skupnosti.
Tajnik se mora' udeleževati sej občinske skupščine ter na zahtevo odbornikov pojasnjevati osnutke predpisov, delo občinske uprave in druga pomembnejša vprašanja.
125. člen
Starešina upravnega organa vodi in organizira delo upravnega organa in je odgovoren za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog.
Pri izvrševanju nalog ima starešina upravnega organa pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
126. člen
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa.
Za tajnika lahko imenuje osebo, ki ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo in najmanj osem let ustrezne prakse.
Za starešino upravnega organa lahko imenuje osebo, ki ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo in najmanj pet let ustrezne prakse.
Uslužbenci občinske uprave in njihovo samoupravljanje
127. člen
Uslužbenci občinske uprave so javni uslužbenci. Svoja delovna mesta dobe na podlagi javnega
razpisa.
Uslužbenci so osebno odgovorni neposrednemu starešini za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
128. člen
Uslužbenci in delavci, zaposleni v občinski upravi, predstavljajo delovno skupnost, ki v mejah zakonitih predpisov po načelu samoupravljanja samostojno ureja vprašanje notranjih razmerij v občinski upravi.
Pravico samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje občinske uprave neposredno in s svetom delovne skupnosti kot svojim predstavniškim organom.
Samoupravljanje delovnih ljudi v občinski upravi je v skladu z zakonom urejeno s posebnim pravilnikom.
129. člen
Sredstva za delo zagotovi občinskim upravnim organom občinska skupščina v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela.
Sredstva za delo predstavljajo dohodek upravnih organov.
Delovna skupnost razpolaga s svojim dohodkom samostojno in ga deli v skladu s pravilnikom, s svojim finančnim načrtom in zaključnim računom.
VII.
NEPOSREDNO SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI
Krajevna skupnost
130. člen
V občini Kamnik se lahko ustanovijo krajevne skupnosti kot skupnosti neposredne samouprave občanov.
Krajevna skupnost lahko obsega eno ali več naselij; pogoji za njeno ustanovitev pa so zlasti:
skupni interesi občanov;
urbanistična in geografska celovitost območja;
skupne komunalne naprave — cesta, vodovod, električno omrežje itd.;
gravitacija prebivalstva glede zaposlitve:
skupni interesi glede šolstva, prosvete in kulture, zdravstva in socialnega varstva;
skupni interesi občanov glede preskrbovanja z živili in drugim,
drugi interesi, ki povezujejo občane na določenem območju.
131. člen
V krajevni skupnosti organizirajo občani komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, prosvetne, kulturne, vzgojne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselja. ■ | j
Krajevna skupnost skrbi za napredek stanovanjskega gospodarstva in strokovno pomaga hišnim svetom in občanom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš.
Krajevna skupnost obravnava poslovanje delovnih organizacij, ki na njenem območju skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov.
132. čl»n
Krajevne skupnosti ustanovijo občani na zboru volivcev.
Sklep je veljaven, če je na zboru najmanj 10 % volivcev in če je bil predlog sprejet z večino glasov navzočih.
Sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti velja, ko ga potrdi občinska skupščina.
133. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme najvišji predstavniški organ krajevne skupnosti, potrdi pa občinska skupščina.
Statut krajevn« skupnosti določa delovno področje, naloge, pravice in dolžnosti, organizacijo in delo krajevne skupnosti, način ustanavljanja servisov in delovnih organizacij ter druga vprašanja.
Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini, da sprejme predpis ali drug splošni akt.
Občinska skupščina mora o predlogu razpravljati na svoji prvi seji po njegovem prejemu.
134. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
135. člen
Najvišji predstavniški organ krajevne skupnosti sta lahko zbor občanov kot članov krajevne skupnosti ali svet krajevne skupnosti.
Zbor občanov sestavljajo občani, ki so dopolnili 15. leto starosti.
136. člen
Krajevna skupnost lahko: uvede krajevni samoprispevek, če se zanj izrečejo občani na zboru volivcev, na katerem mora biti navzoča veČina volivcev;
organizira občane za izvajanje javnih del na svojem območju; sklicuje zbore volivcev;
daje pripombe in predloge na akte, ki jih da v razpravo občinska skupščina;
sodeluje pri delu organov družbenega samoupravljanja na območju krajevne skupnosti;
upravlja z družbenim premoženjem, ki ji ga prepusti v upravljanje ali uporabo občinska skupščina;
objavlja sklepe zbora volivcev;
ureja druge zadeve, ki so pomembne za območje krajevne skupnosti.
137. člen
Krajevna skupnost opravlja svoje naloge neposredno s tem, da aktivira občane, posredno pa s svojimi organi, servisi, zavodi in drugimi organizacijami.
Občinska skupščina lahko z odlokom prenese na posamezne ali na vse krajevne skupnosti na območju občine zadeve glede skrbi in vzdrževanja posameznih komunalnih objektov in objektov družbenega standarda ter jim zaupa organizacijo ustrezne službe, za katero zagotovi tudi sredstva za kritje stroškov. Na krajevno skupnost ni mogoče prenesti izvrševanja upravnih pristojnosti s področja državne uprave.
138. člen
Krajevna skupnost sestavi za vsako leto svoj delovni program. Program določa naloge, višino sredstev in način, ki naj ta sredstva zagotovi.
Osnutek delovnega programa predloži svet krajevne skupnosti v razpravo in potrditev zboru volivcev. Program mora biti vskla-jen z družbenim načrtom občine.
139. člen
Krajevna skupnost ima finančni načrt dohodkov in izdatkov.
O predlogu finančnega načrta razpravlja in sklepa zbor volivcev.
Za redno poslovanje prejema krajevna skupnost vsako leto iz proračunskih sredstev občine dotacijo v skladu s svojim programom.
Iz skladov občine lahko skupščina namensko dodeli krajevni skupnosti tudi posebna sredstva za investicijske potrebe. Ta sredstva ji lahko dodeli s pogojem, da občani sami zberejo del potrebnih sredstev.
140. člen
Za opravljanje svojih nalog lahko krajevna skupnost najema posojila.
141. člen
Dohodki krajevne skupnosti so:
dotacija iz proračuna občine;
prispevki občanov;
dohodki, ki jih doseže krajevna skupnost z neposrednim opravljanjem svojih nalog;
dohodki od delovnih organizacij, ki jih le-te določijo v svojih statutih in v zaključnih računih;
del najemnin od poslovnih in stanovanjskih prostorov, ki jih določi občinska skupščina;
dohodki od turistične takse in drugi dohodki.
142. člen
Krajevno skupnost ■ upravljajo občani neposredno na zborih volivcev ali na zborih občanov in posredno s svetom krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti izvolijo občani na zboru volivcev.
STRAN 24
liiADM VESTNIH
Mandat; čianov sveta traja štiri leta, tako da se vsako drugo leto izmenja polovica članov.
Svet izvoli med svojimi člani predsednika.
Krajevna skupnost lahko ustanovi še druge organe.
143. člen
Za poravnavanje sporov med občani lahko ustanovijo krajevne skupnosti poravnalne svete.
144. člen
Krajevna skupnost poroča občinski skupščini enkrat letno o svojem delu, poročilo pa predhodno obravnava zbor volivcev.
Občinska skupščina lahko razveljavi delovni in finančni načrt krajevne skupnosti, če nista v skladu s splošnimi predpisi družbene skupnosti, z družbenim načrtom ali odloki občinske skupščine.
Zaradi vsklajevanja skupnih interesov krajevnih skupnosti lahko predsednik občinske skupščine sklicuje posvete predstavnikov krajevnih skupnosti.
145. člen
Občinska ■! -čina in njeni organi nadzoruje zakonitost dela organov krajevna skupnosti.
Zbori volivcev
146. člen
Na zborih volivcev i /avnavajo občani vprašanja, ki so splošno pomembna za življenje in delo v naselju, pa tudi za življenje in delo v občini in v širših družbenopolitičnih skupnosti ter predlagajo reševanje takih vprašanj; opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo ali zakonom ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali s tem statutom.
147. člen
Sklicatelj skliče zbor volivcev praviloma za območja volilne enote, lahko pa tudi za del volilne enote, za več volilnih enot ali za območje krajevne skupnosti.
148. člen
Zbor volivcev je treba sklicati po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. Zbor volivcev lahko skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, svet krajevne skupnosti, občinski ali krajevni
odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ali desetina občanov z območja volilne enote. Ce zahteva sklicanje zbora desetina volivcev, ga mora sklicati predsednik občinske skupščine.
Sklicanje zbora volivcev lahko zahteva za svojo volilno enoto ali za del enote tudi odbornik občinske skupščine.
149. člen
Sklicanje zbora volivcev je treba objaviti na razglasni deski ali na drug način na območju, za katerega je zbor volivcev sklican. Sklic se objavi pet dni pred zborom, v nujnih primerih pa tudi v krajšem roku.
Razglas o sklicanju zbora volivcev mora obsegati: predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter kdo in na čigavo zahtevo ga sklicuje.
150. člen
Zbor volivcev začne predstavnik sklicatelja in ga vodi do izvolitve tričlanskega delovnega predsedstva.
Delovno predsedstvo izvolijo občani na zboru.
O delu zbora je treba pisati zapisnik; zapisnikarja določi sklicatelj zbora.
Občani izvolijo na zboru dva overovatelja zapisnika.
Zbor sklepa veljavno, če je navzočih najmanj ena desetina volivcev z območja zbora, v kolikor ni za odločanje v posameznih zadevah predpisana posebna udeležba.
Občani imajo na zboru pravico postavljati vprašanja in razpravljati o delu občinske skupščine in
njenih organov, o delovnih In drugih samoupravnih organizacijah, krajevni skupnosti in njenih organih. Zboru morajo prisostvovati odborniki občinske skupščine, ki so izvoljeni na območju krajevne skupnosti ali volilne enote, v kateri je zbor, ter odgovarjati na vprašanja. Odgovarjati je treba takoj. V kolikor bi bili za odgovore potrebni podatki, ki bi jih bilo treba šele zbrati, je volivcem treba odgovoriti na takšno vprašanje na prvem prihodnjem zboru volivcev.
Vsak občan lahko predlaga zboru sprejem sklepov. Predloge sklepov mora zbor obravnavati po vrstnem redu.
Sklepe sprejema zbor z dviganjem rok, če ne sklene drugače.
1'redlog sklepu je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih volivcev, razen če ni za posamezne primere določeno drugače.
151. člen
Zapisnik zbora volivcev pošlje zapisnikar najpozneje v petih dneh tajniku občinske skupščine, ki mora zagotoviti, da se s predlogi in sklepi zbora volivcev, ki zadevajo občinsko skupščino, seznanijo občinska skupščina in pristojni organi. Občinska skupščina in njeni organi presojajo zakonitost sprejetih sklepov.
Predloge zborov volivcev obravnavajo ter njihove sklepe izvršujejo krajevna skupnost in njeni organi ali občinska skupščina in njeni organi.
O izvršitvi sklepov in predlogov zborov volivcev iz pristojnosti občinske skupščine poroča na prihodnjem zboru volivcev odbornik občinske skupščine, izvoljen na območju zbora volivcev, ali drug odbornik, ki ga določi občinska skupščina.
152. člen
Zbor delovnih ljudi je treba sklicati v delovni organizaciji ali za več delovnih organizacij. Zbor obravnava vprašanja, ki imajo pomen za občino, širšo družbenopolitično skupnost in delovne ljudi v delovnih organizacijah, za katere je sklican zbor.
Za sklicanje in delo zbora delovnih ljudi je smiselno uporabljati določbe tega poglavja.
Občinski referendum
15'!. člen
Na referendumu, ki ga razpiše občinska skupščina, volivci neposredno odločajo o skupnih vprašanjih, ki imajo pomen za posamezen kraj ali za občino.
Občinski referendum razpiše skupščina v primerih, ki jih določa zakon. Lahko ga razpiše tudi na predlog krajevne skupnosti, delovne ali družbenopolitične organizacije, da se volivci vnaprej izjavijo o posameznih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, ali pa potrdijo odlok ali drug akt skupščine. Razpis objavi v Uradnem vestniku občine Kamnik in na krajevno običajen način.
Referendum se izvede po postopku, ki ga določa zakon.
VIII.
SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI OBČINAMI IN OKRAJEM
154. člen
Zaradi urejanja zadev, ki so skupnega pomena za več občin in zaradi zadovoljevanja različnih potreb občanov z območja posameznih občin, lahko ustanavlja občina z drugimi občinami skupne službe, zavode in sklade.
Skupne službe in sklade ustanavlja na področjih, za katere je mnenja, da za njihovo delovanje ni pogojev na njenem območju.
Zaradi urejanja zadev iz prvega in drugega odstavka tega člena se more občina povezati z okrajem.
155. člen
Medsebojna razmerja pri ustanavljanju skupnih služb in skladov se urede s posebno pogodbo.
156. člen
Občinska skupščina lahko zaradi uresničevanja svojih nalog ustanovi z drugo občinsko skupščino skupne delovne organizacije, združuje sredstva, izmenjuje izkušnje, organizira skupne akcije in druge oblike medsebojne pomoči in sodelovanja. Vsa ta razmerja se urejajo s posebno pogodbo.
IX.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
157. člen
V   šestih   mesecih   pu  «rprc*j«*t i 11
TegasItaTuTaTnora oDCinsKa skupščina vskladiti predpise z določbami tega statuta.
158. člen
Statut začne veljati trideset dni po objavi v Uradnem vestniku občine Kamnik.
159. člen
Na dan, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut občine Kamnik z dne 18/5-1956 z vsemi spremembami in dopolnitvami.
Številka: 020-26/63-1/1 Kamnik, dne 8. 4. 1964 Predsednik Skupščine občine Kamnik France Vidcrvol 1. r.
Tiskala tiskarna »Kočevski tisk« Kočevje