751 Odprto pismo dr. Janezu Drnovšku Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik . Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Rad bi postal Vaš pes! časopis slovenskih delavcev Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 8. aprila 1993, št. 16, letnik 52, cena 120 SIT Rubrika »Arturjeva košarica« teče na zadnji strani DE Ob tragikomični informaciji, da za prehrano svojega psa Arturja potrošite mesečno trideset tisoč slovenskih tolarjev (30.000), Vam, cenjeni premier in državnik, pošiljam svojo prošnjo, da bi zamenjal Vašega psa Arturja na njegovem delovnem mestu. Ob tem, da že peto leto ne jem mesa, da bi se naučil mahati z repom, pa čeprav lažnim, da bi lajal celo nekaj malega v italijanščini in angleščini in Vam v gobcu vsako jutro prinašal dnevno časopisje, vi Vas ta zamenjava osrečila, pa tudi ceneje bi bilo. Po eni strani bi pomagali slovenskemu pisatelju, po drugi strani pa bi lahko Arturja prodali poglavarju sosedne dežele g. Tudmanu, kar bi izboljšalo slabe sosedske odnose. Seveda bi z novo službo sprejel tudi obveznost, da bom kljub bronhialni astmi in platfusu tekal za vami po deset kilometrov dnevno in veselo lajal, ker bi mi tako rešili eksistenčna vprašanja. S spoštovanjem, Franjo Frančič, Piran NE REVIZORJI NE PRAVOBRANILCI NE DRŽAVA.., LE SINDIKATI ZASTOPAJO MZ1ASCENE DEUVCE v- § ‘ • . J *i / 4 : \ konkurenco SŽ in jim še na yr drugih načinov povzročajo sK° Če ne bi bilo tako, se ne bi zgoditi tudi to, da so strokovni0 * z visoko in višjo šolo, ki jih je v le štiri odstotke glede na sku“Pn^ število zaposlenih, zelo mize . plačani in da imajo prenehat tudi do štirikrat nižjo plačo \ C S zuai ao sziriKTai niz ju . * recimo strojevodja ali vlako^ Str- odpravnik, kar je ne le p"TaV' temveč tudi moralno problem tična rešitev KP, sklenjene me monopolnimi sindikati SŽ (sin ^ kat strokovnih delavcev SŽ je _ 1 izločen iz pogajanj v prisotno -vodstva SŽ in vladnih predstavr Hfi kov)-in vlado Republike Slovenil oza »sl( tu] Tako so strokovnjaki že dve J in moralno oškod0 J11 y00' j materialno vani. Monopolni sindikati, uu.it. l. o utuirvu^j _ stvo in oblast so strokovnjakom * = znanju kot zavrženemu kapit° 0 rekli NE, s tem pa tudi NE ^ voju. Tam kjer znanja ni doma,J ^ tema. In moje globoko preprie0 e nje, g. Blatnik, je, da v njej mst> ( zginili le vagoni in drugo prem0 > ženje SŽ, temveč tudi ponos želel ^ d ničarjev. Petriša Žnidarek Ul $ ie t Ob svetovnem dnevu zdravja (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče Letošnji svetovni dan zdravja je obeležen z geslom »RAVNAJ PAZLJIVO Z ŽIVLJENJEM, PREPREČUJ NASILJE IN BREZBRIŽNOST«! Z njim nas Svetovna zdravstvena organizacija želi opozoriti na veliko število umrlih ali poškodovanih zaradi nezgod in nasilja, nas pozvati k razmisleku o njihovih vzrokih ter k drugačnemu ravnanju. Spričo človeške narave so bile nesreče in nasilnosti v vsej zgodovini pomemben vzrok smrti. Najbrž smo zato preveč brezbrižni do spoznanja, da jim je sedanji način življenja še posebej naklonjen. Smrt kosi po cestah, na delovnih mestih, pri igri, športu in zabavi, pomaga pa ji brezbrižno, nestrpno in nasilno obnašanje, bodisi v javnem, družinskem ali osebnem življenju. Nesrečne in nasilne smrti najpogosteje prizadevajo otroke in ljudi, ki so v največjem življenjskem zagonu. Če na smrt v visoki starosti gledamo kot na danost, naravno dopolnjenost, pa moramo na nasilne smrti gledati kot na nedopolnjena, presekana in tragično končana življenja. Te smrti so za nas Slovence še posebej tragične zato, ker nas je malo in ker se nas v zadnjem času tudi vse manj rodi. Pa tudi sicer se v vseh tovrstnih primerjavah slabše odrežemo, ker je pri nas nasilnih smrti, s samomori vred, več kot po drugih deželah. Zaradi njih prebivalci Slovenije izgubijo v najbolj ustvarjalni dobi največ let življenja. Samomori in poskusi samomorov so še posebej tragični. Podatki pred nekaj leti so vlivali upanje, da bodo samomori vendarle začeli upadati, zadnji podatki pa kažejo, da se to upanje ni uresničilo. Soočiti se moramo s tragičnim spoznanjem, da so samomori pri nas pogostejši kot v drugih evropskih državah. Če,-------------— ~J prav so vzroki za od- ločitev, da človek sam nasilno pretrga svoje življenje, zelo različni in prepleteni, ne smemo ostati brezbrižni do tega v samega sebe usmerjenega nasilja. Zadnja leta narašča število smrti in invalidnosti zaradi prometnih nezgod. Svetovna zdravstvena orgnizacija pravi, da na vsako smrt na cesti pride petnajst težje in trideset lažje poškodovanih ponesrečencev. Kjer imajo slabe ceste, je za vse te smrti in invalidnosti soodgovorna tudi država. To pa seveda nikogar od nas ne odvezuje odgovornsoti, da se ne bi preudarno in previdno vključeval v promet, varujoč sebe in druge. Pri nas so kot vzrok smrti in nezgod pomembni tudi slučajni padci. Ponavljajoči se padci so kategorija nesreč, ki vzbuja vse večjo pozornost, ker se pri poškodovanih ženskah za njimi velikokrat skriva družinsko nasilje. Strokovnjaki priporočajo zdravnikom, da so pri vseh ženskah, ki se pri njih oglašajo zaradi padcev, pozorni tudi na druge znake pravkar presstanega ali preteklega nasilja. Pregledajo pa naj tudi zdravstvene kartone njihovih otrok, da bi videli, kolikokrat so zaradi poškodb prišli k zdravniku. Nasilje in brezbrižnost do nasilja sta nezdružljiva s prizadevanji za boljšo in bolj zdravo družbo, kar je eden glavnih ciljev našega programa Zdravje za vse. Zdravje je sicer izjemno pomembno za vsakega posameznika, vendarle pa ni samemu sebi namen, ampak je tesno povezano s kakovostjo življenja, z demokracijo, humanostjo in vsemf pravicami, ki iz tega izhajajo. Žal sta slovenska družba in politika še daleč od takega pojmovanja, kar se kaže tudi v naših nestrpnih odnosih in reakcijah. Temu smo vsak dan priče v naših medijih, na naših cestah, v naših osebnih, pa tudi medstrankarskih odnosih. Nestrpnost pa je marsikdaj tesno povezana z nasiljem in ga spodbuja. Človek razlikuje med dobrim in zlim. Zato je sposoben največjih duhovnih dosežkov, pa tudi najhujših zločinov, ki si jih lahko izmisli le on sam. Morda je paradoksno, če pravimo, da je strahotno in brezumno vojno nasilje v naši soseščini nekaj, kar je človeka nevredno. Vendar pa je ta paradoks le navidezen. Dobro in zlo dajeta vsakemu med nami možnost izbire, obremenjene z odgovornostjo do nas samih in do vsakogar okrog nas. In če govorimo o nasilnih smrtih, se spomnimo, da je vsakomur dano le eno življenje in da vsako predstavlja enkratno, neponovljivo priložnost. Letošnji Svetovni dan zdravja naj bo zato najprej izziv za vsakogar med nami,- da se skuša opredeliti do brezbrižnosti in nasilja v sebi ter do nasilja, ki ga morebiti prizadeva drugim. V družini, na delu, na cesti, kjerkoli in kadarkoli. Spoštujmo življenje in človeško dostojanstvo vsakogar, in v času, ko so človeška življenja tako malo vredna, je naša ■ dolžnost, da jih naredimo spet dragocena. Dr. Božidar Voljč vode krajevnih kanalizacij brez vgrajenih čistilnih naprav (npr. Brod ob Savi). Na poti smo srečevali nekatere posameznike in lastnike zemljišč, ki skrbijo za čisto okolje, nimajo pa podpore od lokalne oblasti ali svojih sosedov, ki brezbrižno odmetavajo smeti na obrežje reke. Spoštovani g. Strgar! V SEG smo zaznali, da imate pozitiven odnos do čistega okolja, zato vas pozivamo, da spodbudite izvršni svet SML, Mestni sekretariat za komunalno gospodarstvo, promet in zveze in Sekretariat za urbanizem in varstvo okolja, da sproži konkretne akcije, ne le pobude za izboljšanje čistosti reke Save in njene okolice, česar posledica bi bila izboljšanje kvalitete reke Save. Pri tej akciji Vas bo podpiralo novoustanovljeno Društvo prijateljev reke Save ob nujnem delu komunalnih podjetij, krajevnih skupnosti in vseh, zainteresiranih ribiških, lovskih, športnih in rekreacijskih društev, posameznikov in sponzorjev čistilnih akcij. Nujno bo potrebno sanirati divja odlagališča z odvozom škodljivih odpadkov na javne deponije in izgradnjo krajevnih čistilnih naprav. V krajevnih skupnostih bodo morali določiti lokalna odlagališča kosovnih, razgradljivih in nerazgradljivih odpadkov (plastike) in redno odvažati odpadke na poziv in ne le enkrat ali dvakrat letno. Pričakujemo, da bo nov zakon o varstvu okolja zaostril delo ustreznih služb, in področje varstva okolja ne bo prepuščeno stihiji, ki smo je bili deležni doslej. Društvo bomo uradno ustanovili sredi meseca aprila. V skupnem prizadevanju za čistost reke Save in njenih pritokov ter za vpliv na moralno in ekološko vzgojo občanov Vas pozdravljamo. Ekološki pozdrav! Lipič Karel, za iniciativni odbor društva torej Peterle trosi neumnosti P 9lte Rimu in Janša sklepa razli°n Sev, obrambne dogovore s soglasij ministrov iz vrst ZL? Ali je da najpomembneje »biti zraven«? v liko vprašanje je, če se s tem str1 r L nja večina članstva SDP, kje 'se° ^ drugi. Jezo si je nakopala celota a ZL in tudi DSS, čeprav je Mi'01 Pop Pavlica glasoval proti zakonf »M] V takšnih razmerah je boZje, c Uzij, stranke še naprej ostanejo locen in sodelujejo, kjer se pokažejo °s j. klajeni interesi. “ Pa še nekaj lahko zamePH £ SDP. Član njene poslanske j^- 7~\inp Rnrut Pnhnr c o \o Isnt. j J' pine Borut Pahor se je kot 9°_ •" pojavil na kongresu Jelinčiče SNS. Politična kurtoazija gor 'al< trik dol, vendar ne verjamem, da bi s 'Ja: v Italiji v takšni vlogi npr. lak« uetj pojavil Occhetto ali Napolitanf\ Za j-na kongresu »misinov«. S taks' trjj nimi strankami dejansko ne m°' ram imeti nobenega opravka; čef »moja« stranka nasprotnega mri r nja, pa tudi z njo ne! npr Če je vzrok neaktivnosti D-> ! st pomanjkanje denarja, ni nič ČW® evj nega, saj od vstopa decemb- -Tei 1991 nisem plačal še nobene d0 ' dins na rine, ker je kratkomalo n‘s°n[ !6yg imel komu! In nekaj mojih so®., Ve2, lavcev prav tako! Stranka je P071‘_ ijyc' knila v ilegalo, saj je skoraj neri ^ goče dobiti kogarkoli. Potem Pj , 1 naj bi se reševali z združevanjem- Ul NE, Z DELOM!! Samo tako in drugače! Ali se vodstvo res ne z° veda, kakšno veliko moč bi lahko ustvarilo z angažiranjej med delavci in pri tem delov0 s svojim osebnim zgledom? Tre je reči, da se stranka socializrn^ kot viziji ni odrekla, da pa odreka oboroženemu boju 1 prav* sprejema demokratična Prav\, igre! Toda v parlamentu je tre° dosledno braniti delavske im,. t-nab' tab rese, ne glede na ravnanje ko Ae so prišle z njim in za i°' ta, saj so se začele še v nek-anji ZSMS, katere funkci-1°nar je Janša nekoč bil. Da gre ^ adeva v sam vrh, je bilo jasno flZ’ A Prvi polemiki s Kučanom, •j1 p bi Janša moral v zapor po čfl' ^etverici«. Prvo Janševo pi-iso\ iho Kučanu so tedaj objavili i°' »Delu«, Kučanov odgovor el' -udi, medtem pa je Janšev j ’ iiicUieili yd je JdlibeV .. dopis predsedniku CK c,c taS končal v »Delovem« košu __ .n seveda v »Mladini«. Takrat < ® bil še ljubljenec domnevno :,l6 v Jerantivne »Mladine«. Jan-'gftj .eve obtožbe na Boterijev ra-res jUtl. v »Premikih« pa kažejo, /e- ta je Janez Janša o Boteriju ri- edaj že vse vedel in da je preši* ^pcunano šel v dvorezno igro. dvorezno igro. ga je tudi stala politične Popularnosti, saj ga je prav i Radina« naredila in tudi ^eti j. j. ^rugi Janšev met je bila )St knjiga »Premiki«. Tretji je se-,apja afera v ljubezenskem a ‘ potniku Kučan-Slapar-L Aanša. Janšo je v Slovensko J etakratično zvezo pripeljal fcš- ?a. Podpredsednika sam Dimijo- tfli Rupel, pa tudi Janša je • je Pfavočasno naredil par otvo-ic !'jenih korakov v smeri Nove _ eyije še v času svojega zaporni lskega staža, ko so mu novo-1 Ovijaši objavili par pesmi. 'L šrest°P Janeza Janše iz mladji ■ lllske »alternative« v SDZ-}e- !®Vsko »opozicijo« je tesno poni-1 . e2an s prehodom politične i0" n'ciative iz ZSMS-jevskih P“( j , demosovske roke. Tako 0 ,bko porečemo, da je Janša O^boliziral ta ključni trenu-3 slovenske demokracije. sta zadnji dve aferi (»Pre-t 'ki« oz. prisluškovalna afera - I nr spor s Kučanom) povezani nv\ Prav tako z njim, in to, potem se o je prestopil k Pučnikovim in i n°^demokratom - spet na ^^Predsedniško mesto 'tako zatrdimo, da te afere ■ s° njegova politična hipo- d temveč prej njegov mo-•\t ™us operandi v politiki. Ker oj' a te afere niso prinesle poli-f Sn6ga kapitala, stranki ;S huSS pa tudi ne, se moramo ^prašati, za kaj v resnici :f razliko od Magajne, ki ‘ij fa v SDSS iskreno črtijo, njegove afere niso ško- fu Janši do- '^ale. Prej bi lahko rekli, da ? se utrdile krog njegovih sle-Pjb občudovalcev v prepriča-„„ A’ kako prav da ima. Janša ilo e Je zagotovo dokončno odce-nj ™ °d stare politične elite in iz * ekdanjega ortodoksnega arksista postal idol antiko-, auistov. Ta zdeva gre preko 'J ^ankarskih meja, je pa še iz ?as°v pred Demosom, kar mu •;« A razliko od Pučnika daje tj« st 0 legitimiteto, ki je edin-'0' ^^ua. Pučnika so njegovi fa-?c! jA^ačni privrženci po razpadu «1 n 6l?osa označili za tragično rt- sv '-^0st 'n dalie vztrajali na ŽS °]ih pozicijah. Janši pa na- deluje še naprej, in to rt-l votla tabora - v vladnega, !«>| s^r.s° mu Peterletovi krščan- fc«! A' demokrati pripravili toplo v°alicijsko posteljico, in - opozicijskega, kjer so mu ; ^tičeva SNS, Podobnikova a Sls j. r in vsa radikalna desna sidenca slepo naklonjeni, ne eue na njegovo udeležbo v koaliciji »s komunisti«. Jelinčičev naglavni greh je bilo nasprotovanje Janezu Janši, saj ga je »baza« v SNS videla kot »desnega« politika. Toda Janša je ravno zaradi te dvoreznosti ujet v pozicijo, kjer mora biti izven obeh eks-de-mosovskih smeri, pa brez upa, da bi jih kdaj lahko združil. Tega se je zavedal že na ločitvenem kongresu SDZ. Njegov pristop in sestop na podpredsedniški stol pri Pučniku je zato bil normalna poteza, ki je pokazala, da se (Janša) vrača h koreninam. Tudi zelo politična poteza s »Premiki« je razumljiva vtem kontekstu. Vsa njegova akcija v »Premikih« je nadaljevanje Demosa po Demosu in na nek način spominja na podoben poskus nekaterih ustanoviteljev sedaj praktično politično pokojnih »krščanskih socialistov« - boj za demokracijo na Slovenskem je namreč soočenje z eks-komunistično politično elito, in demosovski fundamentalisti tega početja niso razumeli, ne pri dvatisočakih ne pri Janši. Pri slednjem ga pravzprav niso doumeli. Ko bi »Pučnikovo pismo« (glej DE, 4. 3. 1993) s svojo politično strategijo uspelo, bi Janša dokončno uspel »razpreti« pahljačo demokratičnih nekomunističnih parlamentarnih strank in tako bi se sklenil parlamentarni lok tudi na levi. Ker ga njegovi občudovalci vidijo predvsem kot osvoboditelja Slovenije in kot obrambnega ministra, so te njegove poteze spregledali, to pa zato, ker jih tudi dojeti niso mogli. Janša je še vedno »na svoji strani« in še vedno bije bitko svoje mladosti. Če jo je začel z vojsko - konkretno z razmerjem med JLA in TO v SR Sloveniji - jo sedaj sklepa z razmerjem med pristojnostmi obrambnega Ministrstva in predsednika republike na obrambnem področju. Janša očitno ne namerava priti na Kučanov »čaj ob petih« (glej Slovenec, 4. 12. 1992). Vsak človek ima svoj Lhotse, in najbrž ima vsak s svojim Lhotsejem tudi težave. Tomo Česen jih je kajpak imel, ko je plezal nanj, in jih ima sedaj, ko mora še vedno dokazovati, da je nanj tudi splezal. Če je res bil na vrhu Lhotseja, ve edino alpinist Česen sam in tega tudi ne skriva. Edini dokaz je njegova beseda in dokumentiran opis poti, za katerega drugi alpinisti trdijo, da je točen. Česnu gre torej preprosto verjeti ali pa ne verjeti, da je bil tam gori, kar pa za to- Nesmisel kratno rabo sploh ni pomembno. Res da so alpinisti posebna sorta ljudi; nekateri pravijo, da so čez les, drugi, da so nedosegljivi junaki, ki znajo predvsem premagati samega sebe, vendar so le ljudje kot vsi drugi. Kot je zapisal znani alpinist Marko Štremfelj - je smisel alpinizma v tem, da je brez smisla... Živim brezciljno, pa kljub temu dosegam najvišje cilje na zemlji. Nesmisel! Lepo je živeti nesmiselno! Vsaj zame... Ali ni to najboljši odgovor na vprašanje, zakaj hodim v gore, zakaj alpinizem... Zakaj bi se človek ukvarjal samo s stvarmi, na katere lahko odgovori: to delam zato in zato... Sploh preprosto ne morem odgovoriti, zakaj plezam. Ne sebi ne drugim. Sam se tega niti ne sprašujem. Velika resnica. Pravzaprav se najbrž nihče resno ne sprašuje, zakaj alpinisti rinejo v gore, v najhujše in najtežje skale, v nemogoče vremenske in druge razmere, in vendar nenehno in vztrajno rinejo, v kolektivu in sami. Zato tudi nihče nima nič proti alpinističnim podvigom, četudi tu in tam stanejo kakšno življenje. Morda je prav v tistem nesmislu, o katerem govori alpinist, vsa plemenitost alpinizma. Čeprav se alpinisti med seboj vedno prerekajo, kdo je bil gori in kdo ne, čeprav jih tare kakšna zavist in ljubosumnost ali pa še kakšno težje čustvo, je dejstvo, da alpinisti pri vzpenjanju na svoje Lhotseje nikomur ne škodijo, nikogar ne ogrožajo, nikamor niso nevarni in njihovi podvigi ne bodo sprožili nobene revolucije in prekucije. Zato so nam simpatični, zato jim želimo uspeha in novih podvigov, zato smo nanje ponosni, v podzavesti pa le čutimo, da je tista plezarija predvsem in samo njihova stvar in bo takšna tudi ostala za vse večne čase. Če gora plemeniti, velja za tistega, ki nanjo pleza, in samo za tistega, saj premagati goro pomeni premagati najprej sebe, smisel spremeniti v nesmisel zato, da bi vse skupaj bilo smiselno. Če ima vsak človek svoj Lhotse, seveda ne pomeni, da je vsak človek j tudi alpinist. No, morda je alpinist, vprašanje pa je, če na svoj Lhotse pleza kot alpinist. Te dni je nekako prišlo v javnost vprašanje, ali je obrambni minister Janez Janša res na seji vlade manipuliral z neko odredbo o vojaških činih, in da naj bi vlada izglasovala to odredbo v besedilu, ki ga ni odobrila ustrezna vladna služba, bila pa je po meri ministra. Kaj je od tega res, bo morda še prišlo na dan, šlo pa naj bi za ministrovo moč, da bi kar sam nameščal in odstavljal generale, kar naj bi sicer počel predsednik $ republike. Sploh se okrog g* % A* obrambnega ministra ple- !•» tejo čudne reči, še posebej, |7 če mu mora predsednik dr- žave pisati, da bi tudi on, kot vrhovni poveljnik, rad kakšno rekel pri snovanju v koncepta nacionalne var- JSlA \ H nosti. Minister za obrambo, W ■'** I I kot ga je bilo slišati, ob tem pBPP*’' ni preveč navdušen, saj se Karikatura ali minister? Ne glede na to, kako je Janša posegel v slovensko politiko od konca sedemdesetih let naprej in kako je slovenska politika uporabila istega Janšo, je dejstvo, da danes igra svojo vlogo na slovenskem »dvoru«. V tem smislu je nad strankarsko politiko, pa ne le zaradi zaslug, za katere bi ga njegov nenadni kritik in vodja skupščinskega odbora, ki je zanj zadolžen, namreč Zmago Jelinčič, poslal najraje iK sklicuje na razne zakone, ko skuša dokazovati, da je predsednik države, kar se obrambe tiče, le preveč radoveden in da ta radovednost sploh ni v njegovi pristojnosti. Seveda si je težko predstavljati vrhovnega poveljnika, ki mu obrambni minister odreka obveščenost in sodelovanje pri oblikovanju obrambe države. Tak vrhovni poveljnik se lahko kvečjemu doma igra s svinčenimi vojaki, ker pač prave vojake, tako se zdi, hoče pod kontrolo sam obrambni minister, za svojega nadzornika pa hoče imeti vlado, kar seveda ni nič čudnega, saj je taka vlada, ki ji minister lahko da pod nos v sprejem napačen dokument, kar pravšnji nadzorni organ. Ker ima vsak človek svoj Lhotse, ga ima, kot kaže, tudi obrambni minister. Kako visok vrh v tej državi je njegov Lhotse, je težko predvideti, je pa za sedaj vsekakor med najvišjimi, kamor vrh vojske tudi sodi. Biti na vrhu vojske, ne da bi ti kdo gledal podrobneje pod prste, je vsekakor osvajanja vreden vrh. To seveda ni smisel, ki je nesmiseln, tako kot plezanje na vrh boga Marsa ni alpinizem. Na ta vrh se človek ne vzpenja zato, da premaga sebe, marveč zato, da lahko premaga druge. S takega vrha utegne pozneje biti lažje dosegljiv še kak višji ali pomembnejši vrh. Zato se nanj splača plezati tudi s pomočjo kakšnih trikov. Sicer pa za politike nihče ne pravi, da so malce čez les; takšni so tisti, ki politikom verjamejo. Boža Gloda v »zasluženo penzijo«. Za predsedniško mesto na cekaju nekdaj ni bilo volilne konkurence, saj so kadrovske uskladitve opravili že poprej. Predsedniška tekma na prvih demokratičnih volitvah je bila že vnaprej dobljena za Kučana - že s samo Pučnikovo kandidaturo. Pučnik je bil idealni poraženec. Lani bi bil zanimiv in tudi edini realni spopad duel Kučan-Drnov-šek, ki pa je bil razrešen že aprila 92! Tedaj je Kučanu uspelo »pošlihtati« konkurenco in določiti vsakemu svoje mesto: Drnovšku predsednika vlade, Pučniku podpredsednika vlade. Peterleta so že prej uspeli sesekljati s piedestala nacionalnega li-derja (iz časa, ko je postal predsednik prve demokratične vlade) na nivo strankarskega veljaka. Ostal je samo še anti-Kučan (iz časov dopisovanja v Delu in Mladini) Janez Janša. Čeprav je Janša kot minister pokazal precej razumnih potez pri organizaciji neke bolj normalne vojske od nekdanje JLA, so ga mediji zaradi trdih potez napravili za negativca in »oblastnika«. Sedaj se mu nekdanje mirovništvo, kakor ga je uprizarjal pod egido uslužbenca Marksističnega centra pri CK ZKS dr. Tomaža Mastnaka, hudo otepa. Dejansko pa je Janša uvedel zelo liberalno civilno služenje vojaškega roka. Toda Slovenci so - kakor Izraelci - »narod knjige« in ne »narod meča« in zato Janša v »militaristični« preobleki postaja vse bolj smešni in osmešeni Jurijev »No.l« s karikatur in vse manj minister. Zato Janšev spopad na »dvoru« ni samo spopad za prvenstvo - njegov čas šele prihaja - ampak predvsem spopad za tako ali drugačno koncepcijo razvoja slovenske obrambe. Konec koncev bi se dalo resno zapisati tudi kaj o »Mladini«, ki je Janšo povzdignila v narodnega heroja v času JBTZ (in sebi naklado na 70.000), sedaj pa ga obravnava pod rubriko »Abramba in zaščita«. Reči hočem, da njegovi kritiki ne morejo reči, da so boljši ali bolj načelni od njega. Janšo je slovenski vrh v nekem trenutku rabil za ma- skoto, medtem ko je strukturo TO obvladovala stara partijska struktura; sedanji spopad med »slovenskimi« kadri Janeza Janše in tistimi »strokovnimi« (beri eks-JLA) kadri, v temelju razdvaja obrambno ministrstvo. Nekatere politične afere, ki so naenkrat prišle v ospredje v medijih, tako na primer »papirniška mafija« (ob stečaju Vidma Krško), navidez nimajo povezave s tem, kar obravnavamo, dejansko pa so bistveno povezane, saj gre za biti ali ne biti nekdanjega establishmenta. Ko so Janši omejili razpolaganje s financami za ministrstvo, je bilo videti, da se dokončuje rezanje njegovih peruti; skoraj dokončne polomije SDSS na volitvah 92 Janša ni mogel preprečiti, saj se je izkazalo, da v miru slava vojnih herojev hitro zbledi, Janša pa je vlekel toliko kot stranke in nič več. Pa je uspel presenetiti z najnovejšim sporom, to je z »do-pisovalno afero«. In ne le s tem. V Drnovškovi igri sta Peterle (s sporazumom Slovenije z ES) in Janša (z obiskom na sedežu NATA) pokazala, da temeljna koalicijska naveza Drnovšek-Peterle—Janša kaj zlahka nadomesti dosedanje Kučanove naveze (Kučan-Kreft—Bekeš, Kučan—Kmecl -Z. Boter, Kučan-»Repu-blika«, Kučan-SZDL-Rupel) in model, ki se je izpel (Kučan + Demos). Janša tako sam sebi spodbija vojaško opcijo, ki se je oprijel 1991. leta skupaj s Spegljem; zato je vojna za Sveto Gero nepotrebna. Če je ta že zvedel, seveda?! Mladen A. Švare 8. aprila 1993 PRORAČUN ONEMOGOČA AKTIVNO Sindikalna kronika E ZAPOSLOVALNO POLITIKO Dan pred zasedanjem državnega sveta je Gregor Miklič povabil predstavnike sindikatov v republiki na pogovor o proračunskem memorandumu. Slika Saša Bernardija dokazuje velik interes sindikatov za to tematiko, ki delavce v gospodarstvu zadeva drugače kot tiste iz družbenih dejavnosti. Miklič je uvodoma dejal, da proračunskemu memorandumu načelno ni kaj očitati in da je boljši od papirjev, ki so jih sindikati dobivali do zdaj. Po Mikličevem mnenju je memorandum sprejemljiv zlasti z narodnogospodarskega vidika. Kljub temu pa se je Miklič vprašal, ali je proračunski dokument uresničljiv v celoti oz. po posameznih delih. Sindikate po njegovem mnenju najbolj zanima: dohodkovna politika, zaposlovanje in prestrukturiranje gospodarstva v povezavi z lastninskimi procesi. Gregor Miklič je izrazil bojazen, da bo zaradi nezmožnosti delavskega od- kupa in nezanimanja lastnikov kapitala država postala lastnik pretežnega dela slovenskega gospodarstva. Vladimir Tkalec, S VIZ, je v razpravi ugotovil, da predlog proračuna ne omogoča uskladitve plač na višji ravni. Učitelji in drugi delavci družbenih dejavnosti zdaj prejemajo poračun za lansko leto, ki pomeni četrtino plače. Če vlada v prihodnjih mesecih ne bo popravila izhodiščne cene delovne sile v znesku 23.800 tolarjev, se bo njihova plača v juniju močno zmanjšala. Ker so sindikati s področja družbenih dejavnosti vladi že ponudili predlog nove splošne KP, je Tkalec vprašal, kdaj bodo dobili odgovor. Njegovemu mnenju sta se pridružila tudi Erik Šerbec in Zvone Vukadinovič iz sindikatov Zdravstva in socialnega skrbstva. Štefan Skledar in Andrej Magajna sta proračunu očitala pomanjkanje sredstev za aktivno zaposlovalno politiko. Zvone Vuka- ZAHTEVAMO PORAČUN PREMALO IZPLAČANIH NADOMESTIL SINDIKAT NEZAPOSLENIH, v katerega je včlanjenih več kot 10.000 nezaposlenih državljanov Slovenije - tako tistih, ki prvič iščejo zaposlitev, kot tistih, ki so delo izgubili zaradi stečajev podjetij, ugotavlja, da je prav skupina brezposelnih in socialno ogroženih tista, ki je sklenila najmanj pogodb o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Ta skupina tudi že postopoma izgublja možnost obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj se številnim iztekajo pravice do prejemanja nadomestil za brezposelnost, pa tudi pravice do prejemanja denarnih pomoči. Sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pod pogoji, ki jih je tej kategoriji omogočil Zavod za zaposlovanje konec leta 1992 v okviru pogodbe z zavarovalnico Adriatic, ne omogoča nobenih dodatnih ugodnosti - izenačeno je z ostalimi kategorijami državljanov (upokojenci, zaposleni). Med nezaposlenimi pa je vedno več iskalcev prve zaposlitve in takih, ki so izgubili pravico do prejemanja nadomestila ter pravico prejemanja družbene pomoči. Te kategorije si doplačil k stroškom zavarovanja, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije, ne morejo privoščiti. Po naših podatkih jih vedno več ostaja brez tega dela zdravstvenega zavarovanja, stopnja obolelosti pa je enaka ali celo višja. Sindikat nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije poziva vlado in pristojno ministrstvo, naj takoj pripravi spremembo zakona tako, da se kategoriji iskalcev prve zaposlitve, kategoriji delavcev, ki so že izgubili pravico do prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ter kategoriji izjemno socialno ogroženih omogoči sklenitev polnega zdravstvenega zavarovanja - brez doplačil. Podpiramo tudi akcijo Svobodnih sindikatov Slovenije za dodatno zdravstveno zavarovanje nezaposlenih. Drugo aktualno vprašanje nezaposlenih se nanaša na nadomestila za čas brezposelnosti. Ta se v letih 1991 in 1992 niso usklajevala z gibanjem povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v Sloveniji. Način valorizacije ni bil izveden v skladu z določili zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, kar je v novembru 1992 ugotovilo tudi Ustavno sodišče Slovenije in zahtevalo odpravo nepravilno določenih usklajevanj. Zaradi neusklajenosti je bilo skoraj 30.000 brezposelnih prejemnikov denarnih nadomestil prikrajšanih za del nadomestil, ki jim pripada po zakonu. Razlika jim še do danes ni bila izplačana, čeprav je od odločbe Ustavnega sodišča preteklo že več kot štiri mesece. Sindikat nezaposlenih poziva Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Republiški zavod za zaposlovanje, naj takoj zagotovita izplačilo premalo izplačanih nadomestil upravičencem. Ker proračun za leto 1993 še ni sprejet, naj se razlika najprej izplača kot akontacija v določenem odstotku od upravičene razlike, dokončni obračun pa naj se izvede ob sprejemu proračuna. Za Sindikat nezaposlenih: Andrej Magajna Brane Jakopič dinovič pa je predlagal vgraditev 94 milijonov tolarjev v proračun, ta sredstva so potrebna za dokončanje doma upokojencev Tabor-Poljane. Udeleženci pogovora so menili, naj bi ta denar odstopilo ministrstvo za obrambo. Zdravko Malenšek, predsednik policijskega sindikata je predlagal, naj predstavniki sindikatov in državni svetniki na enem prihodnjih pogovorov obravnavajo dokument o nacionalni varnosti, ki teži k militarizaciji slovenske družbe. Malenšek je povedal, da naj bi celo policija postala paravojaška sila, ki bi jo oblast uporabljala po svoji presoji in tudi ob socialnih nemirih. F. K. OBDAVČ NADPOV PLAČE ITI PREČNE »Presenečeni smo nad ravnanjem predstavnika oblasti, ki je dan po sestanku s sindikati o socialnem partnerstvu poizkušal v parlamentu moralno diskvalificirati sindikalna vodstva,« je na redni tiskovni konferenci povedal predsednik Svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Kasneje je pojasnil, da je s tem mislil na nastop Janeza Drnovška, predsednika vlade Republike Slovenije. »Tak- Brane Mišič Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in sindikati Avtor obrazložitve je Gregor Miklič. Cena 870 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 313-942 in 311-956. Telefaks 061-311-956. <0 o Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. izvod(ov) brošure ZAKON šen nastop povzroča dvom o resnosti vladnih namer za pogovarjanje s sindikati. Diskvalifikacija je lahko del oblastne politike, Svobodni sindikati pa ne bomo šli po tej poti, saj ne vodi k reševanju nakopičenih problemov,« je zaključil Dušan Semolič. Svobodni sindikati se zavedajo svoje odgovornosti in so zato pripravili svoj predlog vsebine socialnega sporazuma. O njem je kljub temu, da še ni zrel za javno objavo, povedal nekaj besed član predsedstva Brane Mišič. »Razlog za pripravo socialnega sporazuma je strah pred kaotičnim stanjem, do katerega lahko pride po prenehanju veljavnosti zakona o omejevanju plač, aneksa k splošni KP za gospodarstvo in splošni KP za negospodarstvo. V sedanjem položaju bi poleg socialnega sporazuma nujno morali imeti tudi nove kolektivne pogodbe. Socialni sporazum naj ne bi vseboval le plač in cen nekaterih proizvodov. Ta sporazum med partnerji mora temeljiti na sprejeti ekonomski politiki in omejitvah javne porabe. Konkurenčnost gospodarstva na svetovnih trgih je odvisna prav od javne porabe, ki je zdaj vsaj za 30 odstotkov previsoka.« Mišič misli, da mora socialni sporazum utrditi sistem kolektivnih pogodb, ki niso pomembne le zaradi plač, ampak tudi zaradi drugih pravic iz dela in tudi zaradi urejanja delovnega časa. V socialnem sporazumu morajo partnerji opredeliti tudi skupen odnos do sprememb lastninskega zakona, ki bi moral delavcem priznati večji delež družbene lastnine. Bistveni del socialnega sporazuma so tudi ukrepi, s katerimi bo oblast zaustavila zmanjševanje števila zaposlenih. Nov tarifni sistem naj ima le devet plačilnih razredov, ki bi določali le konkretne plače in ne izhodišča kot sedanje KP. Vse dejavnosti pa seveda ne bodo imele enakih plač, le izhodiščna enka mora biti izenačena. Plačni sistem pa mora biti enostaven, saj današnjega nihče >o o Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: Riko brez dela in direktorja Spor med delavci in generalnim direktorjem Rika se je prejšnji teden nadaljeval z zborovanjem v tovarni in pred dvorano, v kateri je zasedala občinska skupščina. Rezultat delavskih protestov pa je le odstop Mira Jančigaja in razrešitev Leopolda Trdana, direktorja marketinga. Delavci še naprej čakajo na plače in nadomestila. Kot nam je sporočil Dušan Bajde, sekretar ribniških sindikatov, delavci še vedno upajo na pomoč iz Ljubljane, od koder te dni k njim prihajajo izvedenci ministrstva za delo. Delavci Ingrada iz Ljubljane stavkajo Po številnih zapletih, pritiskih, odstopih se je položaj delavcev holdinga Ingrad nekoliko izboljšal. Čakajoči na delo so v ponedeljek dobili nadomestilo OD za januar, zaposleni pa februarsko plačo. Po teh izplačilih se je stavka v Celju in na drugih deloviščih končala, nadaljuje pa se le v Ljubljani. Drago Mravljak, sekretar območnega odbora gradbincev iz Celja nam je povedal, da delavci niso zadovoljni s svojim šefom in ga želijo s stavko zamenjati. Po naših informacijah pa položaj največje Ingradove družbe »Visoke in nizke gradnje« še ni dober in prav lahko se zgodi, da bodo delavci morali stavkati tudi prihodnji mesec. Socialno partnerstvo na Madžarskem Delegacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v sestavi Dušan Semolič, Milan Utroša in Albert Vodovnik je bila dva dni gost Narodne konfederacije madžarskih sindikatov. Kot nam je povedal Milan Utroša, so se s predsednikom te največje madžarske sindikalne konfederacije Sandorjem Nagyjem in njegovimi sodelavci pogovarjali o delovanju sindikatov v novih razmerah. S kolegi z Madžarske so se dogovorili tudi za stalno medsebojno sodelovanje. Predstavniki madžarskih sindikatov pa so se med drugim pohvalili tudi s socialnim partnerstvom, s katerim so v tej deželi urejeni odnosi med oblastjo, delom in kapitalom. Delavci Toma iz Mirne zahtevajo delo in delovna mesta Potem ko je upravni odbor Adrie Caravan zamenjal Janeza Dulca, direktorja Toma iz Mirne, je v podjetju nastal spor v katerega so posegli tako vodilni delavci kot poslovni partnerji in skupščina občine Trebnje. Izvršni odbor sindikata Toma je na seji 7. aprila ocenil, da je v podjetju napet položaj, da vodj5 prepričujejo zaposlene za podpis izjav in da so predsednici sindikata celo prepovedali vstop v podjetje. V tem položaju izvršni odbor apelira na vse zaposlene v Tomu, da zadeve umirijo in da takoj nadaljujejo z delom. Izvršni odbor sindikata zahteva od upravnega odbora in lastnika Toma, da takoj sprejmejo ukrepe za ohranitev delovnih mest in dela za vse zaposlene v podjetju. vati. Ce bi inflacija v posameznem mesecu znašala več kot 10 odstotkov, bi se za prav toliko odstotkov morale povečati tudi plače. Takšen socialni sporazum bi vlado silil k odgovornemu vodenju tekoče ekonomske politike. V primeru povečanja cen moke, mleka, olja in mesa pa bi se morale plače avtomatično povečevati. Zakon o omejevanju plač ima dobre določbe o udeležbi delavcev pri dobičku. Mišič misli, da je treba te določbe v socialnem sporazumu dodelati. Ker so plače pravzaprav najbolj odvisne od rezultatov v gospodarstvu, bi po Mi-šičevem mnenju morale vse kolektivne pogodbe uporabljati enako merilo za cene delovne sile. Po njegovem mnenju so sedanje izho- u s • „ , ne more spremljati. Naročeno nam pošljite na naslov:............................................................. Vse plače nad povprečjem go- Ulica, poštna št., kraj: ................................................................... spodarstva naj bodo obdavčene, Podpis naročnika npr. s 5-odstotnim posebnim davkom. Na ta način zbrani denar naj se uporablja za socialne programe. Mišič misli, da bi v socialnem sporazumu lahko ostala sedanja eskalacij ska lestvica iz aneksa k splošni KP za gospodarstvo. Mesečni odstotki inflacije pa bi se v drugem polletju morali sešte- c sep Stili Stii ha hin 12 in < so i E del ste izd o \ del je gul gtti . E jen dj e ha« jih jih Še POi V Ze Mi Sa '5iČ de: bil Sti 1. let de: tir o tet v ( go sk to. va Po jer Ki šei he st£ so plače v zavarovalstvu, ki s° v povprečju trikrat višje kot v tekstilni industriji. , Semolič in Mišič mislita, d predlogi svobodnih sindikatov n ovirajo drugih sindikatov in par ^ nerjev pri pripravi njihovih P°' gledov na socialni sporazum. Pra_ pa bi bilo, da vlada tudi pri za. nih, ki so povezani s socialnimi partnerstvom, poskuša dobi1 predhodno mnenje sindikatov. Ko bo po javnem in odkrite» dialogu socialni sporazum podp1 san, pa mora veljati stoodstotn0’ sicer za svobodne sindikate sporazum nima nobenega smisl « sta Semolič in Mišič zaključila n tiskovni konferenci. ,, F. X- tla hit dj< jet sk, žel so« So ha in eu: ste Pa eti vsi od Dr. Henk Thomas, znanstveni delavec inštituta za družboslovj^ iz Haaga se je danes z Dušanom Semoličem in njegovimi sode lavci pogovarjal o vlogi sindikata v procesih prestrukturiranj gospodarstva. Gost, ki je prišel v Slovenijo na povabilo Ekj nomske fakultete iz Ljubljane, je slovenskim sindikalnim delavcem predstavil zlasti izkušnje z Nizozemske in iz Latinsk Amerike, ki jih je sam raziskoval. TE 8. aprila 1993 direktor snage nadaljuje IZGUBLJENI BOJ S STAVKAJOČIMI DELAVCI D stavki delavcev Snage ePtembra in novembra 1990 SttlO DE večkrat pisali. naga je v začetku leta 1991 a različne načine in z različni®® utemeljitvami odpustila jj planov stavkovnega odbora ,n stiri vodilne delavce, češ da 0 oni organizirali stavko. Spor na sodišču združenega ela je trajal dve leti. Trinaj-.‘oga februarja letos je sodišče 2dalo pravno veljavno sodbo vrnitvi vseh 16 odpuščenih slavcev na delo. Prizadetim Je sodišče prisodilo tudi izmoljeni zaslužek in druge motne pravice iz dela. Sedem delavcev je po pre-lernu sodbe obiskalo sedež po-“istja in se tam prijavilo za vpeljevanje dela. Direktor ve je sprejel le v tajništvu in v®1 Povedal, da podjetje sodbe e oi dobilo in da naj doma Počakajo na pisno sporočilo. Snagi so se priglasili Iztok eoiljič, Zlato Hvala, Vinko 51 ler ml., Renata Kosmač, v.^oit Mulalič, Jožica Lavren-,lc in Bernarda Megušar. Po .esetih dneh so omenjeni do- 01 pisno obvestilo direktorja nage Franca Noseta, da so od ■ marca naprej na rednem etnem dopustu za leto 1992. 10. marca pa je Nose poslal slavcem novo pismo, s kate-lr® jih je povabil na pogovor ? Povračilu škode zaradi al-ornativnega čiščenja mesta v času stavke. Vabilu za raz-govor je priložil tudi obračun ® v znesku 16 milijonov ojarjev. Direktorjevemu po-3bilu so se odzvali le štirje P0vabljeni. Skupaj z direktorji®1 jih je pričakala odvetnica ^starina Kobal, ki jih je spra-6vala o udeležbi v stavkov-„.em odboru in namenu stavke. Delavke in delavci, ki so se ameravali vrniti v Snago, so edtem izračunali, da je po-J st j e pri izračunu škode ver-iftno upoštevalo višino od-nodnine za izgubljeni zaslu-e^:vki jim pripada, ker jih je °dišče vrnilo na delo. Zvedeli 0 tudi, da Snaga nima de- ■ arja za izplačilo odškodnine g1 da jim zato namerava izravnati odškodnino zaradi avke. Celoten znesek škode p je Snaga razdelila na 16 v®.a^ih delov, ker naj bi bili si delavci za stavko enako ero odgovorni. no v ®^eP 0 odškodninski odgo-ta n°rnosti 16 delavcev temelji ja, j3 mnenju o zlorabi pravice na s° stavke. Delavke in delavci Z3 odškodninsko odgovorni, & 5r se s stavko niso borili za onomske in socialne cilje, m p.mPak zato, da ^Branko ^ merzu ostane njihov direk-r Stavke je takrat regulira le mednarodna konven-„Aa- Snaga v odškodninskem JfPu trdi, da je ta medna-dna konvencija imela moč , kona. Zaradi tega naj bi stavka delavcev Snage zato, ker so vedeli, da s stavko povzročajo škodo. Delavke, ki so se obrnile na naše uredništvo, pa so vedele, da se novi šefi Snage ne bodo zadovoljili le z odškodninskim zahtevkom. Snaga je že leta 1991 sprejela novo notranjo organizacijo in pravilnik o presežnih delavcih. Število zaposlenih se je od takrat zmanjšalo skoraj za tretjino. Snaga je izgubila tudi del svojega posla, saj je njena opra- Kako politiki teptajo delavske pravice Osrednja oseba stavke delavcev Snage leta 1990 je bil nedvomno takratni direktor Branko Omerzu, ki ga je mestna oblast skušala na različne načine odstraniti. Njegov pogled na dogodke pred več kot dvema letoma in na sedanji razplet bomo objavili v prihodnji številki. Izvzeli smo le njegovo napoved: »Kdor spremlja zdajšnji politični karneval v slovenski prestolnici, se bo gotovo začudil, da je bil takratni uresničevalec Vidmarjeve politike v Snagi - nihče drug kot Janez Sodržnik. Prav on je podpisal disciplinske odpustitve. Prav ta uresničevalec Vidmarjeve politike pa danes sodi v sam vrh tistih, ki ga žagajo. Dejstvo je, da so z delavci Snage ravnali kot svinje z mehom in da domiselnosti tudi zdajšnjemu vodstvu Snage ne manjka.« Tako Brane Omerzu. SVOBODNI SINDIKATI PREVZEMAJO POBUDO Vozila smetarjev so septembra 1990 blokirala mesto znova tožiti. Za nove tožbe bo preobremenjeno sodišče združenega dela verjetno znova porabilo vsaj dve leti. Bojimo se, da bo Snaga takrat že ukinjena oziroma ne bo jasno, kdo je njen pravni naslednik. Posamezni delavci bodo odškodninski zahtevek v znesku nekaj več kot milijon tolarjev plačali le, če ga bo potrdilo sodišče in s tem pritrdilo mnenju o njihovi odškodninski odgovornosti. Dosedanji sodni spori so Snago stali že veliko, in prav bi bilo, da se njeni šefi že zaradi tega odločijo novo tožarjenje prekiniti in ne dajati zaslužka različnim premalo sposobnim odvetnikom. Sedanji direktor Snage Franc Nose pa na žalost trmasto vztraja, naj stavkovni odbor in bivši poslovodni delavci nosijo vse posledice stavke, ki je bila v takratnih razmerah povsem legitimna oblika boja zoper samovoljno odločanje mestnih oblastnikov. Če je sodišče po krivici odpuščene delavce vrnilo na delo in jim priznalo izgubljeni zaslužek, je nedvomno priznalo zakonitost stavke. In nič ne dvomimo, da bo sodišče še enkrat razsodilo v prid delavcev in zavrnilo zahtevek direktorja Snage, za katerega ni nobene stvarne podlage. F. K. Prejšnji teden je predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan sprejel delegacijo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pod vodstvom predsednika Dušana Semoliča. Slednji je predsednika državnega sveta seznanil z zakonskimi pobudami ZSSS, kot so spremembe in dopolnitve zakona o zdravstvenem zavarovanju ter sprejem zakona o kolektivnih pogodbah. Kar zadeva odnose med vlado in sindikati, je Semolič dejal, da vlada še vedno kaže premajhno pripravljenost za sodelovanje s sindikati. »Če problemov ne bomo razreševali skupaj, v okviru tripartitnega dogovora med partnerji, sem prepričan, da cilji, ki si jih postavlja vlada, ne bodo doseženi,« je dejal Semolič. Sindikati so vladi pripravljeni pomagati pri izbiri poti za dosego ciljev, vendar ne izključno na račun delavstva. Semolič je Kristanu omenil tudi probleme v zvezi z odpuščanjem delavcev in zaposlovanjem. »Realne ambicije vlade v zvezi z odpiranjem novih delovnih mest bi morale biti veliko višje,« je poudaril Semolič. »Delavce se danes odpušča z neznosno lahkotnostjo, zato bi s pomočjo države lahko uspešneje ohranjali zdrava jedra v podjetjih.« Zavzel se je tudi za čimprejšnji sprejem zakona, ki bo zaščitil delavce in njihova delovna mesta. Državni svetnik Gregor Miklič je opozoril na problem nesprejemanja pobud državnega sveta s strani državnega zbora. Tako je državni svet sprožil iniciativo za čimprejšnji sprejem naprimer zakona o delovnih in socialnih sodiš- čih in zakona o inšpekcijah dela, vendar v državnem zboru ni bilo na to nobenega odziva. Odnose med državnim zborom in državnim svetom je omenil tudi član predsedstva sveta ZSSS Milan Utroša in predlagal, naj državni svet pobudo ZSSS o instituciona-lizaciji socialnega partnerstva predlaga v sprejem državnemu zboru. Državni svetnik Albert Vodovnik pa je Kristana opozoril na alarmantno stanje v slovenski industriji, še posebej v podjetjih, ki so v lasti tujcev. Novi lastniki namreč v mnogih podjetjih ukinjajo razvojne oddelke in odpuščajo inženirje ter s tem namenoma zmanjšujejo konkurenčnost izdelkov teh podjetij. Omenil je tudi, da se v nekaterih podjetjih, ki so v lasti tujcev, ne da več govoriti slovensko. Predsednik državnega sveta Kristan je dejal, da je bil že ob sprejemanju zakona o zamrznitvi plač prepričan, da je nastopil čas za sklenitev socialnega pakta. Mislil je sicer, da bo pobudo za njegovo sklenitev prevzela vlada, ker pa tega ni storila, je vesel, da so to iniciativo prevzeli svobodni sindikati. Po njegovem mnenju so tudi zakonske pobude svobodnih sindikatov, podprte s podpisi volivcev, dobre, saj imajo veliko večjo težo v parlamentu. Kristan se je dotaknil tudi odnosov interesno organiziranega državnega sveta s strankarsko organiziranim državnim zborom in izrazil prepričanje, da bo vloga državnega sveta ob medsebojnem razumevanju in strpnosti postavljena na pravo mesto. Pavle Vrhovec bila Nasprotju z zakonom. De-j. ae in delavci so po mnenju rektorja Snage krivi tudi vila na območju Šiške prevzelo novo podjetje Publikus. Sedmim delavcem in delavkam, ki so hoteli nadaljevati delo v Snagi, je direktor 31. marca poslal še sklep o prenehanju delovnega razmerja. Njegova odločitev temelji na programu razreševanja presežnih delavcev, ki naj bi ga delavski svet sprejel 30. marca letos. Po naših informacijah Snaga nima pravega programa razreševanja presežnih delavcev, temveč le sklep o tem, kateri delavci na katerih delovnih mestih so trajno ali začasno odveč. Iz sklepa, ki so ga sprejeli odpuščeni delavci, ni mogoče razbrati, ali je pred tem podjetje ugotovilo, da jih ne more zaposliti na drugih delovnih mestih ali usposobiti za druga dela, kot predvideva omenjeni pravilnik iz leta 1991. Odpuščeni delavci bodo zdaj morali svojo pravico iskati na pritožbeni komisiji javnega podjetja Snaga. Ker je tam verjetno ne bodo dobili, bodo prisiljeni svoje podjetje NELJUBA OPOZORILA IZ MARIBORA Starejši Mariborčani, ki se zanimajo za politiko, še prav dobro pomnijo, kako so se ljubljanski republiški politiki v prvem povojnem obdobju »spravili« na tedanjega mariborskega političnega veljaka Milana Apiha, in to samo zato, ker si je drznil Tita ob njegovem obisku v Mariboru peljati skozi industrijsko Melje in druga od vojne najbolj poškodovana področja. Apih si je verjetno naivno predstavljal, da je njegova dolžnost do someščanov in vrhov oblasti, da Titu, še posebej pa njegovim spremljevalcem iz Ljubljane pokaže, kaj vse je treba v Mariboru še obnoviti in »kakšne naloge še vse skupaj čakajo«. Namesto pohvale za zagnanost in opozarjanje na prave probleme pa je po Titovem odhodu od svojih ljubljanskih nadrejenih kolegov in tovarišev menda dobil krepko po prstih. Saj je javno in vsem očitno pokazal probleme, pred katerimi so zavestno mižali. Odlomek sklepa o odškodninski odgovornosti Delavka je odškodninsko odgovorna, ker je postopala skrajno nepazljivo, ko je sprejela članstvo v stavkovnem odboru in s tem vodenje in organiziranje stavke, ki ni imela za cilj uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic iz dela. S sodelovanjem v tej stavki je delavka zlorabil pravico do stavke po Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki ga je ratificirala Jugoslavija 1971 in se je do 3. ..1991, ko je bil sprejet zakon o stavki, kot mednarodna konven-ClJa upošteval kot zakon, zato se pri varstvu svojih pravic ne niore sklicevati na pravico do stavke. Delavka bi morala tudi y®deti, da bodo njene aktivnosti v zvezi s to stavko povzročile skodo, pa je z njimi kljub temu nadaljevala. V politiki je pač tako, da se opozarjanje na probleme nikoli ne obrestuje in ne konča dobro. V vseh režimih se po politični lestvici najhitreje vzpenjajo tisti, ki oblastnike raje ubogajo, kakor opozarjajo na probleme, in tisti, ki znajo skupaj z oblastniki spretno mižati pred neprijetnimi in težko rešljivimi težavami ljudstva. Pregovor pravi, da umetnost politike ni v tem, da probleme rešuje, pač pa v tem, da ljudi prepriča, da problemov sploh ni, oziroma Ce že so, zakaj jih ni mogoče rešiti. Nekatere Mariborčane, ki že dolgo spremljajo dogajanje na štajerski politični sceni, spominja pismo predsednika izvršnega sveta občine Mari- bor Antona Rousa na povojno Apihovo ravnanje. V svojem »javno-tajnem« pismu je predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška in odgovorne ministre »opozoril« na katastrofalne socialne in gospodarske razmere v Mariboru, kjer se bo po njegovi oceni 27-tisočglavi armadi brezposelnih v regiji v kratkem pridružilo še nekaj tisoč delavcev. Lepo vas prosim, katera oblast in katera vlada kjerkoli na svetu pa bi bila vesela, da jo »podrejeni« lokalni funkcionar opozarja na probleme, ki bi jih že zdavnaj morala vsaj začeti reševati, če že ne razrešiti. Za nameček pa je Rous svoje »tajno-javno« opozorilno pismo poslal še šefu vladne Varnostno infor- mativne službe. Nič nenavadnega ne bi bilo, če bi si to njegovo potezo v vladi raztolmačili, kakor da Rous iz njih brije norce; saj je vsakomur jasno, da imajo takšne službe o socialnih in gospodarskih razmerah v Mariboru in še o marsičem drugem veliko več podatkov kakor predsednik lokalne vlade. Skoraj ne more biti dvoma, da je Rousovo opozorilno pismo naslovnike spravilo v slabo voljo, še zlasti seveda zato, ker je »priromalo« v javnost. Tukaj je politična logika neizprosna. Če Rous svojega tajnega pisma, pa naj v njem piše karkoli, sploh ne bi napisal, potem ga mediji ne bi mogli objaviti. Sic! Ali je res in koliko je Rousovo pismo vznejevoljilo naslovnike, ki imajo vse pristojnosti in so tudi odgovorni za reševanje v pismu »opaženih« problemov, bo kmalu pokazal čas. Če jim bodo Rousova »tajno-javno« izrečena opozorila zares začela povzročati skrbi in težave, se jih bodo najlaže rešili tako, da bodo problematizirali Rousa. V politiki so pač, kot smo že napisali, običajno problem ljudje, ki opozarjajo na probleme, in ne problemi. Da ima Maribor probleme, je Rous nekoč pisal že Markoviču, kasneje pa se je izkazalo, da v Mariboru ni nič hudega, da je vse lepo in prav... Sicer pa naslovniki z Ro-usom morda sploh ne bodo imeli večjih težav. Rous jih namreč že ovira, saj je v »tajno-javnem« pismu vladi zatožil vodstvo podravskih svobodnih sindikatov in ga označil za preveč radikalnega. Kakor da slovenska vlada ne bi še kako dobro vedela, kaj počno sindikati. Ob tem pa je Rous spregledal, da je za oblast povsem običajno, če jo kritizirajo in napadajo sindikati iz obubožanih delavskih središč (to pametna oblast pravzaprav že vkalkulira v svojo politiko), vsako državno oblast pa mora zaskrbeti, če jo začnejo na probleme iz njene pristojnosti opozarjati lokalni funkcionarji. Z vidika oblasti je torej veliko vprašanje, kdo bolj prispeva k radikalizaciji ocene o mariborskih razmerah - vodstvo podravskih svobodnih sindikatov ali Anton Rous. Če si sedaj »mariborski radikali« zaradi navedb v Ro-usovem pismu skočijo še v lase, so z vidika oblasti problemi v Mariboru zaenkrat povsem rešeni. Dokler ne bo počilo. Potem pa se bo že našel kakšen argument za to, da problemi niso rešeni. Konec koncev, je probleme v Mariboru sploh mogoče rešiti, če sta si tam v laseh sindikat in lokalna oblast. „ , , Tomaž Ksela 8. aprila 1993 BO REVIZIJA LASTNINJENJA LE POSMEH ZA DELAVCE? Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij uveljavlja tudi revizijski postopek za podjetja, za katera obstaja utemeljen sum, da so oškodovala družbeno lastnino. Zakonski rok za revizijske pobude se je iztekel 5. aprila. Po nepopolnih podatkih so delavci, sindikati, organi za notranje za- deve, pravobranilci, tožilci in drugi do tega roka dali več kot 700 tovrstnih prijav. Vse podatke zbira služba družbenega knjigovodstva, ki zaenkrat ni objavila niti spiska niti razgrnila analitičnih podatkov. Tolikšno število pobud za revizijo reorganizacij, pogodb in drugih načinov oškodovanja družbenega premoženja pravzaprav uradni organi niso pričakovali. Po nekaterih predhodnih spiskih sklepamo, da je številka tako velika, ker so poleg krovnih firm prijavljene tudi vse družbe, nastale iz bivših družbenih podjetij- Zdaj je na potezi SDK, ki mora v enem mesecu, torej do 5. maja oceniti pobudo, in če ugotovi, da je utemeljena, izdati sklep o revizijski kontroli. Za to delo potrebuje SDK še merila za ocenjevanje oškodovanja družbene lastnine. To listino mora odobriti komisija državnega zbora, ki jo vodi Izidor Rejc. Po neuradnih podatkih je SDK v zadnjih dveh letih preverila 160 lastninskih preoblikovanj in ugotovila, da so oškodovanje družbene lastnine omogočali nejasni in nepopolni predpisi. Kljub velikim političnim pritiskom pa SDK do zdaj teh primerov ni prijavljala oz. te prijave niso prodrle v javnost. Brez meril za oceno oškodovanja družbene lastnine SDK ne bo mogla delati. Brez njih lahko vse pobude končajo v predalih in med gorami starega papirja. imenu prodaja Krasmetalovo tovarno iz Sežane, za katero ni plačal nobene kupnine. Ker so tudi druge banke v Sloveniji ustanovile podobne posredniške firme, kot je koprski Finor, bi bilo prav, da revizorji pregledajo tudi njihovo poslovanje. Uradni razlagalci zakona trdijo, da revizija ne velja za podjetja, last Sklada Republike Slovenije za prestrukturiranje. Prav Sklad pa kot stoodstotni lastnik sto zelo obubožanih podjetij razprodaja in kupčuje z družbenim premoženjem povsem v nasprotju z intencijami zakona o lastninjenju in v škodo delavcev, ki so bili edini lastnik svojih podjetij. Ne smemo pozabiti, da je Sklad prevzel tudi nekatera podjetja, preoblikovana po 1. januarju 1990. Vladna Agencija za prestrukturiranje je denimo zaradi suma oškodovanja družbene lastnine prijavila Novoles iz Straže, o katerem smo v DE večkrat pisali. Po naših informacijah se je Novoles najprej prijavil za lastništvo Sklada, zatem pa prijavo umaknil, ker so njegovi šefi verjetno spoznali, da bi se na ta način odrekli lastništvu Novolesovega premoženja. O prijavah za revizijo lastninjenja sem se pogovarjal tudi z Anico Popovič, družbeno pravobranilko samoupravljanja Republike Slovenije. Po njenem mnenju je bolj kot število prijav pomembna njihova vsebina, in ta je zelo nepopolna. Pomembnejši od prijave bo sklep SDK o začetku revizijskega postopka. Vsa podjetja, ki bodo prejela takšen sklep, ne bodo smela sprejeti programa lastninskega preoblikovanja. SDK bo torej do 5. maja morala odločiti, v katerih prijavljenih firmah bo uvedla revizijski postopek. Roka za revizijsko poročilo pa ne določa noben zakon. Določen pa je rok za končanje lastninskih postopkov, in sicer 5. junij 1994. Če do tega roka lastninski postopki ne bodo končani, bodo podjetja postala last Sklada Republike Slovenije ža .prestrukturiranje. To velja tudi za podjetja, v katerih revizijski postopki do tega datuma ne bodo končani. Rejčeva komisija je vladi že predlagala oceno realnosti in uskladitev vseh rokov iz lastninskega zakona. Verjetno je, da bodo roki, ki podjetja silijo k čimhitrejšemu last-. ninjenju, podaljšani, in prav bi bilo, da se podaljšajo tudi roki za revizijske postopke. Na žalost pa vsi ti daljši roki ne morejo pozitivno vplivati na ohranjanje realne vrednosti družbene lastnine. Dvoličnost slovenske oblasti V škripcih pa ni samo SDK, ampak tudi družbeni pravobranilci samoupravljanja, ki jih zakon pooblašča za vlaganje tožb proti podjetjem, ki so oškodovala družbeno lastnino. Čeprav pravobranilci v revizijskem poročilu SDK ugotovijo oškodovanje družbenega kapitala, so v mesecu dni dolžni vložiti tožbo. Kot je povedala Anica Popovič, pa dve tretjini slovenskih občin že dve leti nima pravobranilca samoupravljanja. Brez pravobranilca so v Prekmurju, Podravju, Celju, Po- savju, Severni Primorski in na Gorenjskem. Prav te dni so v skupščini občine Slovenj Gradec izglasovali sklep, da avgusta ukinejo pravobranilca, ker so se zmanjšale njegove pristojnosti. Državni zbor je na zadnji seji imenoval Janeza Krnca za namestnika družbenega pravobranilca Slovenije prav zaradi novih revizijskih nalog. Namestnik Anice Popovič pa se še ni zaposlil, ker vlada še ni odobrila denarja za njegovo plačo. Po zakonu o lastninjenju pa ima le družbeni pravobranilec samoupravljanja pristojnost, da s tožbo dokazuje ničnost pogodb in drugih aktov in uveljavlja njihovo odpravljanje. Sedanje število pravobranilcev samoupravljanja zanesljivo ne omogoča kvalitetne zaščite družbene lastnine. Anica Popovič meni, da se v odnosih do pravobranilcev samoupravljanja kaže dvoličnost in hinavstvo slovenske oblasti. Prejšnji parlament je delavcem zbudil upanje, da bo oblast zavarovala njihovo lastnino in na njej teme- lječe pravice. Če novi držav®* ijece pravice, ue novi ax*“\. zbor oz. njegova Rejčeva komis’)_ ne bo naredila odločilnih kor9' kov, se prav lahko zgodi, da *^(j°'J xrooV-i f-iervA r\rr ti zil -i !*•/-, »-v-iarVl L,. vseh tisoč oz. nekoliko mani P**1 j^1 jav ne bo nobenega haska. Ce^ nekaj dneh to ne bo zgod lahko že danes napovemo, da jf'c podjetjem, ki so po letu oškodovala družbeno premoženj' v korist posameznikov in skup1*1' ^ P ne bo zgodilo prav nič. jas. Sindikati so v tem procesu ^ zdaj dajali le pobude. Nekaten 1 sindikalni funkcionarji so zara° ^ tega že prišli v nemilost poslov00' > nih delavcev. Sindikati pa so vlO' pQ^_ žili velike napore, da bi zakp p: omogočil ustrezen lastninski de' ■ lež tistim, ki so ustvarjali dru?' ^ beno premoženje. Mislim, da f j * v teh dneh potreben nov sindj' ^ 1 kalni pritisk tako zaradi nem0?' Vq. nosti revizije kot zaradi ravnanj ^ države, ki se je polastila sto P°' djetij in iz njih izrinila delavt ^ < kot večinske lastnike. *a j. Franček KavČ$. ®j. ________________________________ PRIPRAVA PROGRAMA LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA bo i treb V|0; KAJ POMENI LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE Vlada pa je v Uradnem listu že objavila uredbo o uvedbi revizijskih postopkov. Po njej bodo inšpektorji SDK po končanem delu morali izdelati revizijsko poročilo, v katerega bodo na koncu vpisali oceno višine oškodovane družbene lastnine. Predmet revizije bo po tej uredbi tudi prenašanje poslovnih funkcij na druga podjetja, ki so v lasti ali pod lastniško kontrolo zaposlenih in članov njihovih družin. Vse to garaško delo mora SDK opraviti v enem mesecu in odločiti o začetku revizijskega postopka. Zdi se, da ta služba nima dovolj usposobljenih inšpektorjev za tolikšno število primerov. Po 17. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju zakon) pomeni lastninsko preoblikovanje preoblikovanje podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem kapitalu podjetja. Zakon poudarja lastninsko preoblikovanje, ne govori pa o privatizaciji. Privatizacija pomeni spreminjanje javne (državne) lastnine v zasebno (privatno), kar pa se bo pri nas zgodilo po preoblikovanju. Lastninsko preoblikovanje pomeni za podjetje tudi: prestrukturiranje (to je naš globalni cilj), statusne oz. pravnoorganizacijske spremembe, spremembe v upravljanju, spremembe v lastninski strukturi. Zakon izhaja v 4. odstavku 19. člena iz predhodnega finančnega in organizacijskega prestrukturiranja, ki je sestavni del lastninskega preoblikovanja podjetja. Po izvedenem lastninskem preoblikovanju podjetij bomo dobili novo podjetje oz. podjetje v močno spremenjeni obliki in urejeno v skladu z zakonom o gospodarskih družbah (ta zakon bo sprejet v tem mesecu z rokom uveljavitve 30 dni). Podjetje lahko v tem procesu tudi preneha, če se odloči za prodajo vseh sredstev podjetja, s prenosom posameznih funkcij pa bodo nastajala tudi nova podjetja. Do dneva preoblikovanja podjetja (20. člen zakona določa, da je preoblikovanje izvedeno z dnem vpisa v sodni register) sedanje podjetje še vedno posluje v okviru predpisanega režima in aktov, ki veljajo v trenutku, ko je podjetje začelo postopek preoblikovanja. Sklad kupčuje v škodo delavcev Zakon o lastninskem preoblikovanju pa ne velja za podjetja v stečajnem postopku. Iz revizije bo zato izvzet npr. Krasmetal iz Sežane, Elkom iz Maribora in številna druga podjetja, o katerih smo pisali v našem glasilu. Med prijavljenimi za revizijo pa je npr. Finor iz Kopra, ki zdaj v svojem DECENTRALIZIRAN IN AVTONOMEN PROCES Zakon sedanjim upravljalcem omogoča popolnoma avtonomne in samostojne odločitve. Vloga države oz. Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo je omejena na nadzor. Avtonomnost in samostojnost podjetij je časovno omejena (1. odstavek 20. člena zakona) na 12 mesecev po dejanski uveljavitvi zakona. Če se podjetje samo v tem roku ne preoblikuje, se po tem roku družbena lastnina spremeni v državno, izvedba preoblikovanja pa preide na Agencijo Republike Slovenije za privatizacijo. LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE JE DEJANJE IN PROCES Postopek lastninskega preoblikovanja poteka v več fazah: 1. faza: PREDPRIPRAVA 2. faza: PRIPRAVA PROGRAMA LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA 3. faza: OBJAVA 4. faza: CENTRALNI DEPO 5. faza: IZVEDBA PRESTRUKTURIRANJA 6. faza: AKT O PREOBLIKOVANJU 7. faza: VPIS V SODNI REGISTER 8. faza: USTANOVITEV DRUŽBE Če bo potrebno v že začetem procesu lastninskega preoblikovanja kaj v programu menjati, dodajati, pomeni to ponovitev že storjenih korakov (faz), za kar pa lahko na koncu zmanjka časa. Strokovnjaki tudi opozarjajo, da zahtevki za revizijo poslovanja podjetja (48. člen zakona) in nerešeni zahtevki bivših lastnikov (II. poglavje zakona) lahko pomeni pomembno časovno oviro pri izvedbi programa lastninskega preoblikovanja, ki naj bi bilo končano v 12-tih mesecih. Kaj pomenijo posamezne faze oz. koraki PREDPRIPRAVA: pomeni potrebne postopke pred pričetkom preoblikovanja. Gre za zavarovanje pravic bivših lastnikov, izločitev kmetijskih gozdov in zemljišč, uskladitev lastninskih razmerij po 44. členu zakona, ureditev pogodbenih razmerij po 46. in 47. členu zakona. V fazo predpriprav sodijo tudi analize dejanskih možnosti, analiza stanja podjetja, privatizacijska strategija, testiranje izbranega načina preoblikovanja, ocena vrednosti družbenega kapitala in izhodiščna lastninska slika podjetja. Brez dobre in temeljite predpriprave bodo vse druge faze počasnejše in težje. PRIPRAVA PROGRAMA LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA: Gre za dokument, s katerim se program lastninskega preoblikovanja začne. Program sprejme organ upravljanja podjetja, pri čemer zakon ne navaja, kateri organ je to, zato je potrebno upoštevati tudi akte podjetja (statut). Vsebino programa ureja natančneje v 8. do 12. členu uredba o pripravi programa lastninskega preoblikovanja. V to fazo sodi tudi odobritev programa s strani Agencije, kateri mora podjetje poslati poleg programa tudi otvoritveno bilanco ali cenitev podjetja, opis načina, na katerega bo podjetje seznanilo s programom zaposlene in upnike, pa tudi izjavo odgovorne osebe, da so podatki in dokumenti resnični. OBJAVA: odobreni program je potrebno v 30 dneh javno objaviti in z njim seznaniti zaposlene in upnike ter upravičence, ki so vložili zahtevke za zavarovanje nacionaliziranega premoženja. S tem postane program javen (seveda pa to ne velja za priloge, ki vsebujejo zaupne podatke o podjetju). CENTRALNI DEPO: podjetje mora še pred izvajanjem programa lastninskega preoblikovanja podjetja (po °d°' 'n o britvi programa) obvestiti centralni depo vrednostnih P9' K pirjev o številu delnic, ki jih namerava v postopku izdat* prel njihovi nominalni vrednosti in lastnosti teh delnic. TaK^ Pov se ustvari evidenca vsega delniškega kapitala. Potem p°' sjvc djetje obvešča centralni depo o opravljenih prenosih (g16 P*sr za centralno evidenco in nič drugega). ” IZVEDBA PRESTRUKTURIRANJA: Že omenjen uredba pri vsakem od načinov preoblikovanja določa tu**1 " ----- • ” — --------’ delnic n*> V način same izvedbe. Pri prenosu navadnih ___ sklade gre za izdajo začasnic, s katerimi se prenese]0 delnice na sklade. V okviru interne razdelitve zbere p°' djetje lastniške certifikate, ugotovi presežke ali pa pre°' stanek nerazdeljenih delnic. Pri notranjem odkupu j izvede javni poziv. Če gre za prodajo delnic, se izve0 £ javni razpis za zbiranje ponudb. Dokler podjetje ni reg1' obr strirano kot delniška družba, ne more izdajati delnic, za*° |j|^Q se uporabljajo začasnice. ,,n„ AKT O PREOBLIKOVANJU: Gre za dokument, ki P0', *; meni pravno osnovo za vpis v sodni register. Takšen dok0' *r ment vsebuje sklep o preoblikovanju v obliki enotneg?z9lj sklepa in bistvene sestavine pogodbe o ustanoviti* Hal; družbe. Vsebovati bi moral tudi elemente sklepa o izdal* Sku delnic (če gre za delniško družbo). Tak akt je začasč*1 ^ statut bodoče družbe. Sprejme ga isti organ, ki je sprej%^t program o lastninskem preoblikovanju podjetja. z r VPIS DRUŽBE V SODNI REGISTER: registrskemu s°' k dišču se predloži prijava s spremljajočimi dokumenti- \ ^ jih zahteva zakon o gospodarskih družbah (različno tu >■ j ni z-a ii ic v a. z-o. n. vii v gujpuuai oivm vii viz, vo.ii \_i c****.*. od tipa podjetja). Program lastninskega preoblikovanja J no, dejansko izveden, ko je izveden vpis v sodni register. 2 Krg zadostitev zakonskemu roku je pomembna pravočasna 6rif pravilna prijava pri sodnem registru. Prijava je pravil*)® ^ p in popolna, če vsebuje tudi ustrezno soglasje Agencij še ( (končno soglasje agencije po 3. odstavku 20. člena zakona). __ USTANOVITEV DRUŽBE: Konstituirajo se novi org«**1 družbe, sprejme statut družbe in drugi akti. Če se podjetje preoblikuje v zakonsko določenem rok" potem izpolni svojo obveznost in izkoristi zakonsko nost avtonomnega preoblikovanja. Če podjetje te možn°' sti ne izkoristi v predvidenem roku, potem prevzame odločitev o lastninskem preoblikovanju podjetja Agencija. Iz informatorja ^ območne org. - za Dolenjs* PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN PUSAMEZNIKE • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT • StanexUhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI ->Š' NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 7.00,00 SIT Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih -.Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 680,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE . izv. • Kako uveljaviti . izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. . izv. • Nova del. zakon. vaš sigi 'hrv; živ, S S' tiirn izb( listi Pen Mai ces vid; sPi izv. • Plačni sistem . izv. S Nova ureditev... P Pon kilo . izv. • Kariera kot....s p .izv. »Socialnadržava -H n f . izv. • Zdrav, zav...neg Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Ni njo Naročeno mi pošljite na naš naslov:............................. Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Ulica, poštna št. in kraj:. Ime in priimek podpisnika:. v m s • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. in ....1 drp Pre hot Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju — Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 580,00 SIT Dne:. Podpis nar ofin®8 Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Daln19 tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 4W* KAŽIPOT a 8. aprila 1993 POCENIMO ŽIVLJENJE JaNšA-izacija iVfli sija ’ra' s|0Tf1raviližče Rimske Toplice je še vedno v rokah 3 • ,to nekega ministrstva za obrambo, čeprav za P11' k, 1 kdo ve kako utemeljenih razlogov. Toplice so e si e y svoji skoraj 2000-letni zgodovini vedno lil0, ški IVi!,nih r°kah. Potem so se tja ugnezdili nemil s« ji *°^uPatorik po koncu druge svetovne vojne pa ® • tiii ‘ P° Polstoletnem neznosnem prenašanju vojske si zdravilišče in letovišče v Rimskih pr”’ S| P|lcah sedaj že leto dni in devet mesecev lasti ^vensko ministrstvo za obrambo. In prav toliko .»sa je zdravilišče prazno, zaklenjeno in zastra-i d P°- Namesto, da bi toplice postale vir kruha in iteh S| n°dka za domačine, so postale vir izdatkov. Ne j cWJ0..veb ne dunajski ne beograjski gospodi ne rod' Trdinom, od katerih jih je veliko brez dela. vlo- PrT1alna voda, ki je stoletja zdravila ljudi in jim ko” kjjnagala živeti, že skoraj dve leti žubori v Savi- ruž' _ ^se to gre v račun le malokateremu pamet-a ie l Slovencu. Še najmanj pa domačinom. Ti ndj' aal° »nategovanja« vrh glave. Še posebno pa iot' ogorčeni, da sedaj iz njih brije norca domača »ni8 sJska- Zato so sklenili 7. aprila prirediti protestni in iavnost opozoriti na nevzdržno stališče ,vCf darambne9a ministrstva, zavoljo katerega je nek-anie zdravilišče še vedno zaprto. Ne gre več le v lz9ubljeni zaslužek, poudarjajo domačini, tem-vCtC je c 2? za škodo na objektih. K temu dodajajo, da .'najemnina, ki jo zahteva vojska, odločno prečka, saj je na dlani, da zdravilišče nekaj let ne Poslovalo brez izgube. Pa tudi to, da bo po-sbno za njegovo ponovno oživitev vanj veliko uspešnega poslovanja zdravilišča pa )do' in°ob-nec lb močnim argumentom, ki jih imajo v rokah : [jo p eblValci Rimskih Toplic in okoličani, pa do na-no' stv Sdane9a Protestnega shoda ni prišlo. Ministr-(gjjj obrambo jo za začotak raagiralo z javnim jen> tudi-; n» :sej° ( IQm, v katerem beremo med drugim tole: “Ministrstvo za obrambo vse od prve polovice Zastraženi turizem. Doklej...? Vse več vrednostnih papirjev i/ede r\ . •egi- Q, jem, kako danes varčevati in kako zat« [r°račati težko prislužene tolarja, obstaja ve-, različic. Vsak zagovarja svojo, ki je P^tgjboljša«, pa smo navadni zemljani kljub Jhu ponavadi v zadregi, ko ne vemo, komu abPati svoje prihranke. Kupovati devize, -dai’sk 3®ati v vrednostne papirje ali imeti vse ' r, KUpaj »na varnem« v nogavici? reielohkateri Pravii°’ da ie za ljudi, ki želijo 2 'an)9ti vrednost svojih tolarjev skladno 1 s°' kn 3S*i° nerr|ške marke, zelo primeren na-i. n P kratkoročnih vrednostnih papirjev. Var-• ie mn- nai k’ bila zagotovljena. Mikavnost te J Za krafiT°Sti Ra ie tudi v tem' da ie zapadlost ’ j« ca koročnih vrednostnih papirjev krajša od la^eneg-p1"" vrednostnih papirjev krajša od SKB banki Ljubljana so nedavno izdali za- urugo serijo kratkoročnih vrednostnih pa- pirjev oziroma blagajniških zapisov. Celotna emisija v vrednosti 30 milijonov nemških mark je v apoenih po 500 mark. Če se za nakup teh vrednostnih papirjev odločite kot fizična oseba, jih lahko plačate s slovenskimi tolarji. Kajpak je rok zapadlosti omenjenih blagajniških zapisov različen. Lahko se odločite za tiste, ki zapadejo že po mesecu dni ali za one, ki zapadejo po dveh oziroma treh mesecih. Glede na rok zapadlosti so različne tudi obrestne mere. Mesečni blagajniški zapisi se obrestujejo po 7,56-odstotni obrestni meri, dvomesečni po 7,68- in trimesečni po 7,81-odstotni obrestni meri. Omenjeni blagajniški zapisi so na dan zapadlosti izplačljivi v nemških markah, in sicer po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan zapadlosti. Po nekoliko višji obrestni meri pa so obrestovani blagajniški zapisi SKB banke z valutno klavzulo. Ti so izdani v skupni vrednosti 50 milijonov nemških mark. Emisija je razdeljana na vrednostne papirje po 1.000 in 10.000 nemških mark, ki so vplačljivi in izplačljivi v slovenskih tolarjih. Rok zapadlosti? Mesec, dva ali tri mesece po nakupu. Vsi se obrestujejo po enotni 9-odstotni realni letni obrestni meri. Kot že rečeno, je nasvetov, kako obračati prihranke, da vsaj deloma ohranjajo svojo prvotno vrednost, veliko. Ne glede na slabe izkušnje iz preteklosti pa velja upoštevati tistega, ki priporoča, da svojega denarja nimamo doma. Nobena nogavica ni dovolj varna. A. U. gani okj n oi' žno-dlo- \SSi JADRANU SE SPET SLABO PIŠE let°šnje poletje bo za hr-■ ko turistično gospodarstvo Medtem ko predsednik ^abo ——' hrvo - J,°l" (Jicuocumrs 2i aske vlade Hrvoje Šarinič poti ssLevropske državnike, naj ^ fiirrv^11 PriPor°čili in »objektiv-izhni-- inf°rmacijami pomagajo listi- •' Predstave o hrvaški tu-pen?ni Ponudbi, na mesta ob le-H/laT .^adranu padajo granate. cest nimajo elektrike in vjd n® Povezave so še manj za- s"S=SnčL.v primeriavi Dn^r-dsednik Hrvoje Šarinič pri-’ kiin°Ca tujim gostom skoraj 1800 ... Petrov čiste jadranske obale ® Prtbližno 1200 otoki in jim za-3 in 5Vlia’ da so »s koncem vojne ..nea°StoPnim umirjanjem splošna®? Poučnega položaja znova tur ?® možnosti za oživljanje ^stičnega prometa«. Za letoš-,1q aezon° je Hrvaška pripravila ..v ®'°°0 postelj, 13.000 privezov ar'nah in še veliko drugega. in ^eveda so prijazno snubljenje reklama eno, resničnost pa Dr 9°- Na dlani je namreč, da je hotS?eto malo takih ljudi, ki bi en preživeti svoj dopust v de- želi, kjer se streljajo, ropajo, kjer so pozabljene osnovne človeške vrednote. Upanje, da bodo v Ženevi ali v New Yorku pogajalci dokončno sklenili premirje in poskrbeli za ponovni mir na Balkanu, je zelo skromno. Zato lahko hrvaško turistično gospodarstvo letos v najboljšem primeru računa le na Istro in Kvar-ner. Pa tudi ti računi so precej v zraku, posebno po zadnjih množičnih roparskih pohodih na zahodni istrski obali. Ne glede na to pa hrvaški turistični delavci računajo, da bodo zmogljivosti v Istri letos dobro izkoriščene. Napovedujejo, da 90-odstotno. V Kvarnerju bo kajpak manj živahno. Pričakujejo, da bo tam pol toliko gostov kot zadnje predvojno leto. Dalmacija je resda z letalskimi programi povezana z Evropo, pa kaj, ko je to za uspešno turistično sezono daleč premalo. Kdaj bodo ponovno zgradili most pri Maslenici, pa seveda nihče ne ve. Premier Šarinič je v pismu, ki ga je naslovil na predsednike evropskih vlad, izrazil upanje, da bo zaradi objektivnejše obveščenosti o razmerah na Hrvaškem prišlo na Jadran precej turistov, ki se bodo lahko prepričali o tradicionalnem hrvaškem gostoljubju. Toda pot od tradicije do sodobnega turističnega kolesja bo še zelo dolga in naporna. z. B. Če pri nas opravljaš delo, ki te veseli, prejemaš plačo, od katere se razjočeš. Milan Fridauer Zgodovina je naša učiteljica, sodobnost njen ravnatelj. Matija Logar Dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost. Toda kar zadeva vesolje, nisem čisto prepričan. Albert Einstein Na ladji, ki se potaplja, nihče ne popisuje inventarja. Alberto Fujimori RISBA: JAM KOWSKY-TEKST: KATJA JELEN LE3novi in GEttA81 k >N §,'x3 3 S S c »J O. £ ti £ ^ 3 T3 >o TS u 3.-? '£ Jfi u Hš 42 ti M ^'O.g o 50'§ >3 as ^ c O OJ »I-H 1,8 S š 3>S lEliš |Sgsp CT$ -M rti ^ 5^ •g h 'O >§ O 03 S O - I-S £-|f S | g S.2 s-gi-5° no^o^tioa; ^ o cm ci, o N C^T3 a! 51 .O g ti - ti O ti -r-, C8 ti •” C ~ a > ja OJ M Oj C ti 23 M > (U 3 <0 O T? a ti 18“."$ S “ i 1 § § a i s i 13 rl-pli M^Pngč.S-dPS N W Tf Irt •ti N -P7 o -5 ^ g e •g-Sf ■§ S s.5, » g 0-3 :s> £ T? > c . ti š-| glS al .9-aijief 1*8 I I B« a-g a,^ m g ag ag« “ £ 'n 1 M>” _2 co s m > « c gjg S s£*1|s ■3 °-o g-g « ■i| §-3 °,§ ^ ^ > O) -J- “ - i>§“l? ^ r* o -Sl’" e, ® •§ h-g.£ || g >22 go, S > > > > OJ OJ OJ OJ T7T777 T? cO ep cO cO o o o o -4-> +J +-> +-> O O O o o o o o csf CO 'rf csf H CD (M £> CO 02 CO CO 02 CO CO* Irt lljjjjj g g ° 3 o o •§3 2 s 1 i in .S 2 §-> s I J* S ^ g o S g ^ O |EI U > ^ - ti-ra O rt 1 'ti1'm ^ -rt o 1) ' - ti T?.m £ rti . as ti60 IIJ IJ fglt ml i!|im ,g a^°s ■pa^ž'° - “ 3 (S x -S ti 'CS' ; g g a-ti S ..£ m ti CO U N o CO OJ w ‘ti 5-s cO co :tii tsau 2 ti > g §5 lil m lit*, 4) OJ 111:1-3 03': l^s §>£§,!§ s SgaS-3 a.e«-i«s | s 11| | ca ,2 X S §).> C m X 73 Eti o co r- co co c Šo^oj cd ,-1 cd csi o c ^ co ^ ^ m d t ti lit ooooooooo ooooooooo io cd o" c- co cd cT o" cd" HC0HlrtW05(M^CTl COCOOCOCOOOCOL— cicdior-ir-icodoid ■afT^irtCOt>02*—ICOCO Sili 8 * o X n « j'g* cd o od tUD cm co co o ! I § «51*1 il tl« Q dS ^ (D OJ OJ o, j D D ^ n Dž o o o ,h o T3 T3 T5 OJ ^ cii di di ^ ti c/i O > O -h o 'ti h 3 X co P £ ti 2-S-x >o IIP N o £ ti £ ^•2,0 g;s ;§ E kfl*i ,2 Š-° o " M, «1 ir .iti I iti1^ S o 1?l|!- |PI-iMSe- S-S—-ag.g.^g g g 55 03 X a _ ^ a i §,*:§© - Š 3.® T •S >3 llllit s a ? ® * OotidN0«- M1 x:: o >S S lil 21 liolili •S ds^ £.8 tl!s p § 'J3 ■ • g c H E 5? L- Qj -n Sh CC W-Q ftS 5 X ds ."5 O ds 'N o ti .N -g c ^ CM CO CO CO i S8SS -f co i- o N ! -o^a ' t? ti ti rr< ^ rD ^ ti QJ 5 ' ^ a s ^ :^i ' N 2 m :p OJ P !0 -'Eb'£ 43^ o a | m srss“iin ^ CO 7^ ^ o . O n co > ti ^ cO -*-» :Tj T3 ti O & ti >s o > o 'OD ca o m C g ■e. a'-s i Dh ti h N g ds i a «a >$5 2 S:! H N :*:: 1 Is S S-l f | ^ x3i £ g- is o i 13 i d ec in •:•:•: H rr^-si-ss^ii i fcofslasglfis S§ŠŠ2Š?s~ M n I § S ° O S g-® Od 3 3 " 'S,-o 5 lil! ■SIIP8 iij«561 Hill If g|.s 1 &| ti °'||l g>| >S-g «1 s su ||a| 2 d) Crd ' u o m 'g X u 5 š-tia D, ti ti x » '8 3 w’ cO ^ ti N N JO ' l-al! 13 > O ^ r-j PL, OJ ^ O ■B #■&■§ I S3, CO co >113 iiis $ rt 1-1 'o 'C g ^ ca II |? -Š-E-SI "ti X h g £ti5x>ti-3h -a§,' fiš?#Sll-s:pp.i Oti>X C > NM.S.J.B » SiCi SS3 giiidsAEggitii^iS *j‘ U11 “ i av I ca ca / « r Sm xs .ti.'O ti m — «3x-S 11 g j ž l Hilli j « “ -s ^ i 5 'E > „2 .S 3 miši -sill iX -7^ ti ps (y i-, ™ - ” xti e « X i E ^ g |B|$ O JJT3 c C --7 o c ca co >i g>2 E?-« N ti,>0 > 3| - - -. • • =<- •'■ .c m ] | J 8. aprila 1993 M tiE IPI REPI Hi! Čemu služi socialni pakt V prvih mesecih letos je prišlo v Sloveniji do zanimivega pojava: institucionalno sorazmerno dobro organizirani delavci in podjetja so skušali s posebnim dodatkom h kolektivni pogodbi za gospodarstvo vplivati na zaustavitev rastoče brezposelnosti, država pa je ta poizkus »presegla« z interventnim zakonom. Ker med državo, zbornico in sindikati ni bilo jasno opredeljenih spornih točk, iz katerih bi lahko sklepali na motive države pri »preseganju« pogodbe med delavci in podjetji, lahko sodimo, da je torišče problema v neusklajenem delovanju pogodbenih partnerjev. Ker marčni popravek interventne zakonodaje slovenski državi izrecno nalaga pogodbeno in ne interventno reševanje omenjenega problema, verjetno ni odveč, če zopet zapišem nekaj besed o socialnem paktu: Čemu služi Socialni pakt med državo, delavskimi, kmečkimi in gospodarskimi združenji vzpostavlja ali ohranja medsebojno zaupanje med državljani in njihovimi institucijami. To zaupanje je še zlasti pomembno v času gospodarskih težav ter njim sledečih preusmeritev oziroma reform. Socialni pakt po eni strani omogoča širši vpliv na cilje in poti gospodarskih reform ter na presojo njihovih rezultatov, po drugi strani pa zmanjšuje ali odpravlja družbene konflikte med gospodarskim preusmerjanjem in zaradi njega ter s tem povečuje učinkovitost reform in trdnost družbe, ki jih izvaja. Zaupanje je namreč, po Konfuciju, osnovni pogoj obstoja države. V sedanjih slovenskih razmerah je socialni pakt potreben: a) za odpravo inertne inflacije, ki jo povzroča indeksiranje različnih pogodbenih zneskov za višino inflacije v preteklem obdobju; b) za zajezitev in odpravo krize brezposelnosti, ki jo zadnje čase povzroča neprilagoditev osnovne plače v kolektivnih pogodbah nominalno danemu okviru denarja v obtoku; c) za izvedbo učinkovite privatizacije; d) za odpravo dolžniške krize in e) za povrnitev vlade. Kaj je Socialni pakt je pogodba med enakopravnimi sodelavci, ki drug drugemu zaupajo in vsaj glede pogodbene vsebine sledijo istim ciljem. V našem primeru so stabilnost, gospodarska rast in blaginja brez dvoma v interesu prebivalstva, gospodarstva ter države. Sklenitev in izvajanje Če naj socialni pakt zagotovi zaupanje med prebivalstvom ter njegovimi institucijami, mora biti dogovarjanje o socialnem paktu javno, cilji in postopki ter morebitna odrekanja pa jasno razvidni. Podobno je tudi s spremljanjem rezultatov med izvajanjem. Zlasti kadar gre, podobno kot pri nas, za večje gospodarsko preusmerjanje z možnimi izgubami (dohodka, profita, davčnega priliva ipd.), je pomembna opredelitev časa, v katerem pogodbene stranke pričakujejo izboljšanje, tega, kakšno je pričakovano izboljšanje, in spodnjega dna, pri katerem stranke v socialnem paktu ugotove, da je skupen podvig »zaenkrat« spodletel. Presoja učinkov V sedanjih slovenskih razmerah lahko od izvedbe socialnega pakta pričakujemo hitro zaustavitev upadanja zaposlenosti in njeno počasno rast, znižanje inflacije (ki je od lanskega poletja naprej okoli 30% letno) pod 10% letno ter povečevanje gospodarske dejavnosti (odvisno od konjunkture v svetu, torej vsaj za odstotke rasti v državah OECD). Kar se produkcije tiče, so lahko pričakovanja tudi večja, saj je slovensko gospodarstvo še vedno tretjino pod svojo v preteklosti že doseženo dejavnostjo in torej za povečevanje s sedanje ravni ni potreb po znatnejših investicijah, ki bi trajale določen čas. Osnovni problem je premajhno povpraševanje, ne pa prenizke zmogljivosti. Dno, pri katerem pogodbene stranke ugotovijo neuspeh skupnega podviga, je v naših razmerah odvisno od nadaljevanja rasti števila brezposelnih (že v naslednjih nekaj, na primer treh mesecih po sklenitvi socialnega pakta) in upada realnih osebnih dohodkov (ti so bili januarja letos kar 33 % nad primerljivimi lanskimi in bi upadli na sicer zelo nizko raven iz januarja 1992 v primeru 25-odstotnega realnega zmanjšanja - to bi bil največji možen upad, ne da bi se stanje poslabšalo pod raven, ki smo jo nedolgo tega že imeli). V primeru neuspeha socialnega pakta ni obupati. Ugotoviti je treba vzroke spodrsljaja, jih odpraviti in socialni pakt ponoviti. Naloge političnih strank V Sloveniji imamo svojevrsten pojav, da je dogovor o socialnem paktu med sindikati in gospodarsko zbornico »presegla« država, v kateri je med vladajočimi koalicijskimi partnerji vsaj ena stranka, ki je imela socialni pakt med svojimi temeljnimi predvolilnimi obljubami. Če sem prav razumel, je bil osnovni motiv velike koalicije enak namenom podpisnikov kolektivne pogodbe za gospodarstvo in glede koncepcije socialnega pakta ni razhajanj. V primeru takšne predpostavke lahko od teh strank pričakujemo ustrezen vpliv na vladne funkcionarje (zlasti ministra za delo in ministra za gospodarstvo) za dobronameren in visoko profesionalen odnos pri pogajanjih o socialnem paktu, ustrezno medijsko pozornost tem pogajanjem, resnost pri izvedbi socialnega pakta ter uporabo njegovih rezultatov kot razlog »volite za« na naslednjih volitvah. KOMU SO PRAVICE DELAVCEV TRN V PETI i Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Mariboru (DPS) opravlja svojo funkcijo za občine Maribor, Lenart, Pesnica, Ruše in Slovenska Bistrica. V zadnjem času je opaziti, da je ta organ vse manj prisoten oziroma upoštevan, čeprav je zasipan s tožbami delavcev, ki se nanašajo predvsem na presežke delavcev, nepravilnosti, ki so jih pri tem v posameznih podjetjih zagrešili, kakor tudi v zvezi z lastninjenjem. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Mariboru Borut Valenti ugotavlja, da je odnos države do DPS enak, če ne še celo nekoliko slabši, kot je odnos države do vrednot, ki naj bi jih ta organ varoval - to je do družbene lastnine in do (samoupravnih) pravic delavcev. Nerešeno vprašanje družbene lastnine in soupravljanja delavcev je ob omejitvah pristojnosti in možnosti za učinkovito zaščito in varovanje teh vrednot pripeljalo v stanje zakonske praznine in vsesplošnega oškodovanja in kršenja pravic. Problem družbene lastnine ostaja v svojem bistvu še vedno nerešen na teoretični ravni. Poenostavljeno bi lahko rekli, da gre pri tem za ra-zlastninjenje bivših kvazi lastnikov (delavcev) in določanje novih lastnikov, kar se v večini primerov odvija v okviru političnih strank. To pomeni, da država ni bila sposobna zaščititi družbene lastnine, kajti drugače si ni moč razlagati načina uresničevanja sanacije in preustroja podjetij, ki jih tačas izvaja Sklad RS za razvoj. Pogodbe, ki jih družbena podjetja podpisujejo s Skladom, so namreč tipskega modela, po katerem lahko podjetje k pogodbi s Skladom samo pristopi, ne more pa biti prava pogodbena stranka. S podpisom takšne pogodbe prenaša podjetje vso svojo lastnino in pravice na Sklad oz. državo, ki pa praktično ne prevzema nobenih obveznosti in odgovornosti do podjetja. Kako država ni sposobna čiti. Počasnost reševanja sporov iz delovnega razmerja pa celo spodbuja delodajalce k zavestnemu kršenju zakonitosti. K temu veliko pripomore še nedodelana zakonodaja in tako si presežni delavci, tudi tisti, ki jim je bila nezakonito odvzeta pravica do dela, morajo zaradi socialne varnosti poiskati kakršen koli način zaslužka. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Mariboru se je v prejšnjem letu srečeval največ s problematiko presežnih delavcev. Največ je bilo primerov, ko so delodajalci delavce prisilili k podpisovanju dogovorov o odpravninah, ki niso v skladu z določbami zakona o delovnih razmerjih, k prevzemanju izdelkov podjetja namesto odpravnine ali k napotitvi delavcev na sodišče združenega dela. Velika nelikvidnost podjetij v tem koncu Slovenije povzroča neredno izplačevanje plač in še zlasti ne v višini, ki je skladna s pogodbo o zapo- slitvi in s kolektivno pogodbo-Za zagotavljanje denarja za plače pa podjetja tudi prodajajo osnovna sredstva, poslovne prostore, stanovanja in podobno, kar je družbena last, po izredno nizkih cenah. Vse slabše gmotno stanje delavcev vodi včasih tudi v neracionalno in nezakonito nastopanje, stavke brez napovedi in podobne akcije, ki jih ponekod tudi sindikati ne morejo obvladati ali preprečiti in pripraviti, kot zahtevajo pravila. K temu ponekod pripomorejo še vedno nedodelani akti podjetij, tako družbenih kot zasebnih, ki se še niso prilagodila novi zakonodaji, tako da je tod mnogo pravic delavcev odvisnih od dobre volje vodilne garniture. Glede na že omenjeno zapostavljanje družbenega pravobranilca samoupravljanja v Mariboru (in drugod po Sloveniji) v zadnjih treh letih, je tačas v tem organu le še Borut Valenti, pa še ta si je že poiskal drugo delovno mesto. Tako najbrž že prihodnji mesec občine Maribor, Lenart, Pesnica, Ruše in Slovenska Bistrica ne bodo imele družbenega pravobranilca samoupravljanja, ker v šestih mesecih niso imenovale novega pravobranilca. Končno tudi to kaže na odnos družbe do tega organa, njegove vloge in pristojnosti, ki jih ima in do nalog, ki naj bi jih ta organ opravljal. Blaž Grča VSE MANJ DONOSNIH PODJETIJ? zavarovati družbene lastnine, se kaže tudi v sprejetju zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ta zakon daje izredno veliko pristojnosti družbenemu pravobranilcu samoupravljanja. Toda država je ta organ v zadnjih treh letih potisnila na rob dogajanja. Posledica: odhajanje strokovnjakov iz DPS, zato v polovici slovenskih občin ta organ sploh ne deluje več. Podobno kot pri varovanju družbene lastnine je tudi pri varovanju pravic delavcev. Teoretično so pravice delavcev sicer zavarovane pred sodišči združenega dela, vendar se varovanje pravic zaradi dolgotrajnosti postopkov spreminja v svoje nasprotje. Pravnomočne odločbe sodišč združenega dela po dveh ali več letih so namreč v večini primerov le ugotovitvene odločbe, saj zaradi preoblikovanja, likvidacije ali stečaja podjetja odločbe ni moč uresni- Ali je črno lahko bolj črno? Lahko, ugotavlja Služba družbenega knjigovodstva Slovenije ob analizi zaključnih računov za lansko leto. Skorajda vsi gospodarstveniki so upali, da se izredno slabo poslovno leto 1991 ne more ponoviti (vojna pri nas se je končala, postali smo samostojna država, poslovanje z EGS je teklo dalje po posebnem sporazumu). Toda lani so bili poslovni odhodki za 4,7 odstotka večji kot prihodki gospodarstva, izguba pa je skočila od predlanskih 3 na lanskih 6,6 odstotka prihodka gospodarstva. Če primerjamo predlansko črno in lansko še bolj črno poslovno leto je lani bruto dobiček nazadoval na 1,8% (za odstotno točko), plače so zrasle na 12,9% (za 1,1-od-stotno točko), obveznosti za javno porabo so skočile s 3,2 na 3,4%, akumulacija pa je padla na 1% (za 0,3 odstotne točke nižja). Zanimivo v poslovnem izidu je, da so poslovni prihodki kljub precejšnjemu skrčenju gospodarske dejavnosti lani vendarle bili pozitivni, resda za komajda opaznih 16 milijard tolarjev. Zato pa so odhodki od finansiranja v višini dobrih 73 milijard nad istoimenskimi prihodki in izredni odhodki, ki so bili od izrednih prihodkov za dobrih 64 milijard tolarjev višji, odnesli tisto, za kar se je trudilo več kakor 20 tisoč podjetij. K boljšim rezultatom ni pomagalo niti to, da je lani začelo poslovati kar 4162 podjetij več, kakor jih je poslovalo leto poprej. O vzrokih za slabe poslovne rezultate smo pogostokrat pi' šali (zdaj se šele pošteno poznajo posledice izgube jugoslovanskega trga), zato dodajmo le še mnenje Bajtovega inštituta, ki ga je SDK posebej poudarila v svoji periodični brošuri o poslovnih rezultatih. Temeljna razloga za počasno gospodarsko aktivnost in slabe rezultate sta hitrejša rast plač in družbene nadgradnje od rasti inflacije. Število donosnih podjetij se bo po mnenju analitikov tega inštituta zmanjševalo vse dotlej, dokler se rast družbene nadgradnje in plač ne bo umirila. Ta dva »faktorja« sta močnejša od zniževanja vrednosti tolarja, ekspanzivne politike negativnih realnih obresti in povečane zaščite domače industrije skupaj! Vse izgube je bilo lani za skoraj 170 milijard tolarjev, negativno pa je poslovalo 4930 podjetij s 233 tisoč zaposlenimi delavci ali 44 odstotkov vseh delavcev v gospodarstvu. Ob tem velja omeniti, da ima gospodarstvo tudi 35 milijard tolarjev izgube iz preteklih let, ki je še ni pokrilo. To izgubo izkazuje 1917 podjetij. Med njimi so imeli izgubo tudi lani 1403 podjetja, 514 pa jih ni več poslovalo z izgubo. B. R- SEMINAR: Plače na podjetniški način! Rogaška Slatina, od 20. do 21.4.1993 Informacije: ITEO, Kranj, tel. 064 221-406. >o. za a- o- in st, o- ni ih ’i- '43 m m' > N P* Pž S -C saj »st vi' if ilo ro- ški »te je in SLOVENSKO PODEŽELJE PRED NOVIM SOCIALNIM RAZSLOJEVANJEM vse kaže, čaka mlado slovensko državo novo socialno razijo °levanje in zbiranje prvobitne akumulacije kapitala na rovaš rč' a*ega kmeta. Velikih skorajda ni, pa takšni se znajo vselej ,n0 .6ahi. Novi kapitalisti, špekulanti, oderuhi in podobna zalega je s a° spet segli tja, kjer je moč sploh še kaj pograbiti. Ponavlja »» z§odba, ki jo je slovensko podeželje okušalo že pred 100 leti. 'g„ i a‘1 kmetje že zdaj »proizvajajo samo sebe« in bati se je, da se 'n_ j 0 Iz njih rekrutirala nova armada odvečne, torej cenene de-^e sile ali morda nov val emigrantov... Slovenijo v teh dneh pretreslo burne razprave in prere-, anja o tem, ali bo država cvetom pri odkupni ceni V?!eka priznala tolar in pol več h tolar in pol manj. Dejansko vu ^v’ za trenutni ekonomski Šal Položaj kmetijskih proizvajalni' ■ev sicer pomembne razprave jod a Politične bitke za višjo ceno ače ^ eka zameglujejo osrednje prašgnje ne samo naše kme- sli' se ije bo zn o ti j ski e politike, pač pa tudi trategije našega ekonomskega razvoja. V teh dneh mladi slovenski državi prav-ZaPrav bolj prikrito kot od-njt1 , rjto poteka razprava o tem, ;sla akšen naj bo družbenoeko-;irH L0niski položaj kmeta v pri-jnO °dnji slovenski družbi, in rej 0 tem, kako in do kam lahko nl .repi ekonomske politike so-, -v, Va*n° razslojijo slovensko poiti*1 uezelje. ,v Slovenska država mrzlično a ■ !Sce dodatne vire sredstev, P., krati pa mora spodbujati niu akumulacijo kapitala. Brez *e§a ni mogoče prestrukturi-7. 0- anje ter tehnološka in pro- gramska modernizacija slovenskega gospodarstva. Postavlja se samo vprašanje, kje dobiti sredstva oziroma kapital. Državna blagajna je že zdavnaj obubožala, prazne so tudi blagajne večine velikih, še vedno družbenih podjetij, prav tako je privatizacija družbenega stanovanjskega fonda precej izpraznila že tako načete »skrite devizne rezerve« vestnih in varčnih slovenskih državljanov. Oderuhi so znan »vremenski« pojav Pred nekaj več kot sto leti so ob takratni gospodarski krizi na Slovenskem tedanji pre-možneži in oblastniki šli po kapital za industrijski razvoj in uvajanje kapitalizama k malim in srednjim slovenskim kmetom. Njihova parola je bila: Zakaj bi tujci pri nas ustvarjali kapital in delali iz naših ljudi siromake, če znamo to še boljše narediti sami! I ŽIVLJENJE TEČE ... Piše: mag. Aleksej Cvetko Pridobljene pravice in uporaba starih predpisov (II) V prehodnih in končnih določbah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je prehod iz enega zakonskega sistema v drugega urejen tudi na Področju invalidskega zavarovanja. Ta sklop pravic pa je v sedanjih zaostrenih 9°spodarskih razmerah za marsikoga še bistveno pomembnejši, kot je sklop Pravic iz pokojninskega zavarovanja, saj se nekatere pravice direktno povezujmo s pravicami iz delovnega razmerja. S pravicami iz delovnega razmerja so tako poleg drugih povezane pravice delovnega invalida do zaposlitve oziroma razporeditve na ustrezno delo, pravica do dela s polnim oziroma skrajšanim oeovnim časom in v zadnjem času vedno bolj zanimive pravice, ki jih ima delavec invalid ob realizaciji programov trajnih presežkov delavcev v vrsti R(^aton o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list “s. št. 5/91) v 36.d členu določa, da delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev pa invalidsko pokojnino, lahko delovno razmerje preneha le z njegovim soglas-,em ali če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu. Čeprav ■armin delavec invalid ni precizen, saj ni v skladu s termini, ki sicer na različnih Področjih urejajo možnost priznavanja različnih pravic invalidom, je dokaj abotno stališče, da spremenjena delovna zmožnost, ki se je priznavala po starih Predpisih, ne daje osnove za ustrezno zaščito po določbah zakona o delovnih razmerjih v primerih razreševanja trajnih presežkov delavcev. Ta institut, čeprav Se I® v mnogih elementih približal institutu III. kategorije invalidnosti, nikoli ni bil osnova za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Tistemu, pri katerem je B|la ugotovljena spremenjena delovna zmožnost, so sicer iz tega naslova organizacije združenega dela lahko priznale ustrezne pravice, vendar samo pod Pogojem, da so imele ustrezne določbe o tem v svojih samoupravnih aktih, kar P® is bilo redko. Po novih predpisih lahko zavarovanec, pri katerem je bila po predpisih, ki so v®l|ali do 31. 3. 1992, ugotovljena invalidnost, spremenjena delovna zmožnost O'1 neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, zahteva, da se mu pravice uoločijo po novem zakonu, če je to zanj ugodnejše. Prav ta določba je tista, ki ornogoča zavarovancem, pri katerih je bila prej ugotovljena spremenjena de-'ovna zmožnost, da pridobijo status delovnega invalida v skladu z določbami ‘Skona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in s tem ustrezne pravice iz ,89a naslova. Seveda pa je možno uživalcem ustrezne pravice priznati šele od Prvega naslednjega dne v mesecu po vložitvi zahteve, ne pa tudi za nazaj. Uživalcem denarnih nadomestil in sicer nadomestila plače za čas čakanja na Poklicno rehabilitacijo, nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo oziroma na zaposlitev, nadomestila za čas poklicne rehabilitacije ter nadome-stila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ki so to pravico uveljavili P° predpisih, ki so se uporabljali do 31. 3. 1992, je Zavod za pokojninsko in "validsko zavarovanje po uradni dolžnosti na novo odmeril za čas od 1.4. 1992, po določbah novega zakona. Nova odmera nadomestil je bila nujna, saj je novi zakon bistveno spremenil osnove za izračun skoraj vseh nadomestil, ki jih prejemajo delovni invalidi n ?leos,al° delovno zmožnostjo. Tako bi brez ponovne odmere nadomestil Prišlo do tega, da bi imeli uživalce enakih nadomestil, ki pa bi se izračunavala po Mičnih osnovah. S tem bi bilo kršeno načelo enakosti, ki obstaja kot eno od bistvenih načel pri priznavanju kakršnihkoli pravic, nenazadnje pa je tudi eno od načel oziroma osnovnih pravic, ki jih priznava naša ustava. Ker se v praksi kaj hitro lahko zgodi, da je novo odmerjeno nadomestilo manjše, kot je bilo prej priznano, je zakon določil, da se v takem primeru tudi po 1 •, 4. 1992 nadomestilo izplačuje v nezmanjšanem znesku, dokler je to za uživalca ugodnejše. Ta določba sicer ni povsem jasna, bi se pa dalo iz zadnjega j:. a stavka sklepati, da se staro odmerjeno nadomestilo ne viša več z običaj-nurii uskladitvami, ampak toliko časa miruje, dokler ga novo odmerjeno in ustrezno valorizirano nadomestilo ne doseže. Od takrat dalje pa staro izračunano nadomestilo za uživalca ni več ugodnejše, tako da mu pripade pravica do ovo odmerjenega nadomestila. Seveda je pri taki razlagi potrebno poudariti, da akazuje samo eno od možnosti, za katero pa ni nujno, da se bo uveljavila tudi Praksi, še posebno zato, ker pomeni slabšo rešitev za vrsto delovnih invalidov. (Se nadaljuje) Suše, toče, slabe letine in vse višji davki so kmete uničevali, bogatini, oderuhi in država pa so jim ponujali drage kredite, ki jih kmetje niso mogli odplačati. Ker kmetje velikokrat še oderuških obresti niso mogli plačevati, so si kredi toda j alci izgovorili še dodatne ugodnosti - kmetje so jim morali v zahvalo za kredit dajati jajca, meso, vino itd. Da ne bo pomote, vse to se je dogajalo pred sto leti, čeprav zveni zelo sodobno. Veliko kmetov dolgov ni moglo nikoli odplačati, zato so morali začeti prodajati nepremičnine in zemljo. Samo v letih 1868 do 1993 je bilo na Kranjskem prodanih več kot deset tisoč kmetij, v vseh slovenskih deželah pa še veliko veliko več. V tedanji gospodarski krizi so številni, zlasti mali in srednje veliki kmetje obubožali, nastal pa je nov sloj slovenskih kapitalistov. Kakor uči zgodovina, so v procesu siromašenja slovenskih kmetov najbolj obogateli in se prelevili v kapitaliste oderuhi, špekulanti oziroma prevaranti, nekateri veliki kmetje, pa nekateri mestni premožneži in državni uradniki. Skratka, zlasti na žuljih večine kmetov sta se pri nas začela razvijati kapitalizem in industrializacija. Kmetje že proizvajajo samo zase Ali ne tudi danes, sto let kasneje, nekateri v mladi slovenski državi v želji po večji akumulaciji slovenskega kapitala, ki bi spodbudil hitrejši gospodarski razvoj in izhod iz krize, nalagajo na ramena malih in srednjih kmetov (velikih je pri nas zelo malo), pretežkega bremena? Prenekatera slovenska kmetija pritiska sedanjih nesorazmerij med cenami repromaterialov in vseh drugih stroškov na kmetiji, kamor spada tudi skrb za izobraževanje otrok, ter odkupnimi cenami za kmetijske proizvode ne more več ali pa dolgo ne bo mogla vzdržati. Pri tem je treba upoštevati še to, da so v preteklosti številna mala in srednja kmečka gospodinjstva dobivala dodatne dohodke od zaposlenih družinskih članov - danes pa je veliko poldelavcev - polkme-tov brezposelnih, mnogi pa so zaradi že daljše brezposelnosti izgubili tudi prvico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Kmetje sicer lahko za krajši čas zaradi pomanjkanja sredstev zmanjšajo proizvodnjo in proizvajajo samo zase, vendar takšno gospodarjenje kmetovo agonijo samo povečuje in ga slej kot prej pripelje »na boben«. Po drugi strani se mali in srednji kmet na vasi ob takšni kmetijski politiki ne bosta znašla samo pod pritiskom trga, ampak tudi pod pritiskom večjih kmetov, ki bodo morali za vsako ceno postati »veliki«, če bodo želeli v krutih tržnih pogojih ekonomsko preživeti. Nova emigracija? V tej zvezi se postavlja vprašanje, kakšni bodo gospodarski ukrepi in strategija našega razvoja na področju kmetijstva v obdobju privatizacije gospodarstva: ali bodo ob trdem delu in dobrem gospodarjenju malim in srednjim družinskim kmetijam omogočili, da bodo preživele sedanjo gospodarsko krizo, ali pa jih bodo pahnili na tržišče delovne sile kot dodatno nekvalificirano delovno silo, ki bo še povečala armado tistih brezposelnih, ki nimajo pravice do denarnega nadomestila. Ali v tem slednjem primeru obstajajo kakšni programi, kako in s čim se bodo preživljali osiromašeni mali in srednji kmetje? Verjetno se dandanes ti problemi sami po sebi ne bodo rešili tako, kakor so se pred sto, pa tudi pred tridesetimi leti podobni problemi rešili s povečano ekonomsko emigracijo naših ljudi v razvite zahodne dežele. Ali bo slovenska država ščitila male in srednje kmete, ki jih je daleč največ (v Slovenskih goricah, kjer je okoli 85 odstotkov zemljišč v privatnih rokah, je povprečna kmetija manjša od treh hektarjev), ali jih bo prepustila tržni stihiji? In kako bo s tujim kapitalom? Bodo lahko tuje firme s posojilnicami na podeželju »pomagale« razvijati naše kmetijstvo ali bomo ugotovili, da znajo ta posel dovolj dobro opraviti tudi naše banke, ki imajo z obrestmi z velikim R že bogate izkušnje? Iz teh vprašanj bi lahko sestavili cel labirint. Zato pravim: »Vestigia me terrent« - »sledov me je strah«# in to tistih izpred 100 let... Tomaž Kšela Čaje namesto turške! Tudi čaj ne bo preprečil siromašenja malega kmeta. Dajemo javno pobudo, naj se v Sloveniji začne akcija spodbujanja pitja domačih čajev, hkrati pa naj bi pili manj turške kave. Ta je zagotovo manj zdrava, pa tudi njen uvoz ni poceni. V okviru gospodarske zbornice naj bi se propagiranja pitja čaja lotili predvsem trgovci in gostinci. Večja poraba čaja bo zagotovo dobrodošla tudi kmetom, ki bodo z gojenjem, nabiranjem in prodajo rastlin za čaje tudi kaj zaslužili. Ker bi se na ta način znebili pitja turške kave v velikih količinah, kar lahko imenujemo tudi »balkanska razvada«, posebej prosimo za podporo naslovnike in parlamentarne stranke. Naša pobuda je kratka, vendar smo prepričani, da dovolj jasna. io SEG Karel Lipič NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Pri založbi ČZP Enotnost je pravkar izšel roman Petra Božiča Zdaj, ko je nova oblast Božiča literarni teoretiki uvrščajo med začetnike slovenske modernistične proze pa tudi modernističnega gledališča. Objavljal je v vseh kasneje prepovedanih slovenskih literarnih revijah, njegova avantgardna gledališka dela so uprizarjali v alternativnih gledališčih, marsikomu je šel in gre v nos kot neutruden aktualnopolitični publicist, člankar. polemik in pamfletist v večini slovenskih časnikov. »Literatura v bistvu vedno pomeni negacijo ali afirmacijo vrednot in vrednostnega sistema,« pravi Božič. »Pri mojem pisanju gre za povsem drugačno vsebino, popolnoma druge oblike.« »Pri vsem, kar sem doslej povedal, ni šlo za nekakšne literarne vzorce, bivše ali sodobne, temveč za izrazito avtopoetiko izpovedi. Na ta način je nastala tudi moja struktura romana, ki sploh ni od začetka do konca ena sama sklenjena zgodba. Gre za polifono strukturo zgodb, ki se dogajajo v enem prostoru in v različnih časih. Poenostavljeno rečeno gre za freske usod posameznih ljudi v tem času, ki se srečujejo, razhajajo in so njihove zgodbe nedokončane tudi, ko se končajo.« »Takega romana mi pred petimi leti ne bi objavila nobena založba,« pravi Peter Božič. »Še huje, tudi napisal ga ne bi, saj šele sedaj opažam, koliko podzavestne avtocenzure je bilo v nas.« NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) . izvod (ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST avtorja Petra Božiča. Naročeno pošljite na naslov: .................................. Naj vam prišepnemo, da je prizorišče romana predmestna Ulica, poštna št., kraj: gostilna nasproti psihiatrične bolnišnice, kjer se dogajajo tudi mnoge zlorabe v imenu »višjih ciljev«. Naročeno, dne .... Figure v romanu so avtentične, pravi avtor, veliko opisanega se je res zgodilo. Čeprav gre za aktualnopolitični naslov, se dogajanje razpenja skozi štirideset let. To je obdobje avtoritarnega sitema, zaradi katerega se je vse v romanu zgodilo, in skozi usode junakov prihaja na dan oolitikum. Ime in priimek podpisnika: .............. Cena 1.420 SIT 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju Žig Podpis naročnika Peter Božič - jezni mladenič pri šestdesetih V bazenu, v katerem ni vode, se ne boš nikoli naučil plavati Dva povoda smo imeli, da smo se odločili za pogovor s pisateljem in publicistom Petrom Božičem; pravzaprav tri. Ne tako dolgo tega, da ne bi bilo še dostojno govoriti o tem, zlasti še, ker je to minilo precej neopazno, je pisatelj praznoval šestdesetletnico. Drugič, prav te dni je pri naši založbi izšel njegov, novi roman. Tretjič pa, no, Božič je bil vedno zanimiv sogovornik, znan kot večni jezni mladenič. Najprej smo ga spomnili, da ga slovenska literarna teorija priznava kot začetnika moderne slovenske proze in dramatike. - Res pišem moderno prozo, ki pa ni nastala po tujih vzorcih, na primer novem romanu. Ko sem leta 1954 začel pisati in objavljati v Besedi in Sodobnosti, ni bilo nobenih pravih vzgledov, zato lahko govorimo o čisti avtopoetiki. Slo je za izkušnje vojne, razpada evropske humanosti sveta, kar vse sem doživljal na lastni koži in v zelo konkretnih oblikah. Literatura v bistvu vedno pomeni negacijo ali afirmacijo vrednot in vrednostnega sveta, pri meni pa je šlo za povsem drugačno vsebino in popolnoma druge oblike. In zaradi takšnega načina pisanja me avtoritete slovenske literature smatrajo za začetnika slovenske modernistične proze, po delih, ki jih je uprizarjal Oder 57 pa tudi modernega gledališča. Vaš drugačen način pisanja se kaže tudi v samosvoji zunanji obliki pisanja. - Pri vsem, kar sem doslej napisal, ni šlo za nobene literarne vzorce - bivše ali sedanje - temveč za izrazito avto-poetiko izpovedi. Na ta način je nastala tudi moja struktura romana. V mojem romanu ne gre za zgodbo, ki bi bila od začetka do konca ena sama sklenjena zgodba. Roman predstavlja polifono strukturo zgodb, ki se dogajajo v enem prostoru in v različnih časih, čeprav je čas tega romana zelo določljiv. Zdaj sva že pri vašem novem romanu z naslovom Zdaj, ko je nova oblast. - Moj roman Očeta Vincenca smrt se konča leta 1956 s konkretnim dogodkom, ki se je resnično zgodil. Moj najnovejši roman se začenja tega leta tudi z resničnim dogodkom in traja do današnjih dni. Poenostavljeno rečeno - to so freske usod posameznih ljudi v tem času, ki se srečujejo, razhajajo in so njihove zgodbe nedokončane, tudi ko se končajo. Pravite, da se vaši junaki srečujejo in razhajajo, je torej možnost, da se bodo v vašem prihodnjem delu še srečali? - Ne verjamem, da bi te figure še kdaj oživel. Gre za obdobje štiridesetih let, in če bi uporabil klasičen princip romana, bi obsegal vsaj tisoč strani, kot imamo priložnost videti pri nekaterih drugih pisateljih. Danes se je začel prelomen čas in odpirati so se začela povsem nova vprašanja. Poglavitno vprašanje niso več politične spremembe. Te so le posledica hude krize Evrope, ki se vedno bolj kaže kot stara, senilna dama, ki se ob koncu življenja ukvarja samo še z obrobnimi vprašanji, ki jih niti ne zna več povezati, predvsem zato, ker nima več duhovnih temeljev. Vendar vas ta politikum vendarle obseda, tudi naslov romana bi lahko pravzaprav zavedel, da pišete o aktualni politični temi. - Problem je v tem, da so socialna razmerja in socialni položaji ljudi, pa tudi njihove usode, v veliki meri tudi politični. Živeli smo avtoritarni sistem, zaradi katerega se je vse v romanu zgodilo, in skozi usode junakov prihaja na dan politikum. Takega romana mi pred petimi leti ne bi objavila nobena založba, še huje, tudi napisal ga ne bi. Šele sedaj opažam, koliko avtocenzure - popolnoma podzavestne - je bilo v našem pisanju. Pa se je to, kar se v romanu Zdaj, ko je nova oblast, res zgodilo? - Figure so avtentične, veliko se je res zgodilo, na primer zlorabe v laboratoriju psihiatrične bolnišnice, kar sem imel v mislih, ko sem govoril, da o tem še pred petimi leti ne bi pisal. Vendar vaši junaki niso disidenti, kvečjemu zafrustri-ranci, lumpenproletarci. - Ne, nihče pravzaprav ni disident, prej gre za notranje emigrante, za njihove dileme komformizem da ali ne, prilagoditev; moralna vprašanja. Pred leti sem iste junake, seveda z drugimi imeni, uporabil v romanu Na robu zemlje. Gre pa za krajše časovno obdobje dogajanja. Pa nam vendarle ne gre čisto v račun tisto o avtocenzuri, ko vas poznamo kot večnega opozicionalca in jeznega mladeniča. - Danes je drugače, nekatere stvari so se sprostile same po sebi, prišlo je do velikih premikov v političnem smislu. V nekdanjem avtoritarnem sistemu nihče ni živel na Marsu, vsi so se tako ali drugače prilagajali. Toda vi ste bili v nenehnem konfliktu z oblastjo? - V enopartijskem sistemu sem bil v konfliktu z oblastjo zaradi umetnosti, njene svobode, avtonomije, svobode kulturnega ustvarjanja. Nisem bil v političnem konfliktu, to me ni zanimalo. V času Demosove vlade je bilo enako, v konfliktu sem bil zaradi tega, ker se je ta vlada lotevala sprememb v kulturi na osnovi ideologije. Proti vladi sami spet nisem imel ničesar. Enako je sedaj. Liberalistična opcija v kulturi je ne-gatorska, Grosovih dimenzij, kot se kaže, je v bistvu brez prave evropske izkušnje, z zelo pomanjkljivimi liber-tarnimi načeli v praksi. Vendar ste vi vladni uslužbenec v kulturnem ministrstvu!? - To ne pomeni, da se moram strinjati s politiko do kulture. Preprosto ni res, da se, kot pravijo, kultura noče spremeniti. Za to so potrebni pogoji. Za - vsako spremembo Slepo oko gospoda Kameleona Včeraj sem ga srečal, prijazno se mi je nasmehnil in me povabil na pijačo. - Kako gre, gre? Če ne gre, pa porinemo! se je posmejal samemu sebi. Pa sva sedla v mali snobiš lokal in on je naročal. - No, kaj, še nisi v politiki, saj ne boli?! je nadaljeval. - Saj veš, ko si bil pri komunistih, ti sestanki, imel si probleme, mar ne? - Da, treba je bilo delovati znotraj sistema, kot diverzant, je modro pripomnil. - Samo potem si bil pri transnacionalnih radikalcih, mar ne? sem ga spraševal, da bi si prislužil drago pijačo. - Ja, to je bila lepa izkušnja, ki ti da širine, je spet prikimal. - In potem pri socialdemokratski zvezi, mar ne? - Da, bil je čas pomladi, potem pa smo se razcepili, pa saj sam veš, časi nedonošene politike, je pofilozofiral. - Zdaj si pa pri liberalnih demokratih, ne res? - Ja, to je pa druga zgodba, zdaj gre zares, konec je zajeban-cije! se je v hipu zresnil. - Pa boš še menjal stranko? sem bil predrzen. - Veš, človek se spreminja, naprej gre, ne ozira se nazaj. Kaj pa ti, kaj se skrivaš pred odgovornostjo? Še nisi dozorel? je vrnil. - Ja, morda nikoli ne bom. - Saj ni treba, umetnik si, svoboden kot ptička na veji, se je pošalil. - O, to pa to, da ne cerknem od smeha! A za denar ga nisem prosil, čeprav mi ga je hotel vriniti v žep. - No, bo že šlo, če ne, bomo pa porinili, je dejal z bisernim nasmehom in sedel v veliko japonsko limuzino. Pogled se mi je ustavil na teniskah. Treba bo kupiti nove, sem pomislil. A že sem srečal novega znanca. Zavila sva v proletarsko luknjo, kjer točijo poceni psihostabilizator. - Videl sem te, da si sedel s to polizano pokvarjeno pizdo! Krade, gobec obrača, stranke menja, goljufa, laže, ropa, poneverja, lastnini, pa kurbir! je izlil žolc. - Pa saj ste ga izvolili! - Kurca pa izvolili, dobili, dobili! Samo, če bi vedel, kaj si ljudje o njem mislijo, o tem pokvarjenem pesjanu, drekpumparju, političnem kameleonu, lažnivcu in lopovu? - On se zaradi tega preveč ne žre. - Kaj, si na njegovi strani?! Vseeno mi je! sem končal pogovor. In res, glas ljudstva se je predramil. Naslednji dan je na njegovi šipi japonske limuzine zažarel v prahu izpisan napis: BARABA! Nič, je zavzdihnil g. Kameleon, v avtopralnico bo pač treba! Franjo F. Frankenstin so potrebni posebni pogoji. Če danes saniramo banke in velik del gospodarstva, so za to potrebni veliki denarji. In jih zagotavljajo. Pri popolni odsotnosti tržne kulture je potemtakem nemogoče zahtevati spremembe v kulturi brez zagotovitve pogojev. To je tako, kot bi se v bazenu, v katerem ni vode, hoteli naučiti plavati. Ne boš se naučil, kvečjemu se lahko polomiš. Ta metafora se mi zdi najbolj ustrezna za proračunsko politiko do kulture in cilje te politike. To je znak popolnega nerazumevanja te sfere, ki pa sama natančno ve, da se mora spremeniti. Vendar so načrti šele na papirju, saj ni materialnih pogojev za to oziroma se ti celo slabšajo. To je moja os-: novna kritika te vladne politike. Vendar gre za vladno politiko, na vladi pa je vaša stranka. Ste še njen član? - Še. Nisem niti navdušen niti razočaran, ta odnos je razumljiv. Ni izkušenj, kaj pomeni liberalizem, katerega pristaš sem, na določeni evropski ravni v praksi. Ta moja pozicija ne pomeni klasičnega opozicionalstva. Nikoli ne bom frontalno nastopal proti vladni politiki. To me spominja na prepričevanje nezadovoljnih za vstop v nekdanjo ZK, češ, tisto, s čimer niste zadovoljni, boste spreminjali od znotraj. - Razlika vendarle je. Danes ni nobenega drugega prostora, kjer bi se lahko boril. Celoten politični prostor je izpolnjen s strankami, civilne družbe pri nas ni. Moja prejšnja pozicija in izkušnja je bila, da je kultura skozi opozicijsko delovanje postajala avtonomna, bila je znotraj sistema, imela je moč vplivanja. Takrat sem odklanjal kompletno politiko partije, ne samo z vidika kulture. Vedno si zadel ob cel sistem, danes pa se to ne prekriva - gospodarstvo, zdravstvo, šolstvo, finance - to so samostojni sistemi. Vendar vas politika vendarle zanima, ne gre samo za položaj kulture, kot vidimo. - Gre preprosto za napačno pozicijo vlade, ki hoče z zmanjšanimi sredstvi izsiliti spremembe v kulturi. Ni vprašanje kako, gre za represiven koncept, s katerim se ne strinjam. In denar, ki bi ga kultura potrebovala za zagotovitev pogojev za spreminjanje, ni tako velik. Kultura ne more plavati, če ni trga, če ni kulturnega managementa. Ali je to trg, če prodajaš karte na okencu ali če imaš samo eno dobro organizirano prodajno knjigarno!? Seveda pa ta vlada ni hudobna, nima interesov, da bi nam škodila, pre- prosto misli, da je njen ko®' cept pravi. Šicer pa o pro®al čunu za kulturo še nikoli n1 odločal kulturni minister zmeraj gospodarski del vlad®-Ta načrtuje program, od kat®" rega so odvisni vsi drugi. Kdo pa bo sedaj izvajal P11' tisk v interesu kulture? Pra' vite, da civilne družbe ®j" mamo, nedavno zasedati® kulturnega zbora so nehate®1 označili kot obrambo pripose-stvovanih neupravičenih pra' vic. - Danes politični prostat obvladujejo stranke. In žal je prisotna tudi primitivna lib®' ralistična ideologija, ki je p®®' pričana, da je nastopilo njenih pet minut. Njeni zagovornik1 mislijo, da bo v trenutku, k° se bo ustavil pogon v naci' onalkah, konec kulture, v ka-teri vidijo največje zlo. Po nji' hovem mora priti do zrušitv® rigidnih struktur v kulturi zato nenehno ponavljajo-Kartagina mora pasti. To pa je naivna ideologija, ki ne vid1 kulture kot povezane stavb®> ki je resda potrebna reko®' strukcije, toda brez te stavb® tudi neinstitucionalne kultur® ne bo. Dolgo vrsto let ste poveza®1 z ljubiteljsko kulturo, pa na®1 povejte še kaj o njeni usod® zdi se, da je še najbolj v tržnem položaju. - Mislim, da ji bo prilaga' Svet se bo vrtel naprej Pomlad je ohladila ozračje, ki ga je marčevsko sonce preveč ogrelo. Televizija postaja medij za prenašanje novic in pogledov med posameznimi politiki, hkrati se rojevajo nove stare stranke in nobenega pravega socialnega programa ni. Še najbolj stabilna je cena bencina, vse drugo pa se počasi taja. Tajajo se odnosi med ljudmi in strankami, ki se gredo politiko in koalicijo in tokrat že javno priznavajo, da so medsebojno nepredvidljivi. Takrat, ko bi potrebovali transparentnost, zavzetost in poštenost, nam tega zmanjka. Že res, da po sprejemu novih kazni mrgoli policajev po poteh in stezicah, hkrati pa se je uveljavila praksa, da časopisi razčiščujejo zadeve, ki so v pristojnosti sodišča in do tja še niso prišle. Ne gre zgolj za Slovinovo afero, temveč za mnogo več početja, ki me čedalje bolj spominja na sosedno Italijo in njene čednosti in nečednosti. Slej kot prej se bo tudi-naše pravosodje znašlo pred podobno nalogo, kot jo danes opravlja tovrstni del italijanske države. Stranke prikri" vajo ali celo priznajo, da so svojo volilno ka«11 panj o financirale iz sredstev tistega leta, ko s° zaposlene pošiljale na zavode za zaposlovanj®' ker menda ni bilo denarja, znotraj njih se uveljavljajo predvsem osebni interesi in razklanost je večja kot kdajkoli poprej. V Ljubljani se občine ne morejo z mestom, t° pa posluje z republiko predvsem preko ustavnih sporov, vse stvari od črnih gradenj do zaščite narodnega parka pa se spolitizirajo, tak° da stroka vse bolj postaja tujek v našem vsakdanu. Pri Krajcarici v Tolminu gre za krajcarje i® za prepir dveh ministrstev za kompetenc0' kratko pa vlečejo domačini, ki pa vedo, da s° del Triglavskega parka in lahko dobro živijo 1® složno z njim,- Toda tako kot pri Malem vrhk® bo tudi v tem primeru odločala politika. In svet se bo vrtel naprej, je zapisal pesnik! Milan BraMc NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o). ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:_ Ulica, poštna št., kraj:_______________________ izvod(ov) knjige PRED USODNI^1 jan j e šlo lažje, navajeni so, da si sami morajo priskrbet) sponzorje, navajeni, da živij0 in umrejo z malo državnega denarja. Ta politika zvez® kulturnih organizacij se n® zdi pametna, saj daje prednost projektom, ki imajo sponzorje. Ljubiteljska kultura pa se tako nikoli, vsaj zavest®0 ne, ni ukvarjala z ustvarjanjem kulturnih vrednot, nje® prvi namen je bil vedno umetniška vzgoja. lseje Igor Žitm^ Datum:. Podpis naročnika:. 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju iBr nt 8. aprila 1993 :0H' jra-i ni ter, ide. ate- pri' •ra- ni' inje teri )$e- >ra- stor .1 ie ,be-ire-mib riki ko aci-kanji' itve uri, ajo: a je uidi zbe, on- vbe ;ure :afl* iain odi, trž' ■gf , da Deti vij° ega -eze mi iost Oll- pa ,tno rja' ijen iet- eje jtec JIM' BRCA ZA DOLGOLETNO DELO RAVRARkAMANRA Asmir Dindič je močno zaskrbljen. V službi so ga po hitrem Postopku postavili na cesto in tako je ostal brez slehernih oohodkov. To pa ob dveh mladoletnih hčerah, mlajša ima osem, starejša pa trinajst let, ni šala. Ga čaka dolgotrajno in naporno lskanje pravice? Bo moral po poti hlapca Jerneja? Zgodba vzbuja pozornost. Močno namreč zaudarja po samovolji in slabih medseboj-tjm odnosih. Čemu je moral Asmir po dolgih letih dela y Motelu Grosuplje, dvanajst et je bil tu receptor, potem pa ^čaj, na cesto? Ker je rad mi-SW s svojo glavo in si je na ^Stankih upal tudi kaj vpra-sati? Ker mu je bila preveč pri srcu pravica in ni hotel delav-cev ločevati na vsemogočne in rajo? Ker ni znal držati jezika ln je svojemu direktorju naravnost povedal, kar je mislil? Mi pa morda zato, ker je dal Pobudo, naj vendarle tudi v Motelu Grosuplje ustanove ®yojo sindikalno organizacijo? za to prejel nagrado za dolgoletno delo v obliki delovne ^ajižice in brce? Kdo ve. Na ta in še mnoga oruga vprašanja še ne vemo Pravega odgovora. Morda jih bo prinesel čas, morda so- disče, če si bo vzelo čas in se pogovorno potegnilo za Minira Dindiča. Kajpak pa je 2,a prizadetega močno zaskrbljujoče, da sodni mlini meljejo sila počasi in bo treba do razsodbe nekako preživeti. _Kaj tako hudega je storil Lindič, da je ostal brez dela? " odločbi, ki jo je podpisal Predsednik zbora delavcev, *ued drugim piše: »Delavec je kršil delovne obveznosti s tem, ker je stalno zamujal na delo, ker si je iz blagajne samovoljno vzel 3.500 tolarjev in ker je dne 22.12. 1992 predčasno zaključil delo brez ustrezne primopredaje...« Iz zapisnika disciplinske komisije, ki se je sestala 21. januarja letos, na tem namreč sloni odločba o suspenzu, pa povzemamo naslednje: »Delavec, seznanjen z zadevo za uvedbo postopka, ki jo je prejel z vabilom na disciplinsko obravnavo, v svoj zagovor pove: Ko sem v začetku decembra prišel iz bolniške, sem zvedel, da so vsi delavci podjetja prejeli bon v vrednosti 3.500 tolarjev, jaz pa tega bona nisem prejel, zato sem se obrnil na sindikalnega poverjenika, ki je rekel, da o tem ne ve ničesar, ter naj se obrnem na direktorja. Najprej sem o tem govoril s predpostavljenim Antoličem, ki mi tega ni znal pojasniti, zato sem se obrnil na direktorja. Direktor je rekel, da se nima časa z mano razgovarjati. Dne 22. 12.1992 sem ponovno o bonih povprašal predpostavljenega Antoliča. Vprašal sem ga o bonih in službenih srajcah. Službenih srajc namreč nisem prejel, medtem ko so jih ostali sodelavci dobili. Prišel je direktor in prepovedal Antoliču, da razgovarja z mano, mene pa je pozval, da greva ven fizično obračunat. Jaz sem to odklonil, direktor pa je odšel proti kuhinji in med odhodom rekel preklet musliman, kar me je prizadelo, ker imam starše v Bosni in že eno leto nisem slišal, kaj je z njimi. Priznam, da sem mu odgovoril, da je nacionalist. Ta konflikt me je zelo zrevoltiral tudi zaradi tega, ker sva bila z direktorjem že dalj časa v konfliktnih odnosih. Nisem bil več v stanju, da bi lahko delal in stregel gostom. Z delom sem zaključil tega dne okrog 13.30 ure... V zvezi s stanjem v blagajni pa povem, da sem Asmir Dindič zaradi tega, ker samo meni niso bili dani boni, ob zaključku dela vzel iz blagajne 3.500 tolarjev. O tem sem pustil potrdilo oziroma sem ga dal komisiji pri popisu denarja. Priznam, da ob tem nisem ravnal pravilno, zato sem 30. 12. 1992 denar vrnil na žiro račun...« Tako piše v zapisniku disciplinske komisije. Kako bo razsodilo sodišče? Je bilo sposojenih 3.500 tolarjev za nekaj dni (ob potrdilu) dovolj hud prestopek za naj hujšo kazen? No, bomo vieli. Nam in verjetno še marsikomu se dozdeva, da so razlogi za brco precej globlji. Počakajmo, čas bo prinesel svoje. In morda bodo prav kmalu spregovorili tudi tisti, ki zaenkrat še molče. Ker se boje? Ker nimajo druge pravice kot garati? Ker se jim lahko zgodi, kar se je Dindiču? »Obtožnica mi očita tudi zamujanje na delo. Res je, da sem kdaj pa kdaj zamudil. Vendar le za pet minut. Zaradi tega delo ni trpelo. Kaj pa več sto, mislim, da jih je kakih 500, mojih neplačanih nadur? Tega nihče ne omenja in zaradi tega se nadrejeni ne sekirajo,« pravi Asmir Dindič. Vso stvar je vzel v roke odvetnik. Ugotoviti bo treba, ali je Dindič upravičeno na cesti, ali se morda za tem skrivajo samovolja, oblastništvo, nespoštovanje sodelavcev..., ki nimajo ničesar skupnega s toliko opevano demokracijo. Pa tudi s poštenostjo ne. Andrej Ulaga Je nekaj možnosti. Sodišče lahko izda začasni ukrep, če gre za takšne očitne kršitve, kot so na primer: prenehanje delovnega razmerja brez sklepov, izročanje delovnih knjižic, odstranitev iz organizacije, neplačilo dohodkov... V takšnih primerih sodišče izda začasne ukrepe, ki veljajo takoj in se potem upoštevajo pri končnem izidu. Za vsa Dre^rosfam^z^ev^Tako^imai^defavci^zla^itf življenjsko pomembne zadeve, kot je prenehanje delovnega razmerja) vendarle možnost, da pridejo do svoje pravice v enem letu. Vendar je veliko primerov da delodajalci oziroma me-nedzerji (direktorji) ne upoštevajo odločb sodne. Kaj jih čaka? Kakšne so sankcije? Sankcije so zelo rigorozne. Najprej izvršba, ki jo mora opraviti temeljno eodiSoe, Svobodni Sindikati W Slovenije Mene-£er PuW AVTOR: BOJAN ARKO STARA DRUŽABNA IGRA AM. FILM. IGR. JAP. RODU (Y0K0) SLOVENSKA POKRA- JINA PRIMORSKA ___JED GL. MESTO SURINAMA V DELAVSKA ENOTNOST KULTUR. RASTLINA EGIPČAN. BOG KRAJ PRI TRSTU (ZGONIK) MAVEC GIPS TIROLSKA REKA RIMSKA LJUB- LJANA DEL TERCIARA VRSTA NOČNIH PTIC VRSTA DROGE BIVŠI KITAJSKI VODJA BARO- METER NAGRADNA KRIŽANKA RUSKI PESNIK (SEMJON 1906-72) PALEST. UPOR V IZRAELU TRUD, MUKA KISLA RASTLINA PRIPAD. INKOV REKAV DALMACIJI JANEZ ERŽEN VNETJE USES KI L0-METER OZEK KONEC POLO- TOKA OPORA OSLOMBA ZMEŠAN ČLOVEK PRITOK DONAVE V BOLGAR. IVAN OMAN ODISEJEV SIN IVAN POTRČ NASO- LJENJE ODKLO- NITEV ZMAJU PODOBEN ORJAŠKI KUŠČAR VAŽNA ZAČIMBA MESTO V PORTORIKU (OBSERVATORIJ) NAŠA GLAVNA REKA NADO- MESTEK (KAVNI) KRAJ PRI KAMNIKU VODJA ARGO- NAVTOV META- MORFNA KAMNINA AVSTRIJ. KNJIZ. JOHANES MARIO VPREŽNA ŽIVAL OBARAALI JUHA IZ MESA REKAV SEVERNI NEMČIJI AFR. DRŽ. SVAZI ŠKODLJ. RASTL. SRBSKA GORA IZ I. SV. VOJ, PREBIV. IRSKE VEČJI HRVAŠKI OTOK FIGURA PRI ČETVORKI BIVŠI RUSKI VLADAR VRSTA PLUGA RUSKI VELIKI KNEZ (ALEK- SANDER) POMLAD. MESEC NEUGOD. OBČUTEK MESTO V ČUVAŠKI IZV. KRAK MENAMA ERNST VETTORI OBREŽNO VALOVANJE MLADA TENISERKA RAZLIČNI ČRKI DEL. OBALE VGVINEJ. ZALIVU DELAVSKA ENOTNOST ALŽIRSKA LUKA NEKDANJI HRVAŠKI BOKSAR (PARLOV) LATINSKO TUDI NAGRADNA KRIŽANKA Križanko pripravil SALOMON UGANKAF Nagradna križanka št. 16 Rešeno križanko nam pošljite do 20. aprila na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 16 Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev Rešitev nagradne križanke št. 14 KAIRO, SAMPAN, ALLEN, TRIOLET, RM, NE V RAL Gl J A, VLADO KRESLIN, ALANI, ČS, ANETO, MS, SATIR, ARI, AER, OTS, NAN, VANESA, MK, LAPAD, ADRIJA, RAZA, ANONSA, NENE, MEDAN, TERATOLOG, KASA, GENE, IKAR, MAJ, STARI, ASANA, OCENA, ROMANA, IVER, ČELIK, KREMENOVASIGA, LON, ARN, RADAR, NIN, ONA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 14 1. Gorazd Hrovat, Petelinkarjeva 3, 61412 Kisovec 2. Zdravko Podkoritnik, Goriška c. 44, 63320 Velenje 3. Ljudmila Hrastnik, Rimska ul. 5, 61380 Cerknica Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil: O Horoskop Trdno prepričanje Avstrijski humoristični pisatelj Alexander Friderich Rosenfeldt, z umetni' škim imenom Roda Roda (rojen 13. aprila 1872) je bil eden tistih umetnikov, ki so dajali ton umetniškemu ustvarjanju na Dunaju konec 19. in v začetku 20-stoletja. Kljub svoji priljubljenosti med kolegi in dunajskim občinstvom, pa j® Roda Roda imel stalne spore z avstro-ogrskimi oblastmi zaradi svojih kritični!1 pogledov na politično življenje v monarhiji. Čeprav se je konec Avstro-ogrsk® vedno bolj bližal, je njeno okostenelo uradništvo še vedno (ali pa prav zaradj tega) na vsak način dušilo vsak poizkus kritike režima. Zato so tudi Rodi Rod' podobno kot ducatom drugih umetnikov vsako delo najprej ocenili na cenzur-nem uradu, ga nato precejkrat prepovedali, v vsakem primeru pa vedn° ! dodali nov spis v njegovo policijsko mapo. V nasprotju z drugimi avtorji se fi Roda Roda še vedno lahko izgovarjal na humor in tako delno omilil negativne ocene svojih del in v skladu s tem tudi posledice, ki so jih povzročili varuhi reda in miru. Vendar pa je dostikrat zašel v precej neprijetne situacije. Avstro-ogrske oblasti so namreč za poboljšanje svojih neposlušnih državljanov uporabljale tudi ječo. Ko je Roda Roda nekoč spet (ne po svoji volji) obiskal cenzurni urad na Dunaju z izvirnikom neke svoje humoreske, je pristojni cenzor po pregledu dela prepovedal objavo, rekoč: »Dokler bo Avstrija obstajala, to delo ne bo dovoljeno.« Jezni Roda Roda pa je odbrusil: »Če je pa tako, pa lahko še malce počakam.« V tem tednu so se rodili še francoski pesnik Charles Baudelaire, nizozerti" ski pravnik Hugo Grotius, slovenski pesnik Pavel Golia, pisatelj Jurij Japelj, slikar Rihard Jakopič, pisatelj Marko Polhlin, pesnik Matej Bor, ruski učenjak Mihail V. Lomonosov, italijanski umetnik in učenjak Leonardo da Vinci in irski pisatelj Samuel Beckett. Deni V prejšnji številki DE smo obravnavali samo strošek za Arturjevo hrano, ki pa še zdaleč ni vse, kar potrebuje predsednikov pes. Med vidnejšimi postavkami, katerih vzrok je iskati v znanem slovenskem pregovoru »Kar se Janezek nauči, to Janez zna«, je tudi vzreja in še zlasti vzgoja psa. Samo po sebi je razumljivo, da mora biti predsednikov pes nepodkupljiv, kar pomeni, da je šlo največ denarja prav za tovrstno šolanje. In ko smo že pri tem, povejmo, da je treba psa vaditi tako, da mu tuj človek ponudi košček mesa. Predsednik tedaj Arturja drži na vrvici in mu v svojem znanem slogu ne pusti mesa niti vzeti niti ga k temu ne spodbuja. Pustiti ga je treba, da sam seže po ponujenem koščku. Ta trenutek pa f mora predsednikov pomočnu (najbolje kak minister za pravosodje ali za finance) udariti z rok0 po gobcu ali s palico čez pleča-Palico mora imeli dotlej seveda skrito. Pes, ki bo nekajkrat to doživel, bo kmalu spoznal, da je nespametno verjeti komur koli. Seveda je odveč poudarjati, da ste čisto sami krivi, če ste v ponujenem koščku zaznali čas pred volitvami in 600 DEM povprečne plače, v zakonu o zamrznitvi plaC pa čas po volitvah in krepak udarec po plečih. To je nov dokaz, da nismo pisali na pamet in da tudi Arturjeva šola resnično neka] stene. VREME Piše: Andrej Velkavrh Dežja ni in ni Po prestavitvi ure na poletni čas so postali večeri že kar poletno dolgi. Znoči se šele malo pred osmo uro zvečer. Dan je dolg že trinajst ur in deset minut, dobro uro več kot polovico dneva (24 ur). Predstavljajte si, da bi ob tej obilici sončne svetlobe in toplote zemljo namočil še obilen dež... Potem bi se narava spreminjala z bliskovito naglico. Le suša še nekoliko zadržuje brstenje, rast trave in kaljenje semen, ki ste jih morda posejali na svojem vrtu. Voda je vir življenja na Zemlji- Vendar gre vreme vse prej kot v deževni smeri. Sonce se sicer večkrat sramežljivo skriva za oblaki, a od njih nimamo posebne koristi. »Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh«, pravi ljudski pregovor. Srednja mesečna temperatura zraka je aprila od 7 do 8 stopinj v hladnejših krajih (na planotah na Notranjskem, na Gorenjskem ipd.) pa do 11 v Črnomlju in 12 stopinj v Portorožu. V Ljubljani je srednja mesečna temperatura aprila 9.8 °C, pričakovano odstopanje od te vrednosti pa je 1.4 stopinje. To pomeni, da so srednje mesečne temperature, ki padejo v območje od 8.4 do 10.2°C običajne. Če so nižje ali višje, so za ta mesec neobičajne. Najhladnejši april v Ljubljani je bil leta 1938, ko je bila srednja mesečna temperatura 6.7 stopinje, najtoplejši pa 1961, ko je bila 12.8 stopinje. Morje je aprila hladno. V Kopru ima v teh dneh okoli 10 stopinj. Zato zavira nastanek prvih pomladanskih neviht in ploh, ki so značilne za notranjost Slovenije. Resnici na ljubo so aprilske nevihte bolj sramežljive, saj ponavadi le enkrat ali dvakrat, morda trikrat zagrmi, pa je vsega konec. Izjeme samo potrjujejo pravilo. Konec tedna bo večinoma sončen in topel, še posebno v notranjosti Slovenije. Težko pričakovanega dežja še ne obljubljamo. i: r s 1 2 P K v ti o