DAN UUBLJANČANOV NA REKI
Črnučani obiskali Bakar
PrejSnjo soboto se je deset pretistavnikov krajevne skup-nosti Črnufie-Nadgorica prik-IjuCHo veliki karavani prija-teljstva, ki je Sla na Reko, na obisk k prijateljem. Dežje neu-smiljeno pral dolgi, z zastava-mi okraSeni vlak, ki je drvei proti morju.
Presenetljivo hitro in brez zapletov je vsaka delogacija našla svoje gostitelje. To priča o tem, da se že dobro poznajo. ¦Ml smo biti gostj« krajevne skupnostl Bakar. Odvefi bl bflo izgubljati besede o prisrčnem sprejemu. saj so bili gostitelji tako naravni, da je njihov poz-drav: »Dobrodošli mednami!«,
zbrisal fte zadnje sledi ura-dnosti. Vsem se je mudilo, da povedo, kaj se je spremenilo v tem Času, odkar se nismo vide-N. Odpeljall smo se v Bakar in že kar mod vožnjo nas je pred-sadnik krajevne skupnosti, to-variS Franjo Stipefi, opozarjal na zanimivostl. Najprej smo se ustavili v novi koksarni in si ogledali moderne naprave za Izdelavo koksa. Visoke peči, žareče gmote In ohlajen koks so na nas naredili močan vtis. še posebno smo btli presene-fieni, ko smo izvedeli, da je bila ta ogromna konstrukcija zgra-jena v 30 mesecih in da je bilo za to treba prej odpeljati pol hriba zemlje. Na nasprotni strani zativa je železnica. po kateri dovažajo rudo. Za hitrej-Ši prevoz do koksarne pa so v Bakru pod morjem zgradili tu-nel; pravzaprav ga Le dograju-jejo, mi pa smo se že lahko sprehodili 9 m pod morsko gtadino. Ni kaj, bilo je razbur-Ijivo. Kljub vsemu gospodar-skemu napredku, ki ga je pri-nesla koksarna, pa si nismo mogli kaj, da ne bi obžalovali okrnjene lepote zaliva in čudo-vitega obmorskega mesteca.
Meslni muzej se skriva v eni izmed teh primorskih hišic. Ogled muzeja nas je popeljal v
zgodovino mesta, tipičnega pomorskega, saj je bil v Bakru doma marsikateri morski volk. V Bakru je bila tudi prva držav-na pomorska šola.
Beseda najbolje steče pri mizi, zato je bil kratek odmor ob zajtrku kar primeren za po-govore o delu v krajevnih skupnostih, o težavah in uspe-hih, o možnostih za sodelova-nje-
Gostitelji so nam tplali po-
kazati fiudovito pokra)iro ob moriu in so nas popeljali v va-sico Klenico, neclaleč od Crik-venice. Med potjo smo videli izvir sladke vode in se peljali
mimo zapuščenih vinogradov, kjer je nekoč raslo grozdje za pravo bakarsko vodico. Še da-nes pa so terase na tem ka-mnitem svetu spomenik člove-škemu delu. Moderen spome-nik človeškemu detu pa je gradnja mostu na otok Krk. ka-terega prvi krak se počasi že približuje točki, ko bodo če-zenj tahko zapeljali številni av-tomobili, ki morajo zdaj čakati v dolgi vrsti pred trajektom. Tudi n?i smo sf ogbKMfrgrta-njo te mogočne konstrukaje
Popoldne smo preživeli torej ob morju, v ribiški koči. Pred-stavniki Bakra so nam izročili v spomin na srečanje sliko, ali bolje rečeno risbo starega Ba-kra. V našem imenu pa je go-stitelje pozdravila in se jim zahvalila za topel sprejem predsednica skupščine krajev-ne skupnosti Črnuče-Nadgori-ca, tovarišica Marija Ritonja. Tudi popoldne smo se veiiko pogovarjali o tem, kaj in kako delamo, kako si prizadevarno za napredek svojih krajevnih skupnosti, pri čem smo uspeli. kajnam ne gre in ne gre.
Se posebej pa nas je združi-la pesem, ki v resnici ne pozna meja. Zato je bilo zvečer slovo na železniški postaji, kjer nas je spet čakal vlak, težko. Zaže-leli smo si: »Kmalu na svide-nje!«
STANKA RITONJA