LOJZE MALOVRH V tisočletni Loki tudi paleobiološka drevesa Škofja Loka je po zgodovinskih virih eno najstarejših mest v Sloveniji. Že leta L973 je praznovala svoj tisočletni jubilej. Vendar Loka ni stara le po kulturnozgodovinskih znamenitostih kot so kašča. mestno obzidje z vrati in snažnimi stolpi, kamniti vod njak in Marijino znamenje sredi »Plača«, marveč ima rudi v botaničnem pomenu zelo stara znamenita drevesa, ki jih redko najdemo tudi v drugih mestih. Naj predstavim štiri tovrstne znamenitosti: dvokrpi ginko. navadno lipo. divji kostanj in pinijo. Dvokrpi ginko — Ginkgo Biioha V geoloških dobah: permu, triasu in še posebej v juri. to je pred 270-225—180 mi lijoni let so obstajale cele vrste rodov in rastlinskih vrst, ki so spadale v razred ginki- jevci - Ginkgopsida, toda vse so izginile. Tako je današnji ginko (Ginkgo hi/oba) edini potomec nekdaj mogočne drevesne skupine, ki je sestavljala v davni pre teklosti neizmerne gozdove. Tudi ta hi prav gotovo izginil, če ga človek ne bi zaščitil. Drevo imenujemo 'živi fosil«. Ima precej lastnosti obcestnega drevesa, ker dobro prenaša bencinske hlape, dim in sušo. Tudi hud mraz mu ne ško duje preveč. Pri nas v Loki raste na vrtu ob Koci- jančičevi vili. Drevo je približno 16 m visoko in močno razvejeno. Spoznamo ga po ne navadnih dolgopecljatib pahljačastih li stih. Ti so dvokrpi. na koncu izrobljeni in imajo viličaste žile. Liste ginkovca je opeval že nemški pesnik Goethe. V pesmih se je spraše val ali je ta list živo bitje, ki se je samo razdelilo v dva dela. ali pa sta to dve bitji, ki želita, da bi ju imeli za eno. Ginko je doma na Kitajskem. Tam ga časte kot sveto drevo in ga sade okrog budističnih templjev. V Evropi je ime Dvokrpi ginko V Šolski ulici (Foto Lojze Malovrh) 233 LOŠKI RAZGLEDI r znano od leta 1_12 in 10 po prvih opisih E. Kaemplerja. ambasadorja Vzhodno-in- dijske družbe na Japonskem. Drevo raste počasi in doseže svojo zrelost po 20 letih. i.isti jeseni lepo porumenijo in odpadejo, vendar pri moških rastlinah skoraj mesec prej kot pri ženskih. Rastlina je dvodomna. Cvetovi so v zalistju listov. Moški so zbrani v rese. ženski pa imajo po dve semenski zasnovi na dolgem peclju. Plodovi so podobni slivam in jeseni odpadejo. Pri njih mesnati rumeni ovoj obdaja trdo koščičasto jedro - seme. Ko greste na tržnico ali na loško pokopališče, se ozrite p< i njem in si pobliže oglej te svojevrstne dvokrpe liste. Ti pomenijo v Goethejevi pesmi »Sulejka« prispodobo prijateljstva. Navadna lipa — Tilia Platyphyllos •Je eno najlepših dreves našega starega sveta. Vedno sem srečen, kadar jo srečam. pa četudi raste sredi betonskih zidov ali v revni zemlji kakšnega mestnega trga.« Maurice Misseque Že v davni preteklosti so skoraj po vsej Evropi lipo uporabljali za zdravljenje in v čarovniške namene. Tako ji je že sveta Hildegarda, opatinja iz Bigna ob Renu ( los1)-1 1~9) pripisovala čudežno moč in jo priporočala proti kugi. ki je v tistem časti razsajala po Evropi. Mnogi njeni nasledniki so trdno ver jeli, da lipovo cvetje zdravi božjast in iz ganja zle duhove. V lažjih primerih naj bi zadostovalo za posedanje pod cve točim drevesom. Morda so to vedeli tudi naši kmetje, ki so sadili lipe pred cerkvami, gradovi in v sredi vasi ob vodnjakih ter mnoge poletne večere preživeli pod njimi. Naj ob tem omenim še pripoved o nastanku naselja Sorica. Pred 600 leti je prišlo v Sorico S ljudi iz Innichena v Tirolah. Našli so popolnoma zaraslo pokrajino. Na Gaserjevem vrtu so šli na lipo z namenom, da jim veter pove. ali je tod zemlja rodovitna. Veter jim je uga jal, zato so se odločili, da se bodo tu naselili. Zelo stara je tudi lipa. ki raste v kon čnem delu Spodnjega trga - Lontrga. Zaradi njene visoke starosti so deblo za polnili z betonom, bila je že votla in se Navadna lipa na Spodnjem trgu I Foto Lojze Malovrh) 234 I T1SOČLETS1 LOKI Ttni PALEOBIOLOŠKA DREVFSA je bilo bati. da bo padla. V preteklosti je na lipi visela steklena omarica, z nabožnim kipcem in lučjo. Leta 1945 so ob lipi uredili skalnjak. I'stavimo se ob njej in si jo oglejmo. Je listnato drevo, visoko 20 in več metrov z veliko prostorno krošnjo. Deblo ima vzdolž grobo razpokano skorjo. Stranske ko renine ima dobro razvite. Te prodirajo globoko v zemljo. Ima večje liste kot lipovec. Ti so po robu ostro nazobčani, na spodnji strani pa porasli s kratkimi dlačicami. Listi so po obeh straneh enako zeleni. V socvetju imajo po 3—6 dvospolnih cvetov, Plodovi so mali oreški. Cvete v začetku junija. Razmnožuje se s semenom. Pri lipi je najbolj uporabno cvetje. Lipov čaj uporabljamo pri prehladih grla. pljuč, prebavil, kašlju. nahodu, hri- pavosti in pri boleznih ledvic. Kazen navedene lipe rastejo v mestu še tri mlajše: pred Pošto, pri Homanu in pred Puštalskim mostom. Prva je nadomestila že odmrlo staro lipo. ostali dve pa sta bili zasajeni ob smrti kralja Aleksandra. V spomin na ta dogodek smo osnovnošolski učenci z učitelji prisostvovali pri sajenju teh lip. Divji kostanj — Aesculus Hippocostanus Stari Rimljani so to drevo imenovali Quercus tlex (hrastova bodika). Kari Linne pa ga je preimenoval v Aesculus hipposcostanus (divji kostanj). Raste divje v severni Grčiji. Bolgariji in drugje po Balkanskem polotoku. V Franciji se je razširil proti koncu 6. stoletja. Pri nas je pogost v parkih in drevoredih. Dobili smo ga iz. Male Azije. V Loki raste na robu Selške Sore ob cesti v smeri proti Vincarjcm in ob obzi dju stopničaste poti na Loški grad. Je lepotno listnato drevo, visoko okoli 20 metrov. V mladosti se mu je oblikovala glavna korenina, kasneje pa številne stranske korenine. Brsti so pokriti z. velikimi oplutelimi luskolisti, ki izločajo mnogo smole. Ko se popki odprejo, luskolisti odpadejo. Listi so dlanasto razcepljeni. Na skup nem peclju. ki je dolg 15-20 cm je do 7 lističev. Od teh je srednji največji, za četna tlva pa najmanjša. Cvetovi so v velikih, ravnih, pirami- dastih kitastih socvetjih. Razen dvospol nih cvetov se na isti rastlini pojavljajo Divji kostanji ob poli v Vincarje t Folo Lojze Malovrh) 235 LOŠKI RAZGLEDI -i ~ Pinja na nekdanjem šolskem rriu ob blagovnici Nama (Foto Lojze Malovrh) tudi enospolni. Cvete v maju. takoj po olistanju. Plod je okrogla, hodeča glavica. V notranjosti se nahajajo do 3 semena. Ta so okroglasta in malo spioščena. Površina je pokrita s trdo. rjavo svetlečo lupino. Cvetove oprašujejo žuželke. Ima zdravilno moč za ožilje. V plodovih je namreč snov escin, ki pospešuje kroženje krvi po žilah. Kot posebne vrste spominsko drevo v I.oki je tudi Pinja— Pinus Pinea. Kaste že ti let na začetku vrta trgovine .Nama« - oh vogalu teste za Železnike. To je iglavec s kroglasto krošnjo na precej kratkem in delno poleglem deblu. Igličasti listi so tem- nozeleni. Široko jajčasti storži so bleščeče rjavi. V čem je to drevo spominsko? Povrnimo se v čas. ko še ni bilo na tem vrtu trgo vine. Leta 1958 smo to zemljišče urejali v park. V pomladanskem času tega leta je traktorist s kmečkega posestva Suha preoral s traktorjem celotno površino. Plug trak torja je puščal za seboj obrnjene travne ruše. Z učenci osmih razredov Osnovne šole smo nato celotno zemljišče še enkrat prekopali, pregrahili in ga pripravili za nasad grmičevja in drevja. S sajenjem smo pričeli ob glavni cesti. Prvo drevo, pinijo, je za sadil Janko Kokalj. takratni upravitelj Osnovne šole v šolski ulici. Kasneje so na tem zemljišču zgradili trgovino »Nama«. Ob tem pa so večino dreves in grmovnic poža- gali. omenjeno drevo pa je na samem vogalu zemljišča ostalo in kljubuje vremenu in času. Vprašanje pa je. koliko časa se bo še lahko upiralo. 236