PTUJ / DANES PRIČETEK ŠOLSKEGA LETA V ptujski občini je letos približno 7500 šoloobveznih otrok in nekaj čez 3000 dijakov, ki obiskujejo SŠC. Poleglega bo obiskova- lo šoli na Bregu in Vidmu še 23 beguncev. Varnosti vseh teh otrok in mladostnikov se bodo letos posvetili z vsemi razpoložljivimi uočmi policisti, ki bodo v bližini šol poostrili nadzor do 16. sep- tembra, v šolah bodo učitelj i skušali prometno ozavestiti mlade in njihove starše, varnosti pa je bilo namenjeno tudi srečanje ravna- teljev ptujskih osnovnih šol, predstavnikov policije. Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, Oddelka za obrambo in predstavnikov izvršnega sveta, ki so sejo tudi sklicali. Ugotovili so, da so šoležezagotovileopozarjajočeruticein svetlob- na telesa za prvošolčke, na predstavnikeobčinepa so ravnatelji naslo- vili željo, da bi pristojni organi nastavili v bližino šol tako imenovane ležečepolicaje- cestneovire, ki prisilijo voznike k zmanjšanju hitros- ti (zaradi neurejenezakonodajeobčina v to investicijo zaenkrat nebo šla). Predstavnik ptujskepolicijske postaje jepovedalj da so zabeležili na 15 točkah v bližini šol pomanjkljivooznačeno ali slabo vidno talno in obcestno signalizacijo; zanjo morata poskrbeti Cestno in Komu- nalno podjetje Ptuj. Odkar je mesto delno zaprto za promet, imata osnovni šoli Ljude- vita Pivka in Olge Meglic še več težav z vozili, parkiranimi v nepos- redni bližini šole, sta povedala ravnatelja omenjenih šol. Ta šolarjem onemogočajo hojo po pločnikih in jih tako prisilijo, da se zadržujejo na prometnih cestah. Iz istega razloga je otežen prihod v šolo učen- cem Mladike, na probleme zaradi prometa pa so opozarjali tudi rav- natelji okoliških osnovnih šol. Tako na primer v Zetalah kljub trilet- nim prošnjam za izvoze za avtobusno postajo ob šoli teh pristojni or- gani še niso napravili. Avtobusi ustavljajo sredi ceste, učenci pa mo- rajo izstopiti naravnost na cesto. Podobne težave so še v Podlehniku in drugje. V nadaljevanju sestanka so se pogovarjali šeo aktivnostih v novem šolskem letu, ravnatelji so tožili nad gmotnim položajem šol, dogo- varjali pa so se tudi za kriterije za podelitev občinskih priznanj naj- '^oljšim učencem ob koncu šolskega leta. ^McZ ituj je ta teden v zna- menju jubilejnega, 25. festivala sloven- ske domače zabavne glas- be, ki je tokrat nekoliko drugače in prijetneje obarvan. V festivalskem šotoru za ptujsko pošto je že od ponedeljka prijetno in veselo: vsak dan se vrstijo nastopi ansam- blov, ki privabljajo števil- ne obiskovalce od blizu in daleč, svoje pa zagotovo storijo tudi prijetne vonja- ve festivalske gostinske ponudbe ter jubilejno fes- tivalsko vino sauvignon in renski rizling. Nič manj prijetno pa ni ob večerih na dvorišču mi- noritskega samostana, kjer je sinoči že potekal prvi fes- tivalski večer novih melo- dij, na katerem je nastopilo 17 ansamblov. Nocoj, drugi festivalski večer, bomo lahko slišali drugih 17 snamblov, jutri, v petek, 1. septembra, bo še bolj zani- mivo, saj se bodo v prvem finalnem večeru predstavi- li srebrni in zlati ansambli; v soboto, 3. septembra, pa bo večer novih melodij, ki jih bodo izvajali samo do se- daj zlati ansambli, ter retro- spektiva najuspešnejših skladb dosedanjih 25 festi- valov. Sicer pa viže vabijo, pri- dite v festivalski Ptuj! ^-OM Malo je mladih v Ptuju, ki ne bi dobili vsaj površne in- formacije o bodočem doga- janju v Ptuju, ki ga pripravlja KID Ptuj. V tem letu največji in edinstven bo Ptujstock '94, o katerem smo osnovno in- formacijo že predstavili. Že po prvi najavi so se pojavili odzivi, ki so negodovalni in poskušajo preprečiti izvedbo parexcelencerockfestivalav bivšem vojaškem skladišču v Ptuju. Festival bo 9. septembra ob 17. uri. Predstavlja najkom- pleksnejšo promocijo vseh ročk skupin iz ptujske občine. Koncertirali bodo: Svobodni ujetniki, Hjrdrofobija, Notax, Artifitial Pussys, M.I.L.K, Detest, Razzle Dazzle, Slea- zy Snails in Hello Misery. Gostje festivalskega večera bodo Strelnikoff in Kud Idio- ti. Ptujstock festival je enkra- ten dogodek leta 1994 (v takem obsegu in v tem prostoru), ki ga želimo obdržati in iz leta v leto izboljševati. Tako kot je postal festival narodnozabav- ne glasbe pomensko važen, bi lahko tudi Ptujstock doživel svojo 25. obletnico, kar bi mu zagotovilo vsaj v Sloveniji kvaliteto in obisk. Pa še informacija za tiste, ki mislijo, da se bo festival odvi- jal celo noč, kot so že bili "na- vajeni" iz leta 1992. PTUJ- STOCK se bo končal ob 24. uri, nadaljevanje žura pa bo v starem kopališču. V petek, 2. septembra, bo v Muršičevi ročk koncert, na ka- terem bosta nastopili skupini Blitzkrieg iz Ljubljane in Fu- neral March iz Dravograda. Koncert se bo pričel ob 22. uri. Viljem Muzek 2 - DOMA IN PO SVETU 1. SEPTEMBER 1994- TEDNib PTUJ iN ORMOŽ / POLLETNA GOSPODARSKA GIBANJA V PTUJSKI INDUSTRIJI FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE PORASEL ZA 4,1 ODSTOTKA, V ORMOŠKI ZA 27 * SPOD- BUDNA RAST PLAČIL ZA INVESTICIJE: V PTUJSKI OBČINI SO SE POVEČALE ZA 36,7 ODSTOTKA, V ORMOŠKI ZA 47,1 Po novem zakonu o gospodarskih družbah so podjetja dolžna sestaviti le letni obračun, po prejšnji zakono- daji pa so sestavljala tudi medletne obračune. Ne glede nato so v Agenciji za plačilni promet, nadziranje in in- formiranje v Ptuju (prejšnji po- družnici SDK, ki seje skladnozzako- nom o agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje z 20. av- gustom letos preimenovala v agenci- jo z enakim nazivom) na osnovi raz- položljivih podatkov plačilnega pro- meta - gibanja sredstev na žiro računih sestavili informacijo o go- spodarskih gibanjih v ptujski in ormoški občini v prvem polletju le- tos, ki zajema podatke o Fizičnem ob- segu proizvodnje, gibanju sredstev na žiro računih podjetij v gospo- darstvu, investicijski, javni in osebni porabi, o zaposlenosti in likvidnosti ter rezultate večstranskih pobotov terjatev in obveznosti, kijih služba zaradi nelikvidnosti gospodarstva izvaja mesečno. Direktor Agencije za plačilni pro- met, nadziranje in informiranje RS v Ptuju Ivan Tement je povedal, daje v ptujski in ormoški občini po večlet- nem zmanjševanju industrijske proizvodnje v prvem polletju letos zaznavnoponovnooživljanje. V ptuj- ski je glede na lansko primerjalno ob- dobje rasla s počasnejšo dinamiko - dosežena je 4,1 -odstotna rast (v državi 7,4), v ormoški paje27-odstot- na rast posledica nizke ravni v prvi polovici prejšnjega leta. Na večjo go- spodarsko aktivnost v obeh občinah kažejo tudi podatki ogibanju prejem- kov na žiro računih podjetij. Ocenju- jejo, da se je glede na inflacijska gi- banja povečal obseg prodaje in tudi zaračunani prihodki podjetij vgospo- darstvu. Prejemki, ki so uvrščeni med prihodke, so se glede na prvo polletje prejšnjega leta v ptujski občini povečali za 33,3 odstotka in so znašal i nominalno 31,9 milijarde tolarjev, v ormoški pa za 27,8 odstotka in so do- segli v nominalnem znesku 5,4 mili- jarde tolarjev. Ormoška gospodarst- va podjetja so v prvem polletju letos dosegla pozitivno razmerje med gi- banjem prejemkov, ki so uvrščeni med prihodke, in izdatki, ki so mate- rialni stroški podjetij. V ptujskem go- spodarstvu pasovtemobdobju izdat- ki, ki so materialni stroški, ra.sli hitre- je kot prejemki, ki se štejejo v prihodke. V primerjavi z družbenimi dejavnostmi so bili denarni tokovi obeh občinskih gospodarstev ugod- nejši. POZITIVNI TRENDI PRI INVESTICIJAH Ob proizvodnji in prodaji so v prvem polletju letos v obeh občinah TEDNIKe naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela. ki ga je us- tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- javnost RAD/O-TEDNIK Ptuj. I UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in I glavni urednik), Ludvik Katar (odgovorni I urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- I vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Rit>arič. PROPAGANDA: Oliver Težak. ■a 776-207 I Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6. 62250 I Ptui, p.p.95, n (062) 771-261, 779-371, I 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.640 tolarjev, za tujino 7.280 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23158-92 z dne I 12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek infor- I mativnega značaja iz 13. točke tarifne I številke 3. za katerega se plačuje davek od p prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. zaznavni pozitivni trendi tudi na po- dročju investicijske dejavnosti. Plačila za investicije so v tem obdobju rasla hitreje, kot je bila rast cen. V občini Ptuj so se povečala za 36,7 od- stotka, v občini Ormož pa za 47,1 od- stotka. Cene na drobno pa so se v pivem polletju letos povečale za 20,2 odstotka. Večina investicijskih plačil (82,3 odstotka) je bila v ptujski občini na- menjena za gospodarske dejavnosti, največ na področju gradbeništva. V Ormožu je bilo od vseh investicijskih vplačil v gospodarstvo usmerjenih 58,9 odstotka, največ pa jih je bilo usmerjenih v kmetijstvo. Investitorji iz ptujske občine so letos prijavili štiri novogradnje na področju infrastruk- turnih objektov v skupni predračun- ski vrednosti 49 milijonov tolarjev. V občini Ormož v prvem polletju letos niso prijavili nobene novogradnje. JAVNA IN OSEBNA PORABA v primerjavi s prvim polletjem prejšnjega leta so se vplačani prihod- ki za javno porabo zmanjšali, predvsem zaradi manjših plačil za so- cialno varnost. Izplačila čistih oseb- nih dohodkov so se gibala dokaj umirjeno. V gospodarstvu obeh občin je bila ohranjena lanskoletna polletna raven, na področju družbe- nih dejavnosti pa so se realno zmanjšala. Se naprej pa se v obeh občinah srečujejo z visoko stopnjo brezposelnosti. V ptujski občini je bilo julija 6390 brezposelnih oseb, v ormoški občini pa je v tem mesecu za- poslitev iskalo 1444 ljudi. JULIJSKE BLOKADE MANJŠE ZA ČETRTINO čeprav v Agenciji za plačilni pro- met, nadziranje in informiranje RS v Ptuju ugotavljajo, da se plačilna spo- sobnost podjetij v prvem polletju le- tos ni bistveno izboljšala, so se julij- ske blokade zapadlih obveznosti v primerjavi z junijem zmanjšale za pri- bližnočetrtino. Julija je bilo vblokadi 64 ptujskih podjetij, povprečni zne- sek blokiranih obveznosti pa je znašal 807,9 milijonov tolarjev. V teh pod- jetjih je bilo zaposlenih 3330 delav- cev. Največja nelikvidnost je bila v družbenih podjetjih v industriji, med zasebnimi podjetji pasonajvečje pro- bleme z nelikvidnostjo imeli v storit- veni dejavnosti, trgovini, poslovnih storitvah in prometu. V ormoškem gospodarstvu je bila julija blokiranih 15 podjetij. Blokade so bile v primerjavi s ptujskim gospo- darstvom precej visoke - znašale so 333,9 milijonov tolarjev. Podobno kot v Ptuju so največje imeli v indu- strijskih družbenih podjetjih, med zasebnimi podjetji pa so se z največjo nelikvidnostjo srečevali v trgovinski dejavnosti. Zaradi nelikvidnosti je ptujska Agencija podala predloge za poravnavo za tri ptujska in dve ormoški družbeni podjetji. POBOTOV ZA 1,3 MILIJONOV TOLARJEV I Zaradi nelikvidnosti služba I mesečno opravlja računalniško iz- i menjavo pobotov terjatev in obvez- nosti med dolžniki in upniki v Slove- niji. Gospodarska podjetja iz ptujske in ormoške občine so v šestih pobtit- nih krogih v prvem polletju letos pri- javila v pobot 7,3 milijonov tolarjev zapadlih obveznosti. Pobotanih je bilo 1,3 milijonov tolarjev ali 17,3 od- I stotka prijavljenih obveznosti. ^MG PTUJ / 1 o LET OSEMENJEVANJA PLEMENSKIH SVINJ V PODRAVJU Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj praznuje v letu 1994 desetlet- nico osemenjevanja plemenskih svinj. Deset let dela je priložnost, da pregledamo opravljeno delo in pokažemo smernice razvoja prašičereje v bodoče. ZAČETKI OSEMENJEVANJA Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj je začel osemenjevanje plemenskih svinj na kmetijah leta 1984, priprave na to pa so se začele že leto prej. V letu 1984 so bila urejena štiri stojišča za plemenske merjasce invhlevljeni trije plemenski merjasci za odvzem semena. Uspo- sobljen je bil tudi strokovni delavecza odvzem semena in osemenjevanje svinj. Kontrolo kvalitete semena so opravljali veterinarji osemenjevalne- ga centra. okviru 'zimskega izobraževanja" rejcev je Zavod s svojimi strokovnimi službami posvečal veliko skrb vzgoji in izobraževanju rejcev za pra- vočasno odkrivanje pojatve pri svin- jah in s tem tudi pravilenčaspripusla. Izdelan je bil informativni letak, na katerem je bil prikazan postopek pri ugotavljanju po- jatve pri svinjah. Z rejci je bil dogovorjen tudi način obveščanja osemenjevalne službe Zavoda o času za osemenitev plemenice v hlevu rejca. V poročilu Zavoda je zapisano, daje bilo v letu 1984, ko se je pričelo organizirano osemenjevanje plemen- skih svinj, osemenjenih 46 plemenic. Uspešnost ose- menitev je bila 89-odstotna in v povprečju je bilo 12 živorojenih pujskov na gnezdo. Napredek v reji prašičev zagotovimo lahko,če poleg dobre oskrbe živali zagotovimo tudi rejo kvalitetnih prašičev. Izvajanje selekcije nas privede do izbranih živali, ki odstopajo po svojih proizvodnih lastnostih, osemenjevanje pa je način, da kvalitetne plemenjake uporabimo na večjem številu plemenic. S tem dosežemo hitrejši napredekv reji. Osemenjevanje se je v naslednjih letih postopno širilo - najprej v občini Ptuj, v zadnjih letih pa tudi v občine v Podravju in širše. Pregled števila osemenitev po letih na območju občine Ptuj DELO OSEMENJEVALNEGA CENTRA IN OSEMENJEVANJE DANES Zaradi naraščanje števila osemenitev in števila pro- danih dozsemena napodročjaobčin Ptuj, Ormož, Ma- ribor, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah, Žalec, Prevalje, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi, smo v zadnjih dveh letih povečali število stojišč za plemenske merjasce. Trenutno imamo urejenih 12 stojišč in vhlevljenih 9 kvalitetnih plemenskih merjas- cev. V center vhlevljamo izključno plemenske merjas- ce kategorije pleme - osemenjevanje. To so merjasci. ki pozitivno odstopajo od povprečjav lastnostih dnev- nih prirastov, konverzije krme in debelini hrbtne slani- ne. Merjasci izvirajo iz direktnega testa selekcijskih farm Slovenije. Stalež plemenskih merjascev na osemenjevalnem centru Ptuj Legenda: 11 Švedski landracce 22Large White 55 Nemški landracce 54 Nemški landraccex Pietrain OSEMENJEVANJE JUTRI Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj je s svojim delom na področju prašičereje v preteklih desetih letih postal center strokovnega dela v Podrav- ju. Strokovne službe, kot so kmetijska svetovalna, se- lekcijska, veterinarska in reprodukcijska v okviru ose- menjevalnega centra, so strokovno usposobljene, da to delo nadaljujejo in dograjujejo. Osemenjevalni center bomo v prihodnje povečali in s tem omogočili našim rejcem hitrejši napredek v reji plemenskih živali, ta pa zagotavlja gospodarnejšo rejo in večjo proizvodnjo prašičev. Z ustanavljanjem združenj rejcev prašičev (v Mari- boru, Ptuju, Ormožu in drugod vSloveniji) dobivaose- menjevalni center svoj pomen. Organizirani rejci v združenjih imajo v svojem programu rejo živali z zna- nim poreklom in s sprejetim selekcijskim programom izvajajo načrtno parjenje živali. Pri svojem delu se zavedajo, daje to možno doseči z osemenjevanjem, ki omogoča rejcu, da izbere primerne plemenjake želenih in primernih li- nij. V Sloveniji potekajo razprave o us- tanavljanju osemenjevalnih centrov za potrebe osemenjevanja plemen- skih svinj na prašičerejskih kmetijah. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo pri tem aktivno sodeluje in bo svoj center razširil in posodobil, tako da bodo rejci imeli možnost dobiti seme kvalitet- nih plemenskih merjascev. Pri tem bomo razširili mrežo distribucije semena tudi na druga območja. Center bo še naprej skrbel za izobraževanje rejcev. Ob desetletnici osemenjevanja plemenskih svinj v Podravju se zahvaljujemo vsem rejcem za sodelovanje in želimo, da bomo tudi v prihodnje skupaj skrbeli za napredek prašičereje. Vodja osemenjevalnega centra: Slavko Janžekovič, dr. vet. med. Vodja selekcije prašičev: Peter Priboiič, dipl. ing. kmet. Pasma uš. številka datum rojstva kat. odbire abs. index 22 27550/03 23.08.1991 PO 107 22 2041/50 17.07.1992 PO 142 11 4168/02 15.09.1991 PO 107 11 4597/11 19.03.1993 PO 141 55 28787/24 14.02.1994 PO 156 54 28585/36 10.01.1994 PO 130,6 11 33295/01 20.02.1994 PO 131,4 22 1993/70 29.11.1993 PO 112,3 55 30886/23 11.02.1994 PO 133,8 živorojenili število Leto št. I. NR% pujskov na pripravljenih prodane osemenitev gnezdo doz semena doze 1984 46 89,0 12 1985 352 73,0 9,5 812 56 1986 646 63,3 9,9 1734 303 1987 855 67,1 9,1 1548 92 1988 993 66,0 8,75 1786 213 1989 1001 62,2 10,14 2180 697 1990 957 65,0 9,8 2564 985 1991 1064 65,6 9,4 3039 1352 1992 1422 73,9 10,2 4329 2056 1993 1440 75,4 10,1 5582 2638 _ORMOŽ / SEJA IZVRŠNEGA SVETA_ Obnovili bodlo^ foftaAio testno onuežle v Ormožu so prejšnji petek pripravili sejo izvršnega sveta in na njej obravnavali kar 12 točk dnevnega reda. Med drugim so izbrali naj- boljšege ponudnika za rekonstrukcijo lokalnega cestnega omrežja, za iz- gradnjo vodovodnega omrežja Pršetinci, dali so soglasje za sanitarno inšpektorico v Upravi za inšpekcije občin Ormož in Ptuj ter se dogovorili o pripravi izdelave turističnih prospektov in katalogov. Se jo, ki je bila že 91so pričeli s vodno omrežje Pršetinci. poročilom o realizaciji sklepov zadnje- ga, julijskega zasedanja. V nadaljevanju so razpravljali o uresničitvi proračuna občine Ormož in finančnih načrtih za leto 1994 za prvo polovico tega leta. V obrazložitvi pravijo, da so bile likvid- nostne razmere za financiranje občin- skih proračunskih obveznosti v prvem polletju relativno ugodnezaradi nekoli- ko večje ravni prihodkov predvsem na račun lastnih prihodkov in večje fi- nančne izravnave ter prenosa pre- težnega dela investicij v drugo polletje letošnjega leta. Finačni načru v okviru proračuna pa zajemajo upravne organe in številne dejavnosti. Za rekonstrukcijo lokalnega cestnega omrežja v občini Ormož so izbrali Ko- munalno podjetje Ormož kot naj- boljšega ponudnika. Dela naj bi končali do konca oktobra. Komunalno podjetje Ormož bo v prihodnje zgradilo še vodo- V nadaljevanju seje so predstavili do- datek h gradbeni pogodbi za izvedbo del pri izgradnji telovadnice pri OS Hardek v Ormožu kot tretjo gradbeno fazo, ki bi jo naj končali do 30. septembra. Kot je znano, je investitor IS SO Ormož, izva- jalec pa Gradiš, Gradbeno podjetje Ma- ribor. S tem dodatkom naj bi zaključili vsa dela pri ormoški šoli, vključno z zu- nanjo ureditvijo. Podpisali so še dodatek h pogodbi, ki zadeva sanacijo betonov čistilne napra- ve v Ormožu. Na avgustovski seji so se tudi dogovo- rili in dali soglasje, da Zdenka Šumandl postane sanitarna inšpektorica na Upravi za inšpekcije občin Ormož in Ptuj. Seveda se prisotni na seji niso strinjali z ugotovotvijo Republiškega sanitarnega inšpektorata, da ima Upra- va za inšpekcije Ormož in Ptuj najslabšo kadrovsko zasedbo v Sloveniji. V Ormožu imajo enega sanitarnega inšpektorja za 13.000 prebivalcev, to pa se ne sklada z ugotovitvijo, ki so jo na- vedli pri Republiškem sanitarnem inšpektoratu. Predlagali so tudi, da se v prihodnje v teh službah zaposli še zdravnik z ustrezno izobrazbo. Podjetje za razvoj podjetništva INPO iz L jutomerja je na seji predstavilo zakl- jučno poročilo projekta "Izgradnja pod- pornega okolja za razvoj podjetništva in malega gospodarstva v občini Ormož." Nekaj besed je bilo tudi okrog izdelave turističnih prospektov in katalogov, ki naj bi jih v Ormožu pripravili do trgat- ve. Občinska vlada je ta predlog podprla. Na seji so sprejeli še sklep o dodelitvi sredstev, namenjenih za finančne in- vesticije za razvoj kmetijstva v letu 1994. Na osnovi dobljenih vlog so se odločili, da se regresira nabava trsnih cepljenk Viktorju Majcnu iz Ptuja in dodeli podpora zdravstvenemu varstvu in izobraževanju v čebelarstvu. Ob kon- cu seje so sprejeli še sklep o izvedbi in- vesticijsko-vzdrževalnih del potoka v Malem Brebrovniku. Tatjana Mohorko BOSNA IN IIERCEGOVll^^l Po razpadu vojske FikretaAbdičj i težave z ljudmi, ki bežijo iz Veliij Kladuše, stopnjujejo. V sobotoj^ predsednik predsedstva BiH Alijj Izetbegovič za televizijo ponovil p^^^ ziv velikokladuškim beguncem, n, se vrnejo domov. Nikomur se neb^ zgodilo nič žalega, je obljubil, pr^j sedstvo pa je podaljšalo amnestijo vse vojake Abdičeve vojske z izjem^ zločincev. Grožnje vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžiča, da bo blokira; muslimansko državo in zaprl vj^ dostope, po katerih se Muslimani oskrbujejo s hrano, ter s tem prisili] mednarodno skupnost, da odpravi sankcije proti Srbiji in Črni gori,se kot vse kaže, uresničujejo. Sarajevo je od konca tedna brez zemeljskegj plina, primanjkuje vode, strogo so omejili porabo električne energijj^ pogoste so redukcije... Miru ne omenja nihče. Od bosan. skih Srbov, ki na Palah glasujejo o naj novejšem m irovnem predlogu za BiH, je pričakovati odločno zavrni, tev tega načrta. ZR JUGOSLAVIJA: V Beogra du je bil potrjen obisk ruskega zu. nanjega ministra Andreja Kozirje- va, ki se bo sestal s srbskim predsed- nikom Slobodanom Miloševičetn, Ob tem Beograd izraža prepričanje, da ruski šef diplomacije ne bo uiti- raativno zahteval mednarodnih opazovalcev na meji med ZRJ in BiH, po čemer bi bile sankcije med- narodne skupnosti ublažene. Upajo, da med Rusijo in drugimi članicami kontaktne skupine še ni soglasja in da Kozirjev tokrat ne bo nastopih njenem imenu. Verjamejo, da bo Rusija uporabila svoj diplomatski vpliv in prepričala Američane in Za- hodno Evropo, da je Beograd s svoji-1 mi zadnjimi potezami pokazal jasno znamenje pripravljenosti na mir. RUANDA / ZAIRE: Minulo ne- deljo sta se v zairskem obmejne: mestu Goma sestali zairska in rU' andska delegacija in govoriiio možnostih vrnitve dobrega milijona ruandskih beguncev, predvsem Hu- tujcev, ki so zaradi državljanske voj- ne zbežali v sosednji Zaire. ZDA / KUBA: Predstavniki ZDA in Kube so se dogovorili za po- noven krog pogajanj o beguncih, dvanajsti po vrsti v zadnjih desetih letih, katerih glavna tema bo zakoni- ta in varna selitev. Samo v avgustu letos so na morju med Kubo in Flori- do prestregli 16.970 Kubancevv manjših čolnih in splavih. Ameriški predsednik Clinton pa se je odločil, da kubanskim beguncem ne bo več avtomatično podeljeval pravice do azila. ZDA / KITAJSKA: Ko je Was- hington izbiral med spoštovanjem človekovih pravic na Kitajskem in trgovinskim sodelovanjem s to državo, se je odločil za slednje^ Sklenjeni sporazumi, ki so jih v po- nedeljek podpisali v Pekingu in po- menijo veliko prelomnico v dose- danjem sodelovanju med državama) so še najbolj v interesu ZDA, saj ji® bodo omogočili, da bodo ameriški izdelki preplavili Kitajsko. VATIKAN: Papež Janez Pavel II. je šeenkrat dal vedeti, da namera- va obiskati Sarajevo. Papeževa potj^ uradno napovedana za 8. september, v Vatikanu pa še vedno vztrajajo, da ostaja le kot možnost. Dokončni odločitev bo znana te dni. VELIKA BRITANIJA: Britanci sositivlačenjakraljevskedružinep" časopisih, večina jih še zmeraj po'|' pira monarhijo. To je pokazala raZi" skava javnega mnenja v tedniku I"' dependent on Sunday, ki je zajela 1100 odraslih ljudi. 80% jih je izjavi- lo, da so naveličani neprestanega ob' javljanja zgod in nezgod, 66% meni, da je treba ohraniti monarh'' jo, več kot polovica mlajših od 35 pa ne spoštuje ne kraljice ne njeo' družine. Pripravil: D.SterU ^DNIK -1. SEPTEMBER 1994 POROČAMO, KOMENTIRAMO -3 UGOTOVLJENA OŠKODOVANJA, REZULTATOV NI Inšpektorji ptujske, mariborske in murskosoboške SDK so do 31. julijo pričeli oziroma opravili 25 postopkov revizij lastninskega preoblikovan- g podjetij. Za območje ptujske in ormoške občine so izdali 29 sklepov o jočetku postopka revizije lastninskega preoblikovanja podjetij v družbeni ipfTiešani lastnini. V dosedanjih postopkih revizije so ugotovili oškodovan- |g družbenega premoženja za skoraj 200 milijonov tolarjev. Inšpektorji ptujske SDK pa opravljajo revizije tudi v drugih občinah. V teh revizijah so doslej ugotovili za manj kot 271 milijonov tolarjev oškodo- i ^gnja družbene lastnine. Ugotovili so kršitve zakona o računovodstvu ter v pSfTiih primerih kazniva dejanja sklenitve škodljivih pogodb, nevestnega fovnonja z zaupanimi stvarmi in rozsipništvo na škodo družbenega pre- fTioženja. Inšpektorji sicer pišejo poročila in ugotovitve, kakšni bodorezul- . tati njihovega dela, pa se še ne ve. NEPRAVILNOSTI ZA SKORAJ 249 MILIJONOV Inšepktorji ptujske podružnice SDK so v letošnjem letu opraviii 36 inšpek- cijskih pregledov. V 29 podjetjih so opravili kontrolo finančno-moterial- nega poslovanja, v sedmih pa kontrolo prometnega davka. Preglede so opravljali na osne /i prejetih zahtev drugih podružnic SDK, Uprave družbe- nih prihodkov, UNZ ter po uradni dolžnosti. Skupaj so ugotovili za več kot 248 milijonov tolarjev nepravilnosti. Za premalo plačani prometni davek, dohodnino in prispevkov za socialno varnost delavcev so podjetjem obračunali zamudne obresti v skupnem znesku 6.291.939,00 tolarjev. Ugotovljene nepravilnosti predstavljajo kršitve zakona o prometnem dav- ku, o finančnem poslovanju, o računovodstvu ter o gospodarskih družbah. PO TREH LETIH ZNOVA DAN PERUTNINE Po treh letih bodo znova organizirali tradicionalni dan Perutnine, ki bo 10. septembra ob 1 6. uri na letališču vMoškanjcih. Poleg bogatega letalskega programa bodo udeležence razveselili z nastopom ptujskih mažoretk ob igranju ptujskega pihalnega orkestra, v kratkem bodo pred- stavili gospodarske načrte Perutnine, zatem pa bodo pričeli zabavni po- poldanski in večerni program. Najprej bo nastopil Tof ssvojo skupino, za- tem po bo za zabavo in ples do zgodnjih jutranjih ur skrbel ansambel Vesna zznono pevko Ireno Vrčkovnik. KDO BO DIREKTOR »POETOVlO VIVAT« V torek, 6. septembra, bo druga seja nadzornega odbora Gospodar- skega interesnega združenja Poetovio Vivat za turizem, na katerem bodo odločali o izdaji mesečne revije združenja in o izboru direktorja. Kot je povedal občinski turistični minister, so no razpis sprejeli sedem vlog - štiri iz Ptuja in tri od drugod. Med njimi ni znanih imen, izbira pa bo, kot napo- vedujejo, izredno težka. OBLIKOVANJE TURISTIČNE PONUDBE V Podlehniku je bila v ponedeljek kreativna delavnica za oblikovanje turističnih ponudb za konec leta 1 994 in leto 1 995 po načrtih trženja, ki so jih izdelali v ptujskem izvršnem svetu in TiC-u. Udeležili so se je pred- stavniki novonostajajojočega podjetja za vodnike, TlC-a in turistični mi- nister Peter Vesenjak. Organizacija kreativnih delavnic za področje turiz- ma je postalo v Ptuju že stalna praksa, soj se na enem mestu srečujejo in dopolnjujejo znanje in izkušnje preizkušeni turističnimi delavci. Nove po- nudbe ptujskega turizma noj bi bile izdelane v kratkem, ponudili pa jih bodo v novih ptujskih ovojnicah. Pri distribuciji bodo sodelovali Giz, TIC in novoustanovljeno podjetje turističnih vodnikov. JUTRI POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA Na Potrčevi cesti 1 9abo jutri ob 1 3. uri slovesnost ob položitvi temeljne- ga kamna za nove prostore javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj. NOČITVE NA ZAVIDLJIVI RAVNI Avgustovski podatki o nočitvah v Ptuju so spodbudni: v drugem in tret- jem tednu je bilo okoli tisoč nočitev, v zadnjem po čez šeststo. Največ jih je bilo po pričakovanjih v ptujskih Termah. V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI Na ptujskem televizijskem kanalu si bomo v soboto lahko znova ogleda- li ptujsko televizijsko oddajo. V sliki in besedi bodo predstavljene ne- katere nove ptujske pridobitve, turistična ponudba in festival domače za- bavne glasbe. Pripravila: MG GOVORISE... — DA je umetnik - ustvarjalec festi- valske zaodrske scene naredil usodno napako, ko je začel risati oblačke: že naslednji hip se je 'Namreč (v ponedeljek) vlil dež. Ko bi narisal sonce, bi bilo drugače. Organizator upa, da se umetnik tistim, ki kuhajo vreme, ni zameril za naslednje dni. !■•• Da je znan ptujski lokal s svojim 'bočnim programom tako dražes- fen, da so se še fosni pred njim ob Pogledu na nago brhkofo postavili Pokonci. ••• Da pa je drugi, srednjemestni lokal popolnoma ponudbeno po- sodobljen. Kot pristnost ptujskega ^^rizma nudijo pijačo v plastičnih kozarcih. In v čem je tu posodobi- Steklo je človeštvo vendarle Poznalo mnogo prej kot plastiko. ... DA so člani in simpatizerji ene ptujskih strank pred dnevi okoli svojih prostorov čistili okolico in med drugim izmed betona pulili rastline. Zaenkrat nam še ni uspe- lo zvedeti, ali so odstranili zgolj cvetoče dele plevelov ali tudi vse ostalo z zaščitno zeleno barvo vred. ... DA so šolniki želeli kot pretnjo divjemu prometu v bližini šol pos- taviti ležeče policaje. Policaji se z ležanjem niso strinjali, so pa oblju- bili, da bodo v začetku šolskega leta vendarle varovali učence, vendar s pogumno, stoječo držo. ... DA je Ptuj prometno zaprto, a turistično na stežaj odprto mesto. Ko pa se prometno razviti turisti pripeljejo do zapornic, zarobanti- jo "malo morgen" in odprometajo naprej, mimo turističnega bisera za zaporniškimi okopi. PTUJ / MERCATOR MIP V JUBILEJNEM LETU Perfo - umm pndoiotnta Mercciforici UUprn 40 LET MERCATORJA MIRA PTUJ • PERLA - ŽE PETI NOVI LOKAL V MANJ KOT LETU DNI • V KRATKEM SALON AV- TOMOBILOV SUBARU IN ROVER # MERCATOR MIP TUDI V ROGAŠKI SLATINI IN CEUU Od danes je Ptuj bogatejši za nov in privlačen lokal v Miklošičevi uli- ci./^er/a je specializirana prodajal- na za prodajo in odkup vseh vrst zla- tarskih izdelkov, ur priznanih in uveljavljenih znamk terfotografsko tehniko. Ponudbo bodo v kratkem dopolnili še z umetniškimi slikami. Z ureditvijo novega lokala je, kot je povedal generalni direktor Stanko Brodnjak, zaključena prve etapa ure- ditve prodajaln in ponudbe v tej ulici oziroma na območju starega mestne- ga jedra, kot jo pozna tujina. Prizade- vajo si urediti kakovostno nakupo- valno cono, ki bo pritegnila še tako zahtevnega kupca. Pri tem kanijo iz mesta preseliti tiste trgovske progra- me, ki ne sodijo vanj. Po ureditvi bla- govnice in drogerije ter sedaj tudi Perle načrtujejo še preureditev pro- dajalnejelen. V prvem mesecu poslovanja Perle bodo kupcem omogočili nakup izdel- kov po izredno ugodnih pogojih. Prvih dvajset kupcev, ki bodo kupili izdelke večjih vrednosti (nad pet- najst tisoč tolarjev), bodo nagradili s simboličnimi nagradami, izdelki zla- tarne Celje. Novo prodajalno bo odprl pomočnik generalnega direk- torja za trženje Samo Gorjup. Na torkovem pogovoru z novinarji je generalni direktor Mercatorja Mipa Ptuj Stan jo Brodnjak predsta- vil tudi nekatere druge novosti tega ptujske trgovskega podjetja, ki letos praznuje 40-letnico uspešnega dela. Na Ormoški cesti v Ptuju bodo v krat- kem odprli salon za prodajo avtomo- bilov Subaru in Rover, v prostorih se- danje Kooperacije na Gosposvetski ulici v Mariboru pa je salon že odprt. Kupcem bodo omogočili nakup no- vih avtomobilov po ugodnih pogojih. Pogovarjajo se tudi že, da bi prodajo avtomobilov še razširili na druge znamke. Dokler novi salon na Ormoški v prostorih bivšega Vogra- da ne bo urejen, lahko kupci omenje- ne avtomobile kupijo na sedežu pod- jetja na Rogozniški cesti. MERCATOR MIP TUDI V ROGAŠKI SLATINI IN CEUU Mercator Mip Ptuj se širi tudi navzven. V Rogaški Slatini so kupili poslovne prostore v novem poslov- nem centru, kjer bodo predvidoma 15. oktobra odprli samopostrežno prodajalno. V Hudinji vasi bodo ure- dili 3000 m^ prostorov prodajnega centra, v bivšem obratu Zaščite na Ormoški cesti pa bo v roku dveh me- secev zrasel prodajni center z gradbe- nim materialom. Butik M -I- M se preoblikuje v specializirano proda- jalno ženske visoke mode, v kateri ne bo več prodaje moških oblačil. Žen- skam z izbranim okusom in zahteva- mi po visoki kakovosti želijo v prvi vrsti ponuditi program Leone in Al- mire ter nekatere druge in kakovost- no žensko perilo. Laura na Sloven- skem trgu, ki so jo odprli letos, pa os- taja specializirana trgovina italijan- ske modne konfekcije srednjega in višjega ranga. V njej v teh dneh že po- nujajo izdelke za jesen in zimo. Ob- novljena Blagovnica v prehrambe- nem delu je po besedah Stanka Brodnjaka danes ena najboljših Mer- catorjevih prodajaln, kar zadeva po- nudbo zamrznjenega živilskega pro- grama. Prizadevajo si, da bi kupce iz manjših prodajalnah počasi preu- smerili v nakupe v Blagovnico, druge manjše mestne trgovine pa kanijo vrniti denacionalizacijskim upra- vičencem ali pa j ih preusmeriti v dru- ge programe. Mercator Mip Ptuj si prizadeva izoblikovati lasten sistem prodaje iz- delkov, ki bo prepoznaven in skupen kupcem in zaposlenim. V začetni eta- pi so prizadevanja za pridobitev cer- tifikata ISO standarda za trgovino: začeli so zbirati informacije in doku- mentacijo. FESTIVALSKO SPONZORSTVO - DARILO ZVESTIM KUPCEM v okviru praznovanja 40-letnice poslovanja Mercator Mip Ptuj podar- ja kupcem sponzorstvo jubilejnega, 25. festivala domače zabavne glasbe, ker so prepričani, da večina rada pris- luhne tej zvrsti glasbe, hkrati pa so s tem podprli prizadevanja zanesenja- kov, ki že četrt stoletja vztrajajo pri organizaciji slovenskega festivala domače zabavne glasbe. Današnje odprtje Perle je mali ju- bilej Mercatorja Mipa: gre za peti novi lokal, ki so ga odprli od decem- bra prejšnjega leta. •^MG PTUJ / S SEJE IZVRŠNEGA SVETA Spcicicil isiicn^ ambulaiile tudi w[irih^dii|e?l Prebivalci ptujske občine so upravičeni do nadaljnjega delovanja specialističnih ambulant, ki naj bi na zahtevo Splošne bolnišnice Maribor z 31. avgustom prenehale delovati v Ptuju. Za to obsta- jajo objektivni razlogi, kot so: daljša čakalna doba, oddaljenost, izguba časa, večji stroški ipd. Takšno stališče nestrinjanja z zahtevo so na 165. redni seji minuli teden zavzeli člani izvršnega sveta občine Ptuj. Hkrati so sekretaria- tom za družbene dejavnosti in jav- nim zavodom s področja zdravstva naložili, da s Splošno bolnišnico Maribor oziroma drugimi zavodi ali posameznimi specialisti ter pristoj- nimi službami zagotovijo nadaljnje delovanje specialističnih ambulant v Ptuju. .Med drugim so razpravljali tudi o nadzidavi Osnovne šole Ljudski vrt, v kateri se te dni normalno pričenja pouk, vendar samo v razpoložljivem starem delu šole, ki ga ne nadziduje- jo. Sprejeliso aneks k pogodbi,s kate- rim bo zagotovljena funkcionalnost prve faze nadgradnje šole, zanjo pa so zaradi zahtevnosti del namenili še dodatnih 12.700.000 tolarjev. Govorili so še o odkupu stanovanj ter imenovali komisijo,sestavljeno iz predstavnikov Zavoda /.a varstvo na- ravne in kulturne dediščine Maribor in predstavnikov občine Ptuj, kisi bo v vsakem konkretnem primeru zahteve za odkup stanovanja v starem mestnem jedru ogledala stanovanja in pripravila izvršnemu svetu pred- log lastninjenja po stanovanjskem zakonu. •oD.Slerle 4 - OD TOD IN TAM L SEPTEMBER 1994- TEDNllf PERNICA PRI MARIBORU / 6. TABOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE V Pernici pri Mariboru je v soboto 6. tabor Slovenske ljudske stranke. Poleg prvakov stranke s predsednikom Marjanom Podobnikom na čelu so se tam zbrale vodilne oseb- nosti nekaterih desnih in sredinskih strank ter nekaj tisoč članov in simpatizerjev Slo- venske ljudske stranke. Organizatorji so pripravili pester kulturni program, dolgo v noč pa je potem sledila zabava. Osrednji dogodek je bil seveda govor predsednika stranke Marja- na Podobnika, ki je opisal dose- danja prizadevanja stranke za de- mokratizacijo slovenske družbe, kjer ima stranka kot najmočnejša opozicijska velike možnosti, pa tudi obveznosti. Napovedal je vročo politično jesen in v zvezi s tem nanizal nekaj velikih napak slovenske vlade, ki "sistematično onemogoča razčiščevanje nepra- vilnosti in zajezitev gospodarske- ga kriminala in korupcije, kar je eden ključnih krivcev za vse bolj siromašno življenje delavcev ter za veliko število brezposelnih. Vlada onemogoča nujne spre- membe lastninske zakonodaje, ki bi zagotovile pravičnejšo in učin- kovitejšo razdelitev premoženja, ki smno ga vsi ustvarjali. Ukinitev samostojnosti SDK, podrejanje tožilstva in nedemokratičen način zamenjave generalnega direktorja RTV Slovenija Žarka Petana je še ena slaba poteza vlade. Z neodgo- vorno vladno politiko do kmetijst- va in podeželja se v času pri- bliževanja Evropski skupnosti ma- jejo temelji obstoja naših ljudi na podeželju. Naj omenim samo ne- pravičen odlok, ki kmečkim otro- kom jemlje pravico do štipendije. Nesprejemljiva je vladna politika do izobraževanja, zaradi katere je letos onemogočen vpis več tisoč mladim, ki si želijo nadaljevati šulaiijc iia različnih fakultetah." Marjan Podobnik je v nadalje- vanju nanizal nekaj uspešnih potez Slovenske ljudske stranke, kot naj- močnejše opozicijske stranke: "Z iz- redno sejo Državnega zbora v marcu se je slovenska javnost prvič celovi- to seznanila z velikim in nenadzoro- vanim naraščanjem javnega dolga. Le-ta je narastel do tako visokih šte- vilko predvsem zaradi zavoženih in- vesticij v preteklosti, vse te investi- cije so imele botre v komunističnih voditeljih, od katerih še danes mno- gi zasedajo pomembna mesta v poli- tiki in gospodarstvu. Na tej seji smo prav poslanci naše stranke opozarja- li na ugotovitev naših strokovnja- kov, da je slovenska država v nevar- nosti za izgubo finančne samostoj- nosti. Predlagali smo nujne ukrepe, a smo bili zavrnjeni, Le nekaj mese- cev kasneje pa je prišla vlada s slabo pripravljenim zakonom pred Državni zbor, da bi rešila prav te probleme. Izključna zasluga SLS je, da je prišlo do razpisa za izbor tuje revizijske hiše, ki bo pregledala pos- lovanje tistih slovenskih podjetij v tujini, ki so najbolj obremenila slo- venski javni dolg. Ob sodelovanju nekaterih drugih strank smo dose- gli, da bo Državni zbor razpravljal o Del vodstva SLS na taboru v Pernici. V sredini Marjan Podobnik z ženo Predsednik SLS Marjan Podobnik: Vladne stranke so si reševanje ključnih vprašanj razdelile kot svoje fevde in jih rešujejo s strankarskimi, ne pa vseslovenski- mi nacionalnimi interesi. protikorupcijski zakonodaji. SLS bo vztrajala, da se nakradeno pre- moženje odvzame, podržavi in nato zakonito lastnini, storilce pa strogo kaznuje." Podobnik je nanizal še druge dej- avnosti stranke, predvsem priprave spremembe lastninske zakonodaje; prav v tem času so začeli zbirati 40 tisoč podpisov za referendum, s ka- terim bi državljani odločili, da večina slovenskega gospodarstva preide v roke Slovencev. Poslanci SLS so dosegli spremembo zakona o državljanstvu, ki je zaostril kriterije za pridobivanje slovenskega držav- ljanstva, žal pa ni bil sprejet njihov predlog o reviziji že podeljenih državljanstev. Starnka je aktivna tudi v borbi za pravičnejši odnos države do kmetijstva in je bila sku- paj z Zadružno zvezo organizatorica znanega kmečkega štrajka. Dogajanja zadnjih mesecev so, po mnenju Marjana Podobnika, potrdila pravilnost samostojne usmeritve SLS. Dileme, ali bo stranka tudi v prihodnje delovala samostojno, ni več: "Slovenski poli- tični prostor potrebuje stranko de- snosredinske, predvsem pa ljudske usmeritve. Stranko, ki gradi na poštenosti in doslednosti. Švicarski primer, kjer že več kot 50 let druga ob drugi uspešno delujeta krščan- skodemokratska in ljudska stranka, je le eden od primerov, ki dokazuje- jo, da je negovanje identitete in so- bivanje tudi programsko sorodnih strank možno in celo koristno." Tudi drugi govorci so poudarjali izziv bližnjih lokalnih volitev in končni cilj SLS, da iz sedanje naj- močnejše opozicijske preraste v naj- močnejšo vladno stranko. Letošnji tabor, ki je potekal pod geslom "Trdno drevo iz zdravih slo- venskih korenin", je nosil tudi ležje letošnjega leta dru^j Družina je križišče vseh temelj ' razsežnosti življenja. Narekuj^ tem človekovih dogajanj: rojsj'' ljubezen, delo in smrt. Družij,^^ nosilni steber v velikem mostu i vodi narod v zdravo in uspešno^ hodnost. Slovenski narod si jei^j ' številnim omejitvam pridobil pf tor svobode med narodi Evrop, tudi zaradi izjemne kulture druj; v preteklih rodovih. In kot je j-jj^ jučil Marjan Podobnik: "Kot nar premoremo dovolj samoohranitv ne energije, da smo trdoživi in jj^ preživeli različne totalitarizme, p, nosni, da smo Slovenci, bomo,o t^, sem prepričan, krepili življenjsi optimizem in z njim uspeli kot p samezniki in kot narod v celoti." J. Bračič NAJHUJE PRI SV.ANI Zadnje neurje z močnim dežjem, vetrom ter točo je na lenarškem področju povzročilo precej škode. Najhuje je bilo v krajevni skupnosti Sveta Ana v Slovenskih goricah, kjer je odkrilo trideset stano- vanjskih hiš in več gospodarskih poslopij. Močan vrtinčast veter, ki je trajal okrog petnajst minut, je odkril tudi farno cerkev, podiral drevje in poškodo- val več spomenikov na pokopališču. Z medsebojno pomočjo so krajani hitro popravili nastalo škodo, saj so sebali dežja, ki bi povzročil še dodatno škodo. Kot je povedal tamkajšnji predsednik sveta krajev- neskupnosti Janez Zemljič, takega neurja na njiho- vem območju zadnjih petdeset let ne pomnijo. Pre- cejšnjo škodo pa jepovzročilo tudi na koruzi in dru- gih pridelkih, sadnem drevju ter v vinogradih. Močni nalivi so odnesli tudi nekaj lokalnih cest ter poškodovali bankine. PRVI NAROK 9.SEPTEMBRA Za lenarško tekstilno tovarno Caprice, ki je 2. ju- nija letos prešla v stečajni postopek, je vedno večza- nimanja. Stečajna upraviteljica Irena Lesjak je po- vedala, da bodo izbrali tistega najugodnejšega po- nudnika, ki sebo tudi v prihodnje ukvarjal s tekstil- no proizvodnjo. Točnega podatka, koliko znaša stečajna masa Capricea, še ni, saj je v podjetju pred stečajem vladala precejšnja anarhija. Stečajna upra- viteljica je dodala, da je po zadnjih podatkih okrog tristo upnikov, prvi narok za možen odkup podjetja pa bo 9. septembra. Seveda bo bodoči kupec moral zaposliti tudi bivše delavke, ki so zdaj brez zaposlit- ve. POSTORILI NAJNUJNEJŠE NA ŠOLSKIH ZGRADBAH Jože Dukarič, ki na lenarški občini skrbi za družbene dejavnosti, je povedal, da so opravili vsa potrebna vzdrževalna dela na vseh zgradbah sed- mih osnovnih šol v občini. V ta namen so iz občin- skega proračuna namenili 12 milijonov tolarjev. Tako je vsenared za nemoten pričetek pouka. Šena- prej bodo iz občinske blagajne namenjali denar za regresiranješolskih prevozov. Po neuradnih podat- kih bodo v lenarški občini imeli to šolsko leto 1.900 osnovnošolcev; razveseljivo je, da se število šoloob- veznih otrok ne zmanjšuje. Marija Slodnjak V zadnjih dneh so nekateri v Sloveniji na veliko ugibali, zakaj papež ob svojem sko- rajšnjem obisku na Hrvaškem in v Sarajevu ne bo prišel tudi v Slovenijo, Komentator Dela je polemiziral s tekstom v verskem tedniku "Družina", v katerem se med drugim sprašujejo, ali si ob vseh odprtih vprašanjih odnosov med Cerkvijo in državo v Slo- veniji kristjani sploh še lahko želijo papeževega obiska. Pisec v Delu pa je postavil novo vprašanje: Je papež sploh dobro- došel, če ne priznava de- mokratično izražene poli- tične volje naroda, pa naj si bo kakršnakoli že? EKSTREMNA VPRAŠANJA IN STALIŠČA Seveda gre pri obeh ko- mentarjih za postavljanje ekstremnih vprašanj in ekstremnih stališč. Ko- mentator Dela je komen tar v Družini očitno razumel kot nekakšno opozorilo, da papež ne prihaja v Sloveni- jo zaradi neurejenih odno- sov med državo in Cerkvijo in zaradi nezadovoljstva Cerkve s sedanjim poli- tičnim položajem v Slove- niji, kar bi bilo že moč označiti kot vmešavanje Cerkve v notranjepolitične razmere in kot nasproto- vanje političnim odločit- vam samih slovenskih državljanov. Družina namreč v svojem komen- tarju med drugim sprašuje, kaj bi papežu povedal predsednik države z zamrznjenim članstvom v stranki prenovljenih ko- munistov, in hkrati doda- ja, da bi se papež v Sloveniji srečal s predsedniki Kučanom, Drnovškom in Rigelnikom, ki vsi izhajajo iz preteklega režima in simbolizirajo kontinuiteto med komunistično in se- danjo demokratično ure- ditvijo, čeprav je splošno znano in vedno znova do- kazljivo, to pa ve tudi Družina, da so bili vsi trije predsedniki vzpostavljeni povsem legalno in legitim- no na svobodnih volitvah in znotraj sistema pluralis- tične demokracije. Komentator v Družini nadalje opozarja, da se no- silci nekdanje oblasti in njihovi dediči niso nikdar opravičili Cerkvi za vse hudo, kar so ji storili, da v Sloveniji še vedno ni rešeno vprašanje položaja Cerkve in njenih uslužbencev, da država Cerkvi po zakonu o dena- cionalizaciji še vedno ni vrnila glavnine njenega premoženja in da je Slove- nija edina država v Evropi, ki še zdaj nima urejenega vprašanja religiozno- etičnega pouka v šoli. Pri Družininem oglašanju seveda ne gre za kaj posebej novega, to so teme, ki jih v nekaterih cerkvenih krogih na Slo- venskem kar naprej pogre- vajo in dramatizirajo in to žal na način, ki največkrat ne pomaga k premoščanju razlik in boljšemu medse- bojnemu razumevanju. Preseneča nestrpnost, s ka- tero zahtevajo, celo izsilju- jejo hitro ali takojšnjo rešitev vprašanj, o katerih sicer poteka razprava v de- mokratičnih državnih inštitucijah. Zaradi takšnega ravnanja včasih Cerkev sama ustvarja o sebi vtis, kot da išče zase nekakšno ekskluzivno, monopolno pozicijo, čeprav kar naprej opozarja, kako je bila v preteklosti sama v marsičem žrtev ideološkega monopola prejšnje oblasti. Družina očita slovenski državi počasnost pri urejanju cer- kvenih zadev, hkrati papo- zablja, da, recimo, cerkev zelo počasi ureja status in slovenizacijo cerkve v Raz- križju na slovenskih tleh in v slovenski državi, ki je še vedno pod hrvaško cer- kveno dominacijo. Družina pravi, da se nek- danje oblasti in njihovi dediči niso nikdar opra- vičili Cerkvi za vse hudo, kar naj bi ji storili, čeprav pa je tudi res, da se tudi Cerkev ni povsem nedvo- umno opredelila do neka- terih svojih problema- tičnih potez v nedavni slo- venski zgodovini, še zlasti v času slovenskega narod- noosvobodilnega boja. Družina postavlja vprašanje, kaj bi papežu povedal predsednik države z zamrznjenim članstvom v stranki pre- novljenih komunistov, kot da pozablja, da je bil pred- sednik Kučan že dvakrat (in sicer v najbolj usodnih trenutkih slovenske zgo- dovine) upoštevan papežev sogovornik. SLOVENSKA POVABILA PAPEŽU Ne verjamem tezam Družininega in Delovega komentatorja, da bo papež Slovenijo demonstativno obšel zaradi neurejenih odnosov med državo in cerkvijo in zaradi proble- matičnih aktualnih slo- venskih voditeljev. Seveda bi bilo pričakovati, da bo kdo od uradnih Cerkvenih krogov reagiral na takšne špekulacije, še zlasti v ver- skem tedniku Družini, za katerega velja, da je zelo blizu Cerkvi. Indirektno je urad nadškofijskega ordi- nariata zanikal ugibanja o tem, da je papežev obisk v Sloveniji kakorkoli pogo- jevan, s sporočilom, da je bil papež v Slovenijo že dvakrat povabljen tako s strani predsednika države kot tudi s strani Škofovske konference, ki ji je bilo lani iz Vatikana tudi uradno sporočeno, da z obiskom papeža v Sloveniji letos ne more računati. Prav tako je Škofovska konferenca le- tos julija ponovila povabi- lo, naj bi papež obiskal Slo- venijo prihodnje leto. Zato se zdi še toliko bolj nenor- malno, če poskuša in hoče kdorkoli izsiljevati reševanje odprtih vprašanj med Cerkvijo in državo ali izražati svoje nezado- voljstvo s trenutnim raz- merjem političnih sil na Slovenskem s kakršnim- kolim zlorabljanjem papeža. Seveda pa je tudi res, da slovenska država na marsi- katero idejo ali vprašanje s strani Cerkve ne reagira ta- koj z jasnimi in prepričlji- vimi stališči, zaradi česar nastaja vtis o njeni nezain- teresiranosti za reševanje cerkvenih pobud in pro- blemov ter občutek, da de- luje enostransko. To pa ni dobro. Sicer pa bi morali biti tako slovenska država kot Cerkev zainteresirani, da bi vse odprte probleme med njima rešili tako, kot je to urejeno v demokra- tično razvitih evropskih državah. NASILJE NAD STARŠI Nihče od pristojnih državnih organov in sicer bučnih politikov v pretek- lem tednu ni interveniral in protestiral proti samo- voljnemu ravnanju sloven- skih založnikov in knjigar- narjev, ki so pri prodaji ubčenikov uprizorili ne- verjetno nasilje nad kupci. V mnogi knjigarnah so ukinili ali pa maksimalno zožili možnost kupovanja učbenikov na več čekov oziroma na kreditne karti- ce. Država in založbe so le- tos družno poskrbele, da učbenikov praktično sko- rajda ni moč kupovati na obroke. Pa vendar bi lahko država, vladajoče stranke in tiste v opoziciji družno poskrbeli za premoščanje nekaterih prav kritičnih socialnih stisk slovenskih družin tako, da bi vzposta- vili model prodaje šolskih knjig pod za ljudi najugod- nejšimi pogoji. Seveda pa je za to treba imeti posluh in občutek za realno živl- jenje. Prav tragikomično se zdi, da nekatere stranke za jesen pripravljajo velike razprave o problemih soci- alnega razslojevanja in o socialni državi, hkrati pa niso sposobne, da bi kon- kretno poskrbele za to, da bi ljudjelažjeprenesli udar tudi sicer previsokih cen učbenikov in drugih šol- skih potrebščin. TEŽAVE LOKALNE KOALICIJE Na lokalnih volitvah, ki so predvidene za konec leta, naj bi v skupni koali- cijski navezi natopile Slo- venska ljudska stranka (Marjan Podobnik), Soci- aldemokratska stranka Slovenije (Janez Janša), Slovenski krščanski de- mokrati (Lojze Peterle) in še skupina manjših (de- snih) zunajparlamentar- nih strank. Vendar pa to idejo že od samega začetka spremljajo različni nespo- razumi in siceršnje težave. Krščačnski demokrati ne mislijo, da bi morali zaradi takšne koalicijske poveza- ve na lokalni ravni razdira- ti sedanjo vladajočo koali- cijo na državnem vrhu in sprejemati kakšne poseb- ne programe o državni pO" litiki. Marjan Podobnik (Slovenska ljudska stran- ka) pa meni, da takšno se- denje na dveh stolh m mogoče in da bi se moral' krščanski demokrati jasno opredeliti. Približno pO" dobnega mnenja je tudi J^; nez Janša. Slovensk' krščanski demokrati soz^' radi takšnih Podobniko- vih javnih izjav zelo pres«' nečeni in zahtevajo, da jf' podrobneje pojasni. Jak Koprive ^^PNIK -1. SEPTEMBER 1994 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5 MARTIN STEINER / VZROKI IN POSLEDICE V ZGODOVINSKIH DOGAJANJIH ^tradicionalnimi nalogami zgodovinske stroke ima posebno mesto iskanje in^oj^snjevanje vzrokov vojn, revolucij, razcveta in propada cesarstev in držav. atentat na Franca Ferdinanda, avstrijskega nadvojvodo in prestolonaslednika, 28. junija 1914 v ^jevu jemljejo mnogi zgodovinarji kot vzrok ali vsaj kot povod za začetek prve svetovne vojne. peiTiarinio tukaj, daje bil atentat samo eden izmed mnogih vzrokov in to ne izmed tistih na- Vzemimo atentat v Sarajevu kot dogodek, kije v danem sklopu okoliščin vseeno bil tisti, ki ^j2gal sod s smodnikom in ga skušajmo pojasniti. I^liajajmo iz dane posledice, to ^j^etka vojne ter predloženega joka. to pa so streli v Srajevu in Franca Ferdinanda, jiišajmo pobliže pogledati poj- ^vno naravo mehanizma, ki po- vzrok s posledico, in se jjjšajmo, ali je lahko ta povezava joČni zakon. Že površni pogled jingovori v prid možnosti, daje ta jvezava vzročna, saj vzrok in pos- uJica zadovoljujeta zahtevo po jgični neodvisnosti. Atentat je j^kakorbil povsem različen dogo- jl;ocl izbruha vojne, vendar [irašanje neodvisnosti ni enostav- d Izbruh vojne je zapleten dogo- di;, sestavljen iz mnogih delov KCC] različnih karakteristik: poli- itnih odločitev, vojaških ukazov. premikanja oboroženih enot, ostrih spopadov, ki se končajo s prelivanjem krvi in rušenjem. Ne smemo pa pozabit i, da kakor- koli je že izbruh vojne zapleten, po- meni le vrh nekega dogajanja, kije potekalo že desetletja pred samim začetkom svetovnega spopada in ustvarilo situacijo, v kateri je do vojne najširših razsežnosti moralo priti in bi do nje prišlo, tudi če aten- tata v Sarajevu ne bi bilo, sam aten- tat je samo pospešil dogajanje v smeri, ki jo je to že itak ubralo. Samo po sebi ni očitno, da se do- godek, ki mu pravimo izbruh prve svetovne vojne, lahko opiše, ne da bi v opis vključili dogodek v Saraje- vu. Postavlja se vprašanje, kako je atentat povzročil izbruh vojne. Ugotovili smo, da obstajajo pos- redne povezave vzroka in posledi- ce. Vezi, ki logično neodvisna do- godka povezujejo, pomenijo pobu- de za nadaljnje dogajanje, te pobu- de pa so posledice atentata na pres- tolonaslednika. Atentat je imel za posledico avstrijski ultimat Srbiji, ultimat je nudil Rusiji izgovor za mobilizacijo, kar je utrdilo stališče Srbov proti avstrijski grožnji. Ko srbska vlada ni hotela pristati na pogoje ultimata, je sledila avstrij- ska objava vojne Srbiji. Tukaj se nam nujno zastavlja vprašanje,zakaj pa je avstrijska vla- da ultimat sploh objavila. Pred- stavljajmo si, da bi ubili prestolo- naslednika na Grenlandiji. Ali bi tudi v tem primeru bil posredovan ultimat recimo Danski? Odgovor je seveda jasen. Dogodek v Saraje- vu se je na popolnoma drug način dotikal ciljev in interesov avstrijske politike. Ena od tradicionalnih teženj Habsburžanov je bila, da se ohrani in razširi avstrijski vpliv na Balkanu. Menili so, da ta vpliv lahko oslabi, če krivci ne bodo kaz- novani in se ne pride na sled zaroti, kije stala za atentatom, njene sledi pa so vodile v inozmestvo (Srbijo), in v zvezi s tem so želeli dobi ti zago- tovilo, da interesi, ki za atentatom stojijo, ne bodo vplivali na avstrij- ske načrte glede Balkana. Ti razlo- gi so bili osnovni material avstrijski vladi za sprejem odločitve o predaji ultimata. Če avstrijska vlada ne bi postavila ultimata, bi morali biti njeni politični cilji različni od tistih, ki jihje dejansko imela, oziroma bi bila njena ocena situacije drugačna in takrat bi bilo njeno obnašanje pasivno. Zgodovinski pogled na širše po- litično razmerje tistega časa nam pove, daje bila ocena situacije, kije prepričala Avstrijce, da so postavil i ultimat Srbiji, napačna, kajti Srbija nikakor ne bi pristala na ponovno odvisnost in zmanjšanje svojega te- ritorija, ki ga je izbojevala v balkan- skih vojnah. Prav tako so pripisova- li prevelik pomen monarhistični ideologoji v Rusiji nasproti poli- tičnim interesom, ki jih je imela Rusija na Balkanu, in nekoliko tudi slovanskim vezam. Svoj del je do- dala še Francija in usodnega razvo- ja ni bilo več mogoče zaustaviti. Zdaj imamo že tri dogodke, ki so logično povsem neodvisni: atentat, ultimat in izbruh vojne. V nekem širšem sklopu zaporednih dogod- kov je atentat spremenil faktično situacijo, katero je morala oceniti avstrijska vlada, da bi potegnila določene praktične zaključke za svoje delovanje. Atentat je spre- menil kompleks pobud, ki stoji za delovanjem avstrijske vlade, reak- cija Avstrijcev je vplivala na delo- vanje ruske vlade in tako je posto- poma vojna postala neizogibna. Logično neodvisnih dogodkov torej ne poveže neka splošna ali ge- neralna usmeritev, ampak skupek posameznih dejstev. Na eni strani so cilji in težnje avstrijske politike, zaradi katerih je potrebno (vsaj menili so tako) povleči določeno potezo (predaja ultimata Srbiji), da se ne bi ogrozilo izvrševanje teh ciljev. Streli so torej povročili novo situacijo, v kateri je določenodelo- vanje, ki prej ni bilo nujno, postalo nujno prav zaradi tega, ker so cilji in težnje ostali še naprej isti. Preda- ja ultimata ustvari novo situacijo, kar povzroči reakcijo s strani ruske vlade, ki z mobilizacijo ustvari še eno novo situacijo, sledi reakcija nemške in na podlagi tega še ang- leške in francoske vlade, končni zaključek vseh teh dogajanj pa je začetek 1. svetovne vojne. Martin Šteiner ORMOŽ / POSVET O VARNI POTI V ŠOLO 1896 šolarjev je danes, prvi šolski dan hitelo v varno zavetje devetih osnovnih šol na območju ormoške občine. Med nji- mi je bilo tudi 256 prvošolcev. Vsi so še pod vtisom prijetnih počitnic in prav zaradi tega mogoče nekoliko nerodni pri prečkanju cest. Da bi vsaj te prvi dni potekalo vse tako, kot mora, so pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem pro- metu občine Ormož minuli četrtek sklicali posvet vseh odgovornih za prometno varnost šolarjev v ormoški občini. Poleg tega, da bodo otroke ob prihodu in odhodu iz šole varovali tudi predstavniki policije, so se dogovorili, daje potrebno v mestu Ormožu urediti hrizontalno in vertikalno signalizacijo. Pred preho- dom za pešce pri ormoški lekarni bodo zaradi večje vidljivosti pri prehodu otrok v šolo zbrisali zadnji parkirni prostor. Pred križiščem, ki pelje k osnovni šoli Ormož, to Je pri gostišču Cvetko, bodo namestili prenosno utripajočo rumeno luč. Ta bo utripala tudi med šesto in osmo ter štirinajsto in šestnajsto uro na opuščenem semaforju pri slaščičarni Žiger, kjer je prehod za pešce, ki vodi k ormoškemu vrtcu. Problematično je tudi pri osnov- ni šoli Ivanjkovci, ki je v neposredni bližini nezavarovanega želez- niškega prelaza. Pri šoli bodo ure- dili primerne prehode za pešce, razmišljajo pa tudi o gradnji pločnika v smeri regionalne ceste Ormož - Ljutomer. Znake za ome- jitev hitrosti bodo postavili tudi v smeri Litmerk - Ivanjkovci ter na tem območju povečali nadzor nad objestnimi vozniki. Pred šolami pri Tomažu, v Veliki Nedelji, Središču ob Dravi in Mi- klavžu bodo umirili promet s tako imenovanimi akustičnimi zavora- mi, ki so cenejše ter za voznike in druge udeležence v prometu manj nevarne od grbin. Besedaje bila tudi o rumenih ru- ticah za prvošolčke in tiste, ki obi- skujejo malo šolo. Zagotovili jih bodo pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Da bi zagotovili večjo varnosti otrok v cestnem prometu, izvajajo policisti ormoške policijske posta- je od 15. avgusta dalje še številne druge aktivnosti. Tako so v sodelo- vanju z mentorji prometne vzgoje na vseh osnovnih šolah ormoške občine pregledali in dopolnili načrte varne poti v šolo in iz šole. V bližini osnovnih šol in vrtcev opravljajo meritve hitrosti z radar- jem. Izvedli bodo tudi poostren nadzor nad pešci, kolesarji in voz- niki koles z motorji s poudarkom na pravilni hoji pešcev ter vožnji kolesarjev in mopedistov ter tehnični brezhibnosti vozil, še po- sebej mopedov, in uporabi var- nostne čelade. Vida Topolovec Samo politiki so še prepričani, da je puščanje krvi univerzal- no zdravilo za človeške bolezni. Odkar je opica sestopila z drevesa, si človek prizadeva priti nazaj na zeleno vejo. Niti umiranje za ideale ni idealno. Prometejse očitno ni zavedal, kakšen ogenj v strehi bo, če bo dal človeku ogenj. Laskanja bi morali bili najbolj veseli plešci. Pomembnejši profesorji in dijaki ptujske gimnazije X, ^EČ-KOROŠEC, Miroslava ■«■2. 1938, po dmiiih podatkih 1939 '^"ribor) - D. ^OLOB, Milko {6. 10. 1921 Zlato- I^RANČIČ.dr. Ilja (26. 1. 1929 JRIVIC, Vladimir (26. 4. 1914 Lqe na Notranjskem) - D. ^^^EČ, Janez (14. 7. 1912 M. So- ''^VLIČIČ,? osip (1916 Vtizniclin- Ptuju). D. .^^LlC, clr. Svetozar (Grahovo ob '^''4.10. 19I6)-D. F rane (4. 12. / 905 Mahi vas pri Jj^STAN, Vlado f/0.1.1925Ptuj)- 5'PTAR, Ivan -Vanek (26. 5. '^'^Prlanjnj-D. ^^PLAK, Ludvik fJJ. 7. 1942 SepriPiujn)-D. {^^HOLOGL u^JC.Martinf^H. 9. 1901 Središče- -^■^978Središče)-D. ^^J^^^NL Ludvik (5. 11. 1931 Ii>a- Rpk " ^ e^J-ARlČ, Zinka (24. 9. 1954 ^'^ovci) - D. ŽGEČ, Franfn.4. 1896Dornava- 31.8.1961 Celje, pokopan vDornavi) - P. 21 ŠOT.NTKITNPEDAGOGL ALIČ, Pranje f/«. 12. 1888Gorenja im- 19.4. 1973 Ptuj). P. ARHAR, Ivo (5. 5. 1918 Št. Vid nad Ljubljano -27.5.1994 Maribor) - P BEZJAK,Jankof/5.4. 1862Gorca -29.11. 1935Maribor).D. BOLTA, Marija, por. GOLD- ENf/ZJ. 1948Ptuj)-D. in P BRAZ,Valterf ?j-P. ČEH,Rudolf('/7.4. l9i4Kuni^nnda pri Gradcu i'Avstriji) - P. FEGUŠ, Miha (21. 9. 1914 Vopošnica ob Ptujskem jezeru pri Bukovcih -29. 7. 1987Maribor)-D. GLAVIČ, Valerija, por. VENU- Tl(5. 12. 1914RočvIslri)-D. GORŠE, Miroslav (1. 8. 1891 Ko- blerji - 23. 10. 1984 Novo mesto, pok. v Ptuju)-P. IRGOLIČ,Anton('9.6. ]850Velika Nedelja-27. 10. 1888Zagreb)-D. JURTELA, Andraži^JO. 11. 1857 Hvaletinci v SI. - pookt. rev. izi^inil vRu- siji)-D. KOCBEK, Jože (13. 4. 1908 Videm ob Ščavnici) - D. KOMLJANEC,Josipf/6.3. 1873 Zloiianje- 14.4. 1942 Ptuj)-P. KOVAČIČ.Maks (13. 9. 1892 Sv. Trojica v SI.- po 25. 3. 1945, verjetno aprila blizu Bosanskej^a Broda) - P. KUNSTEK,Luka(4. W. 1835Sloi- noselopriBoču.6. 1. 1896Ptuj)-P. LIŠKA, J anko (4. 4. 1908 Vransko- 10.10. 1983Ijtd)ljana)-P. MAREK.dr.Rudolfftrc^poi/.oroj. in smrti) - D. POŽEGAR, Avgust f/3. 8. 1863 Vičava- 18. 10. 1946)-D. SORMAN,Gabriela('2.?. 11. 1911 Lambach pri Miierzusclaj^u v Avstriji) - D. ŠIJANEC, Miroslav C/8. 7. 1869 Lenari pri V. Nedelji - 30. 7. 1931 Mari. bor). D. VAJ DA, Fran (17.9. 1876 Stojnci - 27.6. 1929Središče).D. WESTER,Josip (II. 10. l874Do. leiijc Raduljepri Bučki na Dolenjskem - 6. 12. 1960 Ljubljana). P. ŽERJAV,AlbertC/Z II. 1904Sre. dišče -9.8.1895 .Maribor) - D. ŽITEK,Josip (19. 3. 18321Irastje- Mota pri Radencih - 30. 12. 1899 Novo mesto) - P. 22. ŠPORTNIKI IN PLANINCI: DOBNIK, Ljubo (3. 8. 1920Zlato- ličje)-D. SENJOR, Davorin fS. 10. 1882 Vičanci - 11.6. 1960 Maribor) - D. ŠUGMAN, Rajko (29. 3. 1935 Gorišnica) - D. 2.3. TEHNIČNE VEDE: PAVKO, Dragotin f/. 12. 1920 Ptuj) - D. POLIČ, Miloš (12. 5. 1914 Aj- dovščina)-D. PODGORNIK, Anton (18. 1. 1927Krško)-D. ŠENTJURC, Mitja ('20. 5. 1928 Slovenj Gradec - živi v Velenju)-D. -?).D. BLANKE, Wilhelm Paul Marie (30. I. 1862Ptuj.30. 1. 1925Ptuj)-D. INGOLIČ,JožeC2.3. 192ISp.Pol. skava) - D. 25. ZDRAVNIKI IN BENIGAR, J ože (29. 4. 1909 Vevče -7.5. 1981 Ljubljana)-D. BERGANT, Leopold (6. 11. 1926 Maribor) - D. BRENČIČ, dr Vinko (28. 9. 1929 Ptuj). D. BREZNIK, Svetozar (13. 12. 1918 Ko? pri Središču) - D. BRGLEZ, Ivanka (5. 4. 1929 Vi- dem pri Ptuju). D. BRGLEZ,Janez('6.10. i927Videm pri Ptuju)-D. BRUMEN,Franjo('2/. /. 1903Ko Darja Lukman Žut Kastilka Amelia Dominges in vodja tabora Branko Cestnik Italijanska skupina, kije delala v ptujskem begunskem centru, zbira vtise o delu. Od leve proti desni: Ptujčanka Marjetka Žlahtič in Brazilka Maria Angela, sestri misionarki klaretinskega reda (zaradi pogojev dela nista v redovni obleki). Lam- bert ■ semeniščnik iz Nigerije, pater Giuseppe Rizzi iz Rima ter italijanska štu- denta psihologije Marco Guccione in Velentina Chinnici. Prostovoljci tabora Klaret v igri s ptujskimi begunčki. fgDNIK - L SEPTEMBER 1994 OD TOD IN TAM -9 ^ PREJELI SMO / ZDRUZENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA ____________ gftiresfffa jMdpisnikomi letegendumm g z odpravo družbene lastnine prehajamo v novo i gospodarsko ureditev. Ta bo temeljila na privatni lastnini. Privatna lastnina je pri nas že od davna obstajala, žal pa je bila od leta 1946 naprej pos- topno nasilno odvzeta. 2 novo slovensko državo in de- mokracijo smo dobili Zakon o de- gacionalizaciji, ki naj vrne tisto lastnino, ki je bila odvzeta prejšnjim lastnikom. Vsa ostala lastnina, ki pa je nastajala z de- lom, trudom in odrekanjem po vojni, pa brezdvomno pripada del- avcem, ki so jo ustvarili. Trenutno poteka nova akcija, in sicer zbiranje podpisov za spre- membo Zakona denacionalizaciji. Akcijo vodijo nekateri sedanji di- rektorji podjetij z gospodom Jožefom Šketo na čelu. Zakaj?Ti se trudijo, da ne bi vrnili lastnine bivšim lastnikom v naravi. Direk- torji se potegujejo zgolj iz privatnih interesov, da bi celotno družbeno lastnino razvrednotili in večinske deleže sami pokupili, torej bodo oni postali novi lastniki! Tisti hip bodo pričeli z odpuščanjem odvečnih delavcev in brez usmiljenja gledali lena rentabilnost "svojega podjet- ja". Te svoje zvite interese skrivajo za pravicami delavcev in tako delav- ce mobilizirajo za podpise. Zato bi se moral vsakdo, preden da svoj podpis, zavedati, da je treba najprej ukradeno vrniti in samo os- tanek deliti. Vrnitev pa mora biti poštena do lastnika in do države. Kar je bilo odvzeto v naravi in je mogoče, naj se vrne v naravi. Če se ne vrne v naravi, se s tem obremeni državo - davkoplačevalce, ki bodo morali še desetletja poravnavati dolg, ki ga bodo povzročile predla- gane spremembe zakona. Kdo ima pravico obremenjevati naše otroke, da bodo kot davkoplačevalci polnili neke odškodninske sklade, names- to da bi sedaj z vrnitvijo lastnine, ki se tako ali tako vsa privatizira, por- avnali dolg v naravi in vrnili lastni- kom odvzeto? S svojim podpisom prispevate vo- dilnim v vašem podjetju do poceni nakupa, nikakor pa ne do zagotovit- ve svojega delovnega mesta! Pri tem dolg bivšemu lastniku ne bo pošteno poravnan, vi pa boste lahko prav tako na cesti. Vaši otroci bodo morali z davki plačevati to, kar bodo danes poceni lastninili vodilni de- lavci. ZLRP Slovenije - za predsedstvo: podpredsednik: Tine Jaklič, dipl.ing. Bran9 Golob SREBRNI JUBILEJ FESTIVALA SLOVENSKE DOMAČE ZABAVNE GLASBE - 10 Gostoljubnost z že nekajkrat opisa- nimi dobrotami, ki je povzročala ugod- no počutje festival- skih gostov, je povzročila roje- vanje številnih vznemirljivih za- misli. Največ pra- viloma ialTM JfttopOfflfllŽIiliMf prosim! Sezona paradižnika je na udaru. Tudi na vrtu gospoda Mihaela Lenar- ta iz Ptuja. V naše uredništvo je prinesel "njegovo rdeče veličanstvo" para- dižnik, ki tehta okroglo kilo. Brez dvoma Paradižnik z veliko začetnico. •o D. Sterle I Foto: OM Kuharski nasveti Danes bomo pripravili bananine ražniiie in hruške s sirom. BANANINI RAZNJICI Potrebujemo: - 4 velike ali 5 malih banan - 8 žlic bananinega likerja -1 žlico kokosove moke -1 žlico medu Banane olupimo, jih pokoplja- moz bonanimim likerjem in pusti- mostati 1 Ominut,da senovzame- jo okusa. Nato jih namažemo z vročim medom in povaljamo v ko- kosovi moki. Narežemo jih na 3 cm dolge kose, nataknemo na na- bodalo in pečemo na žaru (lahko tudi v ponvi), da zlato zarumenijo. Bananini ražjiči so še lepši na pog- led,čenotikomona nobodalco iz- menoma kos banane in po eno grozdno jagodo ali košček man- darine, odvisno od letnega časa. Pripravimo jih ob posebnih prili- kah kot začetek menija, če vemo, da naši gostje ljubijo posebnosti. HRUŠKE S SIROM Potrebujemo: - 4 odcejene polovice hrušk -2 dag masla - 2 kocki tatarskega sira - 1 žlica sesekljanih lešnikov ali orehov - 4 vložene češnje Maslo in sir penasto umešamo. Z mešanico namažemo polovice hrušk z vseh strani. Hruške pečemo no kosu folije. Preden jih ponudimo, jih potresemo z lešniki in orehi, ki jih pred tem na suho narahlo prepražimo. Hruške s si- rom se lepo ujemajo kot priloga k divjačini z žaro. Preden ponudi- mo, jih in okrasimo z vloženimi češnjami. Poskusite pripraviti katero iz- med teh dveh posebnosti. Veli- ko uspeha vam želim. Nada Pignar, učiteljica kuharstva KRVODAJALCI 16. AVGUST - Anton Frangež, Zg. Jablane 13,Cirkovce;FrancCa- futa, Zg. Jablane 18, Cirkovce; Bo- jan Peršuh, Stražgonjca 44, Prager- sko; Marjan Hergan, Zg. Jablane 21, Cirkovce; Zvon ko Cesar, Zg. Ja- blane 36, Cirkovce; Franc Paj, Pongrce 4, Cirkovce; Slavko Kovačič, Cirkovce 60/d; Emil Ve- ler, Cirkovce 76; Franc Teskač, Zg. Jablane 17; Marjana Zore, Ul. 5. prekoraorske 18; Franc Golob, Zg. Jablane 38/a, Cirkovce; Branko Mlakar, Šikole 78, Pragersko; Damjan Lončarič, Sp. Gorica 12, Pragersko; Miroslav Greifoner, Cirkovce 68/c; Miran Fras, Cirkov- ce 68; Vinko Baklan, Zg. Jablane 30, Cirkovce; Roman Lešnik, Gerečja vas 103, Hajdina; Marjan Kolar, Šikole 41, Pragersko; Stan- ko Zaje, Mihovce 54 a, Cirkovce; Bojan Potočnik, Sp. Jablane 7, Cir- kovce; Franc Novak, Cirkovce 22; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16, Cir- kovce; Ivan Lebar, Polenšak 29; Franček Trčko, Šikole 3; Peter Vo- grinec, Sp. Jablane 44/b, Cirkovce; Bernard Kotnik, Stražgonjca 25, Pragersko; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Vilibald Krajnc, Cirkovce 48; Željko Dovnik, Šikole6I/a, Pra- gersko; Danilo Beranič, Pleterje 3l/a, Cirkovce; Franc Gorjup, Ple- terje 15/a, Cirkovce. 18. AVGUST - Mirko Čuš, Bu- kovci 24/a, Markovci; Zdenka Se- linšek, Krčevina pri Vurbergu; Ja- kob Janžekovič, Strejaci 7, Po- lenšak; Ivan Žunkovič, Krčevina 74, Ptuj; Janez Golob, Tibolci 19, Gorišnica; Martin Majar, Mezgov- ci 57/a, Dornava; Slavko Mar, Strel- ci 13/a, Markovci; Franc Čeh, Spuhlja 143, Ptuj; Janez Tašner, Mestni Vrh 89, Grajena; Maks Potočnik, Volkmerjeva 6, Ptuj: Ro- man Fridauer, Kvedrova 5, Ptuj; Slavica Leber, Vičava 29, Ptuj; Šte- fan Mlinarič, Zg. Hajdina 75; Mar- jan Kokol, Levanjci 30, Destrnik; Zvonko Kolednik, Gruškovec 59, Cirkulane; Ivanka Justin, Panon- ska 2, Ptuj; Milan Arnuš, Podvinci 92; Silvo Topolovec, Arbajterjeva 1, Ptuj; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Franc Murko, Pobrežje 113, Videm; Srečko Fekonja, Stre- jaci 1, Dornava; Milan Lorenčič, Bratislavci 19, Polenšak; Marjan Zemljak, Pobrežje 108, Videm; Mladen Raca, Tovarniška 6, Ki- dričevo; Andrej Kozel, Panonska ul. 5, Ptuj; Martin Golenko, Sp. Ja- blane 10, Cirkovce; Ivan Bubnjar, Ul. Kirbiševih 73/b, Maribor; Mi- lena Petek, Slovenja vas 38/a; Franc Hrnja, Kraigherjeva 28, Ptuj; Dušan Kmetec, C. v Rogozo 27, Mi- klavž; Bojan Gregorinčič, Brunšvik 29/a, Rače; Marjan Go- lob, Starše 42; Jure Novak, Cirkov- ce 22; Anton Valentan, Starošince 13, Cirkovce; Mojca Brvar, Rogoška C. 74, Miklavž; Martin Po- lak. Starše 55/b; Franc Erman, Nova ul. 17, Sp. Duplek; Kristina Polak, Starše 55/b. V SADNEM VRTU razen nešpelj v septembru spravljamo pozno sadje. Obiramo ga po stopnji zrelosti in namenu rabe tako, da čimbolje ohranimo nje- govo kakovost. Pri spravilu sad- ja drevje varujemo pred poškod- ba m i, d a n e po lo m i m o ve j, pose - hej pa pri obiranju varujemo cvetne brstike, da ohranimo cvetni nastavek za naslednje leto. Za hrambo sadja so primerni prostori s stanovitno toploto okrog 5 do 8C, primerno vlago, zračni, predvsem pa čisti in brez navlake. Za sadje vemo, da se naglo in močno navzame tujih vonjav, zato ga ne hranimo sku- paj zdrugimi pridelki in raznimi kemikalijami. Če prostor ni zračen, pred vlaganjem sadja zgotovimo zračenje z zračniki ali ventilatorjem. Vse odprtine za zračenje, okna in druge odprtine, skozi katere bi se uteg- nila zavleči razna golazen, glo- davci in nadležni insekti, ustrez- no zavarujemo z gosto mrežo ali prevlečemo z gazasto tkanino. Preglejmo, kako uspešni smo bili pri cepljenju. Pri cepljenju na speče oko na način okulacije smo ob listnem očesu pustili del listnega peclja, da bi lažje vložili cepič v zarezo zalubja na podla- gi. Če ta ostanek peclja po nekaj dneh opravljenega cepljenja ob dotiku s prstom zlahka odpade, je znak, da se je cepič že vrastel, če pa pecelj ob očesu oveni, po- meni, da cepljenje ni uspelo. Če je podlaga še v muževnem stan- ju, okulacijo ponovimo. Cepl- jenje opravimo v oblačnem vre- menu in čim hitreje, da se rana na cepilnem mestu ne osuši, in z ostrim cepilnim orodjem. Vezi- vo, s katerim smo privezali cepič v podlago, porežemo oziroma zrahljamo, da se ne bi zarastlo v cepilno mesto. Tudi v OKRASNEM VRTU se že čuti, da se je poletje preve- silovjesen, to pavrtičkarjem na- laga še več opravil, da bi nas okrasni vrt razveseljeval tudi v prihodnje. V tem času že pričnemo saditi rastline, ki nam bodo krasile bivalno okolje pri- hodnje leto, nadaljujemo nego cvetočega rastlinja, da bi nas to razveseljevalo še čim dlje do začetka zime, okrasne trajnice pa pripravljamo na prezimitev. Med številnimi vrstami okra- snih čebulnic in gomoljnic, kot so ciklame, lilije, perunike, zvončki, hijacinte, žafrani, nar- cise, tulipani, morajo med prvi- mi biti posajene ciklame - najka- sneje do konca avgusta, sledile pa naj bi jim lilije. Lilije moramo presaditi, še preden narede nove poganjke. Lilija je namreč čebulnica, kiji takoj, koodcveti, nadzemni deli rastline dozore in odrmo, izčebulicpaže poženejo novi poganjki in takrat je čas za presajanje že zamujen. Presaja- mo v vmesnem času - toje brž ko so dozorele in preden so pričele nnovno odganjati. Najlepše bodo vvrtu do izraza,čejih .sadi- mo v skupinah, v katerih naj bo 10 do 12 čebulic v medsebojni razdalji 15 cm narazen in 15 cm globoko. Oleandre in druge okrasne trdoleske radi še v jeseni napa- dejo kaparji. Okužene rastline nato pozimi v prezimovališču kaparji tako izčrpajo, da si spomladi zelo težko opomore- jo. Bodimo pozorni na te škodljivce, in če opazimo okužbo, poškropi mo rast I i ne, še preden jih bomo prenesli v pre- zimovališče, ženim od učinkovi- tejših insekticidov. V ZELENJAVNEM VRTU pripravimo peteršilj za gojenje in prezimitev vnotranjih prosto- rih. Daje sveži peteršilj vredno hraniti ingagojiti pozimi,četudi na okenski polici, potrjuje nje- gova izjemna vrednost. Že stara ljudstva so ga poznala in cenila po vsem svetu kot izvrstno začimbo in dodatek raznim je- dem ter kot uspešno zdravilno zelišče. Pri peteršilju je uporab- na vsa rastlina, koren in listi so bogati z raznimi snovmi, kot so provitamin A vitamini BI, B2,C IN PP, z rudninskimi snovmi, kot so kalcij, kalij, fosfor in žele- zo, predvsem pa z eteričnimi olji, ki mu dajejo specifičen okus. Že v polovici septembra iz- kopljemo najmočnejše korene in jih vložimo, da se bodo do zime v loncih še dobro obrastli in utrdili. Za ozimitev in zimsko pridelovanje peteršilja lahko služijo najrazličnejše posode, le da so dovolj globoke in daje mogoče odvajanje odcednih voda. Posoda naj bo tako globo- ka, kot so rastline zrastle v vrtu. Napolnimo jo z lažjo vrtno prstjo. Korene z listno rozeto posadimo v posodo na razdaljo 5 cm. Vlončeni peteršilj po pre- sajanju zalijemo in ga pustimo na prostem vse do nastopa je- senskih slan. Lonce je najbolje zakopati v zemljo na gredi, da bi rastline čimmanj občutile pre- saditev in se do zime toliko utr- dile, da bo zimsko siljenje v zaprtih prostorih uspešnejše. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, kijih pridelujemo zaradi lista, 2. in 3. septembra, plodov 1. ter od 4. do 7. septembra, zaradi korenike 6., 7. in 9. septembra ter zaradi cveta in zdravlna zelišč /., 2., 9. in 10. septembra. Iz Thunovega setvenega kole- darja je koristno povzeti nas- lednje priporočilo: "Za spravilo sadja, ki naj bi ga dalj časa skla- diščili, izberite čas dvigajočih Lu- ninih lokov, to je od 12. do 26.sep- tembra. To so najboljši dnevi za plod in dnevi za cvet. Dnevi za list so za obiranje sadja, ki naj bi ga skladiščili, neprimerni, saj plodo- vi radi gnijejo. Zelje se bo v kleti držalo najbolje, če ga spravimo na dan za cvet, kislo zelje pa bo najbolj okusno, če ga boste tudi naribali ob impulzu cvet ali plod." Miran Glušič, ing. agr. J^AGROOSKRBA MARIBOR po Obvešča cenjene stranke, da posluje trgovina Sikole z nouim delovnim časom: vsak dan od 7. do 26. ure, v soboto od 7. do 13. ure Nudimo varn veliko izbiro rezenmiJi delov, kmetijske mehanizacije, škropiv, drobnega orodja, sjiskainic, mlinov za grozdje in sadje, PVC sodov in umetnih gnojil po zelo ugodnih cenah. AGROOSKRBA, VAŠ ZANESLJM SPREMLJEVALEC INFORMACIJE: AC ROOSKRBA MARIBOR Ibsloinlnica Šikole Vodoivdna ul. 7 šikole 25 Telefon: 062/301-7S1 Telefon: 0621792-406 TEDNIK -L SEPTEMBER 1994 ZA KRATEK CAS - 17 Inffo-kviz Ali ste uganili, kateri pevec je na sliki? Izrežite sličico, vpišite nje- govo ime, in če vam bo sreča na- klonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili lasersko ploščo. Prejšnji teden je bila na sliki Bar- bra Streisand. CD prejme Marija Zoreč, Lackova 5, Ptuj. Potrdilo o nagradi ji bomo poslali po pošti, po nagrado pa mora v Tehniko v Ptuju. Odgovore pošljite (ali prinesite) na' Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: ponedeljek, 5. SEP- odlična plošča dobra plošča ^-solidna plošča tVtVtV čisto na začetku bom omenil eno izmed legend country glasbe Travi- sa Tritta, ki ima odlično coimtry ba- lado FOOLISH PRIDE. *) tvtvi:v Po petn^stih tednih vladanja na lestvici country albumov je Tima McGrowa zamenjal Alan Jackson z albumom Who I am! vVvVtV Living Colour so lani nastopili v Ljubljani, njihova nova skladba SUNSHINE OF YOUR LOVE pa ohranja energičnost s prejšnjih al- bumov. (*)(() Angleški pevec Roachford je z al- buma A Permanent Shade of Blue že imel dva hita: Only to be withyou in Lay your Love on me. Tretji hit pa je THIS GENERATION. (¥ *) THE OFFSPRING je ameriška postptmkovska skupina, ki se uvel- javlja s pesmijo COME OUT & PLAY. vVvV^ Po nekegletnem odmoru so bili DINOSAUR JR. ponovno v studiu, kjer so pripravili skladbo FEEL THE PAIN, ki bo tudi na njihovem prihaj^očem albumu Without a So- und! Steve Miller, kije včasih imel svoj band Steve Miller Band, je odigral in odpel svojo novo pesem ROCKET. (**) Album Both Sides pevca Phila CoUinsa so prodali že v več kot treh milijonih kopij, vendar se je Phil odločil še za eno single ploščo, to je balado CAN'T TURN BACK THE YEARS. Odlična zasedba LIGHTING SE- EDS se je zelo potrudila za novo skladbo LUCKY YOU, ki pane dose- ga začrtanih uspehov. (* *) vVv-V-V Povratniki na lestvice so tudi člani skupine SWING OUT SIS- TERS, ki prepevajo pesem LA LA LA (Means I Love you). ()•(**) Nemški duo MAGIC AFFAIR se je v živo predstavil v odd^i Poglej in zadeni, sed^ pa v Nemčiji že beleži uspeh s skladbo IN THE MIDDLE OF THE NIGHT. (* * *) tVvVtV Novo odkritje plesne scene je sku- pina GENERAL BASE s skladbo BASE OF LOVE, ki se bUža vrho- vom lestvice v Skandinaviji. (* * *) Turbo B. in Tea T. Austin sta bila nekoč pevca producentsko-studij- ske skupine Snap. Turbo B. ima se- d^ svojo skupino CENTORY in prvo uspešnico POINT OF NO RE- TURN.()K**) PRODIGY je britanska techno skupina, ki ima novi komad prej slab kot dober, s^ je v komadu slišati razbijanje osnovnega ritma in se imenuje VOODOO PEOPLE. (* *) tVtVi^r Jam£yška skupina CHAKA DE- MUS & PLIERS, ki jo imajo mnogi za duo, meje presenetila, saj je z lan- skega albuma Tease me izdala ko- mad GAL WINE, kljub temu da ima tudi novi aktualni albmn Murder shewrote! Najpopularnejša irska pevka Si- nead 0'Connor ima novo, dokaj "zateženo" pesem FIRE ON BABY- LONE, ki jo boste našli na njenem novem albiunu Universal Mother. (**)•() vVtVi^f Ena najboljših pevk s konca 80. in začetka 90. Kylie Minogue je po pre- piru zapustila tri n^uspešnejše bri- tanske producente Stocka/Aitkena /Watermana ali PWL. Sed^seKylie vračavpop-rockstilusprvo skladbo CONFIDEINME.kibonanjeni veli- ki plošči Kylie Minogue in jo je po- magal producirati Nick Cave! (* * *) David Breznik 1. Love isallAround- Wet Wet Wet 2. GamesPeopleplay- InnerCircIe 3. 7 Seconds - Youssou N'Dour & Neneh Clierry 4. Summerin the City - Joe Cocker 5.ISwear-AII4 0ne 6. Hits Me(lley - Gypsy King 7. Can you feel the Love tonight - EltonJohn 8. Meet the Flinstones - TbeBC52's 9. Crazyforyou - Let Loose 10. Shine-Aswad Lestvico POPULAR.MH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro)._ ^Mladi dopisniki PRIŠLA JE JESEN Prišla je jesen. Z njo pa en problem. Šola se je začela. Jaz pa naj vam povem, da šola ni nič več problem, ker že vse vem. Damijan Hronek, 3. r. OŠ Zavrč PRI NAS DOMA JE LEPO Moj dom leži pod Halozami. Na eni strani so hribi, na drugi pa reka Dravinja, zato se tudi imenuje Dravinjski Vrh. V naši družini nas je pet: babi- ca, ati, mamica, sestra in jaz. Babica zjutraj nahrani prašiče, potem skuha kosilo, po kosilu bere časopis. Oče dela na kme- tiji. Mamica hodi v službo. Se- stra in jaz obiskujeva osnovno šolo. V prostem času naj- večkrat gledam televizijo, se vozim s kolesom, smučam, san- kam in hodim k prijateljem. Zvečer komaj čakam, da pride ati iz hleva. Takrat vsi sedemo za mizo in se igramo: karte, spomin, štiri v vrsto, monopoli in človek ne jezi se. Ker imamo kmetijo, moramo velikokrat vsi delati. Pri nas doma je najbolj lepo, ko smo vsi zbrani. Želim si, da bi nam bilo dolgo tako lepo. Danijel Zemljak, 4. a OŠ Videm ALI JO POZNATE? Zelo rad imam svojo babico. Moja babica je manjše rasti in ima rjave oči. Lasje so ji že čisto posiveli. Skoraj vedno nosi ruto, da seji lasje ne umažejo tako hitro. Je delavna ženska. Zelo rada pomaga pri vsakem delu, če le more. Ima zelo malo prostega časa, ki ga deli tudi z nami. Včasih tudi kaj prebere in pog- leda poročila po televiziji. Po- maga mi pri domačih nalogah in pri reševanju križank. Tudi radodarna je. Kadar za rojstni dan dobi bomboniero ali bom- bone, jih rada razdeli drugim. Kadar potrebujem denar, naj- večkrat prosim babico, da mi ga da. Dobim ga, če ga le ima. Včasih se tudi razjezi, če sva s sestro poredna in se prepirava, zato se razjezi in naju okrega. Nekaj časa je vsa užaljena, a že čez kakšno uro smo si vsi trije veliki zavezniki. Zelo rada je, kadar iz šole pri- nesem dobro oceno. Kar na- prej mi govori, naj se učim, da so težki časi, in če ne bom imel dobrih ocen, bom težko prišel do poklica, ki si ga želim. Babi- ca je dobrega srca in to je naj- bolj pomembno. Želim si, da bi babica še dolgo živela, da bi bila dobrega zdravja in da bi me imela še na- prej tako rada, kot meje imela do sedaj. Toni Golob, 6. a OŠ Videm MOJAPRIJATEUlCA Prijateljstvo je nekaj lepega. Prijatelj ni prijatelj, če ti nikoli ne pomaga, te ne razveseli ali te nikoli ne posluša. Brez prijatel- ja je težko, ker ni igre in smeha. Počutiš se osamljenega. Če pa imaš prijatelja, je vse drugače. Najboljši prijatelj je tisti, ki ti pomaga, kadar si žalosten, in te kakor dobra vila začara, da imaš najlepši nasmeh. Tudi jaz imam prijateljico. Ime ji je Saša. Je tudi moja naj- boljša sošolka. V šolski klopi Ul Aju^ Apvna/. i^l^n/O' w loJL/, /Loj M/ Ai/rv /uxA]vW AAv aI^P /rux/ /jlw AAAATvJIm^l/fiO/ Jjola/. v /VoL' /mu ia^o' AJOMMA/M' h Xalw /rruA/ /^to^tmvo/ /i/Tv «EPo mn: Uvtaiu Jilmv^mj Itio^ ^ Aio&nrui/. IvJm , hj ^ Hj inAMOČo', /m/no/ /jf\xrTwnnw Ajl^a/ /nudi/ /)Jssi. cI^H/v i/ujJ^ Ulf^f /La/ /v /r^ Mm i^sm , hj /rm/ mw im. •: sediva skupaj. Druga drugi po- magava. Če v šoli snovi ne razu- mem, si vzame čas in mi razloži. Kadar sem bolna, pride k meni domov, in si z njeno pomočjo prepišem snov. Zelo rada telo- vadi, ukvarjala seje tudi z gim- nastiko. rada ima igre z žogo. Pozimi najraje smuča. Brez skrbi ji lahko zaupam svoje težave. Včasih težje, vendar me pripravi do tega, da ji povem, kar me teži. Pogovarjava se med odmori, ko greva iz šole na avtobusno postajo, največkrat pa pred poukom. Vesela je predvsem, ko dobi v šoli dobro oceno. Najbolj jo pogrešam med poletnimi počitnicami. Zelo sem vesela, daje moja prijateljica. Z njo delim sladka- rije in druge stvari. Upam, da bo to prijateljstvo ostalo med nama. Simona Pernat, 4. c OŠ Lovrenc na Dr. polju DIETA Nek dan, res ne vem, če bilje že kdaj tako zaspan. Ni bil ne praznik in ne nek poseben dan, le moj trebuh mi ni dal miru: lenuh. Pa bila je tam... Ne tam, pač pa na mizi, v košari lepi in okrogli, narejeni po posebni meri. Bil res lep je dan, a preveč zaspan, da pojedel bi še več banan. Marko Žiher, 8. b OŠ Gorišnica DAN ŠOLE Dan šole imamo 26. maja. V četrtek smo vsi učenci nasto- pali. Program je bil po letnih časih: pomlad, poletje, jesen in zima v sadovnjaku. Ko smo zapeli in zaigrali, smo šli hitro na vrh sadovnjaka in stekli po njem. Prišli smo do vrvice in zapeli pesmico: V šoli imamo sadovnjak. Potem je predsednik skupnosti učencev Damjan Kopše prerezal vrvico. V šolo smo si šli ogledat razsta- vo o sadovnjaku, o kmečkih do- brotah in domačih izdelkih. Učenci smo šli na igrišče. Pili smo sok in se sladkali s peci- vom. Zelo lepo je bilo. KatjaKores,2.r. OŠ Stoperce 18 - ZA RAZVEDRILO 1. SEPTEMBER 1994-TEDNIK fCDNIK -1. SEPTEMBER 1994 POSLOVNA SPOROČILA - 21 22 - POSLOVNA SPOROČILA L SEPTEMBER 1994- TEDNIK fEDNIK -I.SEFIEMBER 1994 OGLASI IN OBJAVE - 23 # PTUJ - V Miheličevi galeriji bo jutri, 2. septembra, ob 18. uri odprta razstava del letošnjih udeležencev ptujske slikarske kolonije Ptuj '94. # PTUJ - Na Minoritskem trgu bo v četrtek, 8. septembra, ob 16. uri odprta ptujska enota Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ob 18. uri bo slovesna pre- daja Marijinega spomenika mestu Ptuju, ob 19.30 pa bo na minorit- skem dvorišču koncert. # MADŽARSKA - Od 9. do 11. septembra bo Folklorna skupina Vinka Koržeta Cirkovce sodelovala na mednarodnem festivalu folklore v madžarskem mestu Eger. V ponedeljek smo od primarija Karla Šparaša, dr. medicine iz ma- riborske bolnišnice, izvedeli, da bodo specialistične ambulante ne- katerih oddelkov mariborske bol- nišnice v Ptuju tudi v bodoče delale tako kot doslej. Po predvidenem zaprtju najprej do konca julija, nato podaljšanem delu do konca avgus- ta se je sedaj našla kompromisna rešitev "o nadaljnjem delu", ki pa še ni dokončna. V ptujski bolnišnici so povedali, da bodo naredili vse, da bi ambulan- te ostale. Če se ne bodo uspeli trajno dogovoriti z mariborsko bolnišnico, bodo pričeli pogovore z zavarovalni- co, da jim prizna delež za te ambu- lante in bi jih potem sami organizira- li. Tudi v javnem zavodu Zdravstve- ni dom Ptuj želijo, da specialistična dermatološka ambulanta ostane, čeprav so si nekateri, ker pač niso poslali protestnega pisma, njihova prizadevanja razlagali drugače. Sicer pa se zaplet trenutno iztekel v zadovoljstvo bolnikov, ki storitve specialističnih ambulant maribor- ske bolnišnice v Ptuju nujno potre- bujejo. •>MG UMRL ENAJST PNI PO NESREČI V 33. številki Tednika smo poročali o prometni nesreči, ki se je pripetila na regionalni cesti v naselju Brezje pri Poljčanah 11. avgusta, v kateri je bil voznik kolesa z motor- jem Leopold T. hudo ranjen. Zdravil se je v mariborski bol- nišnici, vendar so bile poškodbe, prehude. V ponedeljek, 22. avgusta, je 27-letni Leopold Topolovec iz Vrbo! pri La- porju v bolnišnici umrl. mmm mam mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mam mmm mmm ammmmm MLADOLETNI KOLESAR HUDO RANJEN V torek, 23. avgusta, ob 5.45 sta na regionalni cesti zunaj Oplotnice trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Jožef R. s Kovaškega Vrha, in 15-letni kolesar M. K. iz Malahorne. V nesreči je bil kolesar hudo ranjen. VZROK POŽARA ŠE RAZISKUJEJO Prejšnji teden je izbruhnil požar na gospodarskem pos- lopju Angele K. v Rjavcih, KSVitomarci. Zgorelo je ostrešje, z njim pa tudi precej sena, slame in kmečkega orodja. Ogenj se je razširil še na zapuščeno stanovanjsko hišo. Okoliški gasilci so požar omejili in pogasili. Vzrok požara še raziskujejo. Po oceni je škode za milijon in pol tolarjev. aMM «Mat mmm mmmm mmm mmmt mmm mmmmmm STRELE NETILE POŽARE V prvi polovici minulega tedna so se nad večino krajev naše države razdivjale nevihte. Vmes so udarjale tudi strele in zažigale predvsem gospodarska poslopja. Med neur- jem v sredo, 24. avgusta, je udar strele povzročil kar štiri požare na našem ožjem območju: dvakrat v okolici Mari- bora (Brezje in Spodnji Duplek), po enkrat pa v Hošnici pri Poljčanah in v Spodnjih Ključarovcih v ormoški občini. #V sredo ob 16.25 je strela udarila vlesen kozolec Stan- ka U. v Hošnici pri Poljčanah. Pogorel je kozolec, z njim pa večja količina sena, precej koruze, lesa, trije stari leseni vo- zovi in nekaj kmečkega orodja. Ocenjujejo, da je škode za dobre tri milijone tolarjev. #Na isti dan ob 16.55 je udar strele zanetil požar na go- spodarskem poslopju Bogomirja K. v Spodnjih Ključarov- cih pri Ormožu. V celoti je zgorelo ostrešje razmeroma veli- kega gospodarskega poslopja, pod njim pa je bila uničena večja količina sena in slame. Ocenili so, da je ogenj povzročil škode za šest milijonov tolarjev. SPET HUDA NESREČA NA SLOVENIKI V sredo, 24. avgusta, ob 23.45 se je na hitri cesti pri Dramljah zgodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala dve človeški življenji, trije pa so bili težje ranjeni. V nesreči je bil soudeležen Robert P. iz Ormoža, ki je vozil kombi VW transporter od Celja proti Slovenski Bistrici. Pri Dramljah je voznik kombija iz neznanega razloga nenadoma zapeljal v levo na nasprotni vozni pas in tam trčil z osebnim avtomo- bilom, ki ga je nasproti vozil Aljoša P. iz Kopra (vračal se je s sejma v Gornji Radgoni). Po trčenju se je kombi prevrnil ČRNA KRONIKA na bok, takoj za tem pa je vanj trčil še tovornjak, ki je vozil za osebnim avtomobilom, za krmilom pa je bil Martin L. iz Rečice ob Paki. Zaradi hudih ran sta na kraju trčenja umrla 27-letna Tanja Trop - Ponikvar iz Pirana in 41-letni Dušan Maglica iz Kopra, oba sopotnika v osebnem avtomobilu Aljoša P., sam voznik je bil hudo ranjen, prav tako njegov tretji sopotnik Marino M. iz Pirana. Hudo ranjen je bil tudi voznik kombija Robert P., medtem koje bil voznik tovornja- ka Martin L lažje ranjen. Vse ranjene so prepeljali v celjsko bolnišnico. Zaradi te nesreče je bil za 4 ure prekinjen ves promet na tem odseku hitre ceste. mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmmmm Z OSEBNIM AVTOM V TOVORNJAK V petek, 26. avgusta, okoli 8. ure se je po Rogozniški ces- ti v Ruju peljal z osebnim avtomobilom Edmund G. iz Mari- bora. Ko je zavil na Dornavsko cesto, je v bližini prodajne hiše Metalka nenadoma zapeljal na levo stran ceste in trčil v tovornjak, ki gaje nasproti vozil Zlatko Z. iz Ptuja. V trčenju sta bila voznik Edmund G. in njegova sopotnica hudo ran- jena. MED PREHITEVANJEM ZADEL MOPED Po lokalni cesti skozi Spodnjo Hajdino se je v petek, 26. avgusta, ob 15. uri peljal z osebnim avtomobilom Alojz P. iz Ptuja. V bližini križišča lokalne ceste s Stritarjevo potjo je dohitel voznika kolesa z motorjem Jožefa D. in ga začel prehitevati. Med prehitevanjem je bočno zadel v moped. Mopedist je padel po cestišču in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. TRČILA OSEBNA AVTOMOBILA V četrtek, 25. avgusta, sta v Špindlerjevi ulici v Ptuju trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Dragica D. iz Ptuja in Rene R. s Spodnje Hajdine. Vtrčenju je bil Rene huje ranjen in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. MOTORIST HUJE RANJEN Na regionalni cesti v bližini naselja Brezje pri Poljčanah sta v četrtek, 25. avgusta, ob 12. uri trčila voznik motornega kolesa Peter P. iz Studenic in voznik tovornjaka Franc S. iz naselja Novaki. Voznik motornega kolesa je padel in se budornail. mam mmmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmmmm TOVORNA KOMPOZICIJA TRČILA V VAGON Na železniški postaji v Središču ob Dravi je v četrtek, 25. avgusta, neznanec, verjetno zaradi raztovorjanja, nepra- vilno premaknil tovorni vagon. Zaradi tega je tovorna kom- pozicija trčila v ta vagon. Pri tem se je iztiril en vagon kom- pozicije, nastalo materialno škodo pa so ocenili na pol mili- jona tolarjev. Policisti bodo primer podrobneje raziskali. •>FF RODILE SO - ČESTITAMO: Jožica Strelec, Moškanjci 30, Gorišnica - deklico; Darja Trsten- jak, Krčevina 14, Središče - Mlade- na; Brigita Kostanjevec, Markovci 67/a - Luka; Irena Humek, Krčevi- na II, Središče - Nino; Valerija Po- lanec, Bukovci l/a, Markovci - Evo; Smiljana Voda, CMD 7, Ptuj - deklico; Zlatka Zupanič, Gubčeva 28, Ptuj - Katjo; Nevenka Tikvič, Ul. Žetalskega Jožeta 10, Ptuj- dečka; Ivanka Znuderl, Dragovič 27, Juršinci - deklico; Julija Tepeš, Frankovičeva 11, Ptuj - Ano; Ve- sna Kekec, Nova vas 42, Markovci - dečka; Danica Smolinger, Lovrenc 90 - deklico; Nataša Kante-Flan- jak, Aškerčeva 8, Ptuj - Tjašo; Alenka Horvat, Gorišnica 95 - dečka; Bojana Pajtler, Godeninci 42, Središče - Tadeja; Gordana Prešeren, Finžgarjeva 30, Ptuj - j Rebeko; Anita Črešnar, Maribor- ' ska9, Ptuj - Ivo Lano. POROKE - PTUJ: Vladimir Junger, Podlehnik 5/c, in Klavdija I Košar, Spodnji Velovlek 21; Janez Vuzem, Bresnica 53, in Stanka Potrč, Prerad 48; Robert Šneberger . in Snježana Drvenšak, Ormoška I cesta 4, Ptuj; Enver Balen, Na ; Podrtem 22, Maribor, in Vanja Živko, Rimska ploščad 17, Ptuj; Blaž Bombek, Ul. Juleta Ga- brovška 19, Kranj, in Sonja Last- nik, Štuki 6, Ptuj; Branko Pompe in Danica Kokol, Ptujska Gora 46. POPRAVEK: V 34. številki Tednika je bilo napačno objavljeno ime mladoporočenca. Poročila sta se Srečko Šilak in ne Franc, kot je bilo pomotoma objavljeno, in Zvonka Tement, Spuhlja 6. UMRLI SO: Marija Ivančič, ro- jena HRNČIČ, Hrastovec 69, M: 1912 - t 18. avgusta 1994; Barica Matjašič, rojena KOLAR, Ki- dričevo, Ul. Borisa Kraigherja 23, 1923 -120. avgusta 1994; Julija- na Šmigoc, rojena LOZINŠEK, Spodnje Gruškovje 7, 1910 -121. f avgust 1994; Mitja Plavčak, Nova vas pri Ptuju 25/b, Ptuj, ❖ 1982 -1 22. avgusta 1994; Ivan Težak, Turški Vrh 100, 1923 -123. av- 1 gusta 1994; Marija Antolič, rojena ŽIVIČ, Miklošičeva ul. 6, Ptuj, ❖ 1932-t23. avgusta 1994. Renat« % I mecbiaraifoes« fvuQdai j Med kategoriziranimi šport* niki in športnicami iz ptujsi;^^ občine je 1. julija prišlo do spr^,! memb. Med športnike mednaJ rodnega razreda je uvrščen rokod metaš Renato Vugrinec, ki seje; tako pridružil Mirku Vindiš^ državni razred je pridobil ju.^ doist iz Gorišnice Damjan PeJ tek, mladinski razred pa igralec namiznega tenisa Urh Strašek, Največ sprememb pa lahko pričakujemo po zadnjem sep.' tembru, ko se večini izteče se- danja in nastopi nova kategori-^ zacija. I l.k. ■