Dolenjske Novice isbajiijo vsak f.eIrteU ; ako : : je ta dau pnvzuik, dan poprej. : :
Cena jim je za celo leto 8 K, za pol teta 4 K. Naroi^nina za NemĚijo, liosno iu druge evropske države ziia&a S'5() K, za Ameriko 9*50 K. LÍNt ill ogltiiíi se plHřiiJejo naprej.
Yne dopíne^ itnroćtiitio in oztiHiiilii spi'ttjeuia ItskHi'iia J. Krt^ec nasi.
]ugoslouonsÍ!i šhofje za sloviinsha bogoslužje.
Sestanek jugoslovanskih škofov v Zagrebu.
Zagrebški nadškof je poklical na sestanek vse jugoslovanske škofe, da zavzamejo nasilno stališče v glavnih vprašanjih, ki ae sedaj javno prei'ešetavajo.
Prišli so dne 27. novembra t. 1. v Zagreb škofje ljubljanski, l>atijaluški. senjski, križevski in splitski; pomožni Škofje Šaiid, Preiiinž in Lang; drugi škofje so poslali svoje zastopnike.
I.
Soglasno so spreje.Ii sledeíib pet resolucij, naitienjonih Nai'odneina večti in vsoj javnosti:
1.	Zbrani jugoslovanski katoliški episkopat radostno pozdravlja zedinjonje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno neodvisno državo; priznava Narodno veře kot vrhovtio provizoino oblast, in priznal bo istotako tisto definitivno oblast, ki jo bo ustvaiila volja nai'oda po koiistitiianti.
2.	Jugoslovanski katoliški episkopat si bo prizadeval, da se z vseiiii verskimi sredstvi npostavi po dolgotrajni vojni omajana krščanska morala; posebno si boče prizadevati, da bo kaioličanom svet na pravičnosti in kršč-anski ljubezni zasnovani socialni red, svet krščanski zakon in nedotakljiva zasebna last.
3.	Jugoslovanski katoliški episkopat se trdno nadeja, da bo jugoslovanska država priznala pravice katoliške Cej'kve in vse dotične točke uredila dogovorno s sv. stolico.
4.	Jugoslovanski e])Í3kopat uvideva, kako opravičeno je, da pride revnejši del kiiietskcga stanu do primerne zemljiške posesti in da jo v to svrho potrebna agrarna reforma veleposestev ; zato je s svoje strani pripravljen izposlovati dovoljenje sv- stolice, da se proti pravični odškodnini odstopijo od cerkvenih velikih posestev v to svi'lio-potrebna zeuiljiši'ia.
5.	Jugoslovanski episkopat želi in hoče, da živi v krščanski ljubezni in najboljšem razmerju z vsako v Jugoslaviji priznano veroizpovedjo, a seveda v prvi visti s pravoslavno hierarhijo itt pravoslavnim ljudstvom.
IL
Poslali so izjavo udanosti, pokorščine in spoštovanja papežu Benediktu XV. s prošnjo za blagoslov mladi Jugoslaviji.
Tooblastili so nadškofa, naj čim prej v imeiui vseh vloži na sv. očeta prošnjo za dovolitev liturgije v slovenskem jeziku, in sicer sv. maše v staroslověnském, drugih obredov pa v živem narodnem jeziku.
Sklenili so, naj ae nadškof v njihovem imenu pri mirovnem kongresu zavzame za zavod sv. Hicronima v lilum^ ako bi um pretila kaka nevarnost. .
Izrazili so priznanje seniorátu za odločno in uspešno delo, ki tudi v teii razluiijenili Časih ni pi'enehalo, želeč naj tudi v pi'ihodnje v zvezi s škofi delo nadaljuje.
Poslali bodo skupen pastirski 'list vsem katoličanom naše Jugoslavije.
Kazen teli vprašanj so se pečali z nekateriiiii bolj neznatnimi in končali posvetovanja v petek z zahvalno molitvijo pred Najsvetejšim.
Staršem !
Mož, rodbinski oČe se je vrnil pod domači krov. Z veseljem ga je sprejela žena, in spet je v kiogu svojiii otrok. Grenko življenje naj se oslad! in v hiši naj vladata mir in redi Predvsem naj bo prva skri) moiSa, da je gotov svojega zdravja. Će nui je svetovna vojska naklonila nalezljive bolezni, ki so poguita rodbinski sreči, ki vplivajo bolehanje žene in otrok, je potrebno, da se mož brez vsakega odlašanja podvrže zdravniški preiskavi zadevno potrebnega zdravnika, kajti bolezen, ki bi vsled moževe zanemarjenosti zastarela v družini, je vir rodbinske nesreče fudi potomcem poznejših zakonov.
Po nemškem terorizmu in stari avstrijski vladi so pognali vse Slovane v najlju-tejše boje in ravno teb je ostala velika množina na bojnem po^ju. Bodi jim časten spomin! Ostali smo tedaj, res seme izkrvavelega naroda, kakor trdi dr, Jan. Ev. Krek v svoji oporoki. Naša mlada dižava, Jugoslavija poti'ebujc tedaj zdrav rod, ki naj Z(li'u2r vse svoj« moCi, vse zmožnosti, vso ljubezen, vsa srca za pi'ocvit kulture ill blagostaifja. Mož in sin, ki sta ohranila kot vojaka svoje življenje ter otroci naj bodo nada naše bodočnosti I
Matere so v vojnem času posvečale vso skrb svojim otrokom, a kaj pomaga, ko je veinlar materina ljubezen slepa in je nje milo oko pustilo dopasti mladini preveč samovoljnosti. Pz-iodki te nesrečne ljubezni so bili povod, da mladina ni slušala naukov matere, ne šole, ne cei'kve. Pohajkovala je po skrivnih potih hudobije in se vadila pohujšanja, tatvin in drugih enakih kvarnih dejanj. Treba je to preprečiti v najkrajšem času.
Mož, ki se je vrnil, naj ne bo prestrog svojim otrokom, ampak njega pogled in beseda ter nastop naj najdejo, v otrokovi duši zadoščenje, ubogljivost 1n pomoč. Lepa beseda naj bo na mestu in nikar ne zanemari, da bi tvoja mladina, cvet tvoje družinske sreče, postopala brezposelno! Vadi svojega sina in hčer vztiajnega dela po možnosti otročjih uioČi! Ne oblagaj ju s tem. Česar ne more storiti in ne rjovi v svoji jezi, kakor napram nedolžni živini! Skušaj premagati svojo jezo in bodi dobrega srca!
Mož kakoi sin, vojaka sta se naučila med svetom marsikaj. Videla sta delo drugih narodov, njih običaje, skratka vse, kar nudi priliki uzornemu gospodarstvu. To je bila njiju šola izkušnje.
Predvsem ne pozabi šole svoji mladini!
Tekom vojske se je šolski pouk izdatno poslabšal in slednjič so še nalezljive bolezin" odtegnile mladino šoli.
Vsak mož, vsak fant, ki sta bila med svetom, bosta gotovo priznala, kako potreben je pouk. Zato je (reba niQČi, ki poznajo dušo In jim je možno ukvarjati se s poukom. To so veroučitelji ali duhovniki, učitelji in učiteljice, tedaj namestniki staršev v času, ko je otrok v prostorih matere — šole. Uvažuj njih posel in ne
imej napram njim srdite mržnje! Saj ves, da sta bila za očetom in mateijo učitelj in učiteljica pi va, ki sta položila temelj izobrazbi tvojemu oti'okii! Njih prestopek je bil v stari avstrijski vladi strog, da celo s telesnimi kaznimi preoster pi'oti neubogljivi mladini. V novi vladi, novi državi naj izgitie vsa čezmerna strogost, vse hudo dejanje in učitelj, vzgojitelj naj ne bo strog sodnik mladine kakor kakšen barbar, ampak ljubeznjiv namestnik staršev, do katerega se vzbuja zaupanje! Enako naj ne bodo tudi nadzorniki učiteljstvu barbar ampak svetovalci!
V pouka prostem času naj učitelj posveča vse svoje zmožnosti in moči za pouk preprostega, odraslega naroda. Pohaja naj med kmetski stan iu se tam kot domačin pogovarja ter polaga koristne nasvete. Prij'eja naj poučna predavanja in deluje na kulturrhcm polju izobrazbe z ustanavljanjem primernih ^udskih knjižin'c itd. Njegovo načelo naj bo, vkoreniniti izobrazbo, složnost in ljubezen med narodom. Ker pa sam učite\j ali učiteljica ne moreta biti kos vsem željenim ci^em in enako ne moreta delati Čudežev pri pouku mladine, je nujno potrebna opora staršev.
Strnimo vse svoje moči in pomagajmo drug drugemu!
Starši! Obračajte vso skrb svoji mladini in ne pozabite tudi vi pouka svoji deci! Šola in dom naj bosta y tesni zvezi in nikar naj se ne ruši temelj složnemu živ^enju.
Po trudapolnem tedenskem delu je nedelja '— čas počitka. Počitek naj bo v lazvedrilo in pouki Skušajte si preskrbeti po svojih možnostih koristne liste kakor: Kmetovalec, Sadjai', Čebeiai', Slovenska Družina, Dolenjske Novice itd. T'ti najdete gotovo mnogo poučnega in zabavnega. Ker 80 vaše oči vsled starosti onenmgle, naj vam čita sin ali hčer kaj iz teh listov. Mesto neumestnih igrač lalti mladini, ki Že zna čitati, kupite za Miklavža ali Božič raje primerno kirjižico, kjer naj bo košek izbranih lepih povesti. Saj za knjižico, ki je več Časa uporabna, je gotovo manj izdatkov, kakor za igrače, kteie otrok razbije v najkrajšem Času.
S tem se tvori domač pouk s strani staršev, zida podlaga skrbnemu gospodarstvu ter je priprava umnega rokodelstva in odstranitev brezposelnega iiohajkovanja. Delavni zimski večeri naj bodo za izvrševanje domaČe obrti. (Za to potrebni bi bili obrtni tečaji.)
Naloga staršev bi bila kottaketii rešena in postali bi pravi vzgojitelji svoje mladine; rešen bi bil trud v korist in dobrobit samim, kakor mladi državi, Jugoslaviji.
Saj delo ni težko in pot k cilju je lahka, če se sklicujemo na delo, trud in bistroumnost slovenskega naroda po sledečem besedilu:
Išče te sreča, nm ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan!
Zadevno morebitnili nasvetov glede vzgoje in Šolstva naj bi se še kdo oglasil s primernim člankom!
Dolenjci! Ne pozabite na narodni davek! Pošljite čimpreje svoje prispevke v namen Narodnega sveta! Kdor ima malo, naj da malo. Kdor ima veliko, naj da veliko. Vsi skupaj moramo izvrševati svojo narodno dolžnost v blagor nove domovine.
Meškova „Mati" na novomeškem odru.
Meškova diamatska slika „Mati" je zelo aktualna in psiliološko globoka stadija^ iz krogov slovenske inteligence. Ona je visoka pesem domoljubja; poleg tega pa razglablja avtor v nji še obilo drugih problemov, n. pr. kakšen naj bo vzoren zakon, ki je po njegovem mnenju združitev dveh ljubečih se duš v popolno harmonijo.
Vsako dejanje je samostojen umotvor, ki se razvija iz široko zasnovane ekspozicije, do zelo dramatičnih prizorov, ki izzvene z bolnimi akordi in stiskajo gledalcu srce, da mu trepeče duša.
V obče so bili vsi igralci na svojem mestu; kralj igre pa je bil Milan, ki je igral skoro vse umetniško dovršeno. Na koncu prvega in zadnjega dejanja je vplival na gledalce z neko elementarno silo, da so bili vsi očarani. Prizor, kjer prebode cigana, je izvedel skoi'ajda neprekosljivo. Omenil bi le ta nedostatek, da njegov glas v zadnjem dejanju ni bil glas jetičnega, ker je bil preveč inelodijozen, mesto da bi bil, vsaj ponekod, raskav in ubit.
Cigan Šand or se je poleg Milana najbolj otresel znakov diletaut^tva. Izvedel je svojo vlogo mojstersko.
Župnik je zadel izborno pridigarski ton in kretnje. Ponekod bi se jia moial kazati še bolj pokroviteljsko skrbečega.
Ivan .se je globoko poglobil v psihologijo svojega junaka; apatijo in ilegmo je predstavljal vrlo dobro, le da bi moral to izvesti na ta naČin, da bi občinstvo opazilo, da ga stane iinogo Li'uda, da obdrži duševno ravnovesje.
Križnik je dobro pogodil značaj koristolovca in naduteža, s svojim baliato-teatralnim vedenjem.
Izmed gospodičen je najbolj ugajala Silva, čeravno ni bilo njeno igranje popolno; njena vloga je bila pač najtežja.
O vdovi Střelče v i se pa ne da dosti reči, ker je bila igena vloga pi'ecej pasivtia. Igrala pa je z neko iskrenostjo in prisrčnostjo, kar je bilo povsem na mestu. Jok imitira imenitno.
Tržanka bi pa morala biti še bolj vsiljiva in servilna. Ona je namreč ena izmed vlog, ki jo mora predstavljati igralka tako, da ima občinstvo pred sabo tip do-tičnega človeka.
Tinki se je sicer poznalo, da se je kar najbolj potrudila, vendar niti zdaleka ni rešila svoje naloge. Pii nji so postali znaki diletantstva najbolj očiti; oči ni vedela kam deti; tu in tam je vrgla hlastno vprašanje, a odgovora je pričakovala popolnoma malomarno in brez interesa; kjer se je bolela pokazati skrbeČo hčerko ali ljubečo sestro, je ubrala jokav ton i. t. d.
Kot že rečeno, je bil učinek predstave vseskozi zailovoljiv. Škoda le, da je „Mati" ena izmed dram, ki bolj učinkujejo, Če se jok čita, kot Če se jok gleda na odru. To pa vsled tega, ker se moi'a pri nji globoko razmišljati, ker je brez različnih kulisnih t fektov, cenenih dovtipov in običajnih „hopsasa"-prizorov. Iz teh vzrokov njena predstava igralcem na manjših odiih ne moi'e biti preveč hvalt^žna in ne poplača njihovega truda v toliki meri, kot v resnici zaslužijo,	S. G.
V Jugoslaviji sloga - bratstvo!
živimo v dobi spIoSiiih presenečenj, v času, ko more komaj najbolj sposoben in spreten politik slediti razvoju tem naglim preobi'atom. In v teli bnriiili dneh nam je že nad 1200 let spofSa pi'avica prisodila svobodo in ž njo tako teŽlco pričakovano jugoslovansko di'žavo S. 11. iti S. — V tej državni celoti naj bi si bratje troedinega naroda uredili dom po svojem okusit in zakone po načelu jugoslovanske pravico-Ijubnosti.
Verige nekdanjega satnodrštva so se j'aztrgale in nevidne sile bivšega vladinega. teioriztiia so se razblinile. Krvoločnega mi-litariztua ni več — skratka, živeli nam je v novi skoraj nevajeni obljubljeni deželi Jligosiavije!
Marsikateri izmed nas se povprašuje; „in kaj sedaj?" — Mnogo je ljudstva, ki si predstavlja novo slobodni) domovino, kot državno tvorbo brez zakonov in postav, brez davkov in drugih javnih dajatev, z eno besedo, di'užbo piwtih i'ok! — Tako tohiiačenje slobode je popolnoma napačno in tudi krivično! Po teh načelih moral bi se slabič pokoriti močnejšemu, dasi sta si oba opravičena živeti v Jugoslaviji kot demokratična državljana.
Tako bi moral po teb načelih umreti gladu oni, ki ni kmetovalec, živeti le tisti, ki ]>retiiore bogastvo! In to ne more in ne sme biti! — Prav tebi kmetič kliSeJo vsi trpeči: ves svet čisla tvoj poklic, saj si vendar v strašni dobi dolgotrajtie svetovne vojne preživljal s tvojo ijîvain'edno pridnostjo niiljone nesrečnili družin, s tvojo žuljavo roko lajSal ljudstvu gorje I Mari sedaj, ko te tvoj krvni brat v slobodni domovini najbolj potrelinje, zapustil one, ki te ljubijo in ki so delili v najžalost-nejših dneh Žalost s teboj in tvojimi dragimi — in verjel krivim oztiatijevalcem slobode, ki ao v tej stiaštii dobi trpljenja ždeli (loma pri polni tnizi iti si meli roke, ko so prelivali kri naši najboljši sinovi in možje?!! Ne, tega ne smeš storiti ti otiitii, ki 30 veČina vsi kmetskih starišev otroci in so si morali po nsodi voliti drugih poklicev iji bivajo sedaj v mestih in ti'gih.
Proč z nn žnjo do meščaiistva in delavstva, proč z liladnostjo do druzih ne-knietskili poklicev in slojev! — Zatorej kmetje, Jugoslovani, ne imejte kamenitih src, dajte naši narodni vladi na razpolago vsega, Česar lahko pogrešate sami, ker sicer nam preti glad ín Ž njim propast najboljših naših sinov in otrok!
Graditi nam je skupno domovino, kateri naj da vsakdo na razpolago kar ima, oni, ki ima blaga, blago, a oni, ki nima tega, pa tnoči duba in rok, ker le na ta način bo zgradba naše slobodne Jugoslavije veličastna in nerazrnšljiva I
Ako hočemo biti dobri predhodniki našemu potomstvu, tedaj mora vezati domovinska ljubezen vse sloje prebivalstva. Izginiti mora stanovski boj, prenehati strast v političnem življenju. Stanovi in sti'anke si morajo v tej velevažni dobi podati v odkritosi'čnein prijateljstvu roke in osredotočiti vse i-azpoložljive sile delu za blagor naše ljube domovltie! Le v slogi je moč, pravi naš narodni pregovoi', ki nam naj bo vodnik v tej resni in za veke odločljivi uri ! Pozabljeno naj bo, kar je bilo, vsak pošten Jugoslovan naj si vedno predoči novo geslo: Jugoslaviji dtiŠo in telo, nje di'žavljanoni bratstvo in slogo! —n.
Razglasi Narodna vlade SHS v Ljubljanii
Novo društveno pravo. Avstrijski di'žavni zakon z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 134 o društvenem pravu se razveljavi. Na njegovo iriesto stopijo sle-
deča določila: § 1. Ustanavijanjti di'uštev je prosto; prepovedana so le društva, ki v svojih pravilih zasledujejo namene, nasprotujoče splošno priznanim načelom nravnosti. — § 2. Društvo mora svojo ustanovitev, pravila in sedež drn.?tva ter člane vodstva tekom treh dni naznaniti pristojni oblasti. Enako je naznaniti vsakokratno izpremembo teh okolnosti. — § 3. Vsako prireditev, ki ni omejena tia Člane društva, mora društveno vodstvo naznaniti 24 ur pred piiredilvijo pristojni oblasti. — § 4. Razpust društva se izvi'ši : a) prostovoljno; li) na odredbo vlade, ako djuštvo s svojim delovanjem nasprotuje splošno priznanim načelom nravnosti. — § 5. Pristojna oblast je okrajno glavarstvo, v mestih z lastnim statutom magisti'at. — § 6. Vso vloge društva so proste kolka. — § 7. Prestopke te naredbe kaznuj« pristojna objast z denarno globo do 1000 K ali z zaporom do enega meseca. — § 8. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
Novo shodno pravo. Avstrijski državni zakon z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 13.5, o shodném pi'avu se razveljavi. Mesto njega veljajo sledeča določila; § 1. Prirejanje shodov je prosto. — § 2. Kdor priredi javen shod, mora 24 ur poprej pismeno naztianiti pristojni oblasti namen, kraj in čas siioda. — § 3. Shodi v svrho agitacije za voíitve so takih naznanil prosti, če so volitvo^že razpisane. — § 4. Pristojna oblast je okrajno glavarstvo, v jnestih z lastnim štatutoni magistrat onega okoliša, kjei' se shod priredi. — § 6. Vse vloge so proste kolka. — § 6. Prestopke te naredbe kaznuje v § 4. navedeim oblast z denarno globo do lUU K ali z zaporom do 1 tedna. — § 7. Naredba stopi v veljavo z dnem 1'azglasitve.
Bratski odsek ! Zveza Orlov je pričela delati. Napravila si je že podroben načrt za delo v najbližji bodočnosti. Od Vas, bratski odsek, je zdaj odvisno, če se bo mogel ta načrt iz])eljati. Kvišku si'ca, ki naj bodo polna poguma in upa za bodočnost ! — Najprvo Vam priporočamo sledeče: 1.) Zberite vse svoje člane na sestanek, na katerem so pogovorite o stanjn odseka Íii razmerah, ki vladajo zilaj pri Va.s. — 2.) Odbor in vaditeljski zbor naj prifineta takoj z rednimi sejami. — 3.) V najkrajšem Času — vsaj do novega leta
skličite občni zboi'. O Vašem vstajenju, gibanju, načrtih, težavah poročajte Zvezi Oilov v Ljubljani. Če potrebujete predavateljev, govornikov itd,, sporočite Zvezi Orlov, ki Vam pojde po svojih močeh v vsakem oziru na loko. Skratka; ski'bite za tesen stik z Zvezo OjIov, ozir. njetiim predsedstvom. Dopise naslavljajte; Zveza Orlov, Ljubljana, Katoliška tiskarna. —-Orlovski praznik 8. decembra t. I. obhajajte v znamenju vstajenja in })oživljeiija Orlovske oi'ganizacije. V Ijiibečetu spominii do Vaših i)adlih bratov — v veliki, skrbeči ljubezni do Vaših najmlajših bratov, ki naj postanejo kdaj cvet našega naroda — v dejanski ljubezni do svobodne naše domovine — v nikdar ugasli ljubezni do Ontsga, ki uas je dozdaj vedno srečno vodil za lepitiii našimi cilji — v tem naj se vrši vstajenje! Bratje na delo! V imenu domovine, v imenu naših ciljev Vas kličemo. Vas prosimo: bratje, na delo! Tudi mi hočemo delati skrbno in požrtvovalno, to Vam obljubljamo. Nazdar! Za Zvezo Orlov: Dr. Lovro Pogačnik.
Naredba poverjeništva za kmetijstvo.
Gozdovi in domene prejšnje avstrijske države in verskega zaklada, ki so bili v podi'očjn biv.šega goriškega raviuteljstva gozdov in dom^n, ki leže na ozemlju Narodne vlade SlIS v Ljubljani so prešli v last te vlade. Za upravo teli gozdov in domen na Kranjskem, Goriškem, v Istri in južnem delti Koroške ustanovilo se Je ravnateljstvo v Ljubljani kot gozdarski oddelek pitverjeništva ža kmetijstvo in je imenovan višji gozdarski svetnik Josip
Kustia za ravnatelja. Istemu se je obenem poverilo začasno načelnistvo deželnega gozdnega nadzorstva. Uradi gozd. ravnateljstva in nadzorstva so začasno v palači Narodne vlade, IVedstojništvo za kmetijstvo. Poverjenik: prelat A. Kalan 1. r.
Naredba. Delovanje bivše kovinske, kakor tudi bivših gospodarskih in blagovnih centtal v območju narodne vlade SHS v Ljubljani, .se smatra a 1. Jiovembroiii t, 1. naprej za ukiiijeiio. Prestopki zoper re-kvizicijske zahteve teh central pred 1. novembrom t. 1. se splošno odvezujejo. Vse blago in produkti, ki so bili podrejeni imenovanim centralatii, ostanejo tudi v naprej še kot polrebščine v nujnem javnem interesu pod iiadzor.'itvom Prehodnega go-spodaj'skega urada naiodtie vlade SHS v Ljubljani iti so navezani na dosedanje niaksitiialiie cene, rasîven v kolikor se od slučaja do slučaja razvezuje zapoj'a nad temi produkti. V Ljubljani, dne 29. nov. 1918. Poverjenik za javna dela in obrt: Ing. V, Remec 1. r,. Poverjenik za industrijo in trgovino; Dr. IL Triller 1. r. Poverjenik za pravosodje; Di'. VI. Ravnikar I. r.
Razglas poverjeništva za javna dela in obrt. Množijo se ovadbe o raznih, celo najuglednejših trgovcih, da so kupili razno blago od ljudi, o katerih so morali vedeti, (ia so si isto na nepošten naČin pi'isvojili. Trgovci, ki so nakupili katerekoli nniožine takega blaga, se tnijno poživljajo, da takoj, najkasneje pa do 10. decenibra t. 1., priglasijo „ Prehodno - gospodarskemu uradu, Tinjaški trg št. 1 v Ljubljani" — kaj so kupili, po katerih cenah in koliko imajo tega blaga v zalogah, sicer se bo proti njim brezobzirno kazensko postopalo, — ' Poverjenik; Ing. V. Remec 1. r.
Razglas. Nasproti deputaciji zaupnikov premogovnih delavcev iz območja SHS dne 26. nov. 1918 je zavzelo poverjeništvo za javna dela dol)roh()t.no stališče, ki ga je preciziralo v sledečih točkah. 1.) Glede uredit ve 8 ui'iiega dela se že vrae priprave v tnadih pi'emogovnih lastnikov. Pričakuje se rešitev do konca tekoči^ga leta. — 2.) Glede minitiialiiih plač zastopa narodna vhtrfa načelo, da mora dobiti delavec vsaj tako veliko plačo, da pi î normalnem delti zasluži neki gotovi najtuanjši zaslužek. Glede tega najtnatijšega zaslužka se npe-Ijejo takoj pogajatija z lastniki. Z ozirom na pričakovano skoiajšnjo ureditev nove valute se bodo določili ti Jiajmanjši zaslužki z nastopom nove valute, — 3.) Plače j'okodelcem, strojnikom in tem enakih strok naj se v naprej tabelarično določijo in naj te plače rasejo jio službenih letih. — 4.) Za rudarje, za druge delavce in delavke izven rokodelcev se naj upelje plačilni pravilnik po raziedih tako, da rase plača po sitižbenih letih v gotovih večletnih lokih. — 5.) Vprašanje nastavitve delavskih nadzornikov hoČe narodna vlada proučiti. — 6.) Glede zahtev po osebnih spremembah v podjetjih, ki so privatna last, se zamore narodna vlada le pogajati z lastniki,» samovoljno odrejevati takih sprememb nima pravice in tudi ne more nositi odgovornosti za motenje v obratih, ki bi v nekaterih slučajih lahko ogrožalo tudi Življenje stotero delavcev. V nekaterih slučajih so se na posredovanje Jiarodne vlade SHS že izvršile osebne izpremembe. V naprej pa ïiarodna vlada odklanja per-sekucije krivic pod prejšnjim sistemom, ker bi ne prišli nikoli do miru in nemotenega obi'alovanja, če bi hoteli sedaj kaznovati in popraviti vse krivice, ki so se dogodilo pod prejšnjim sistemom. — 7.) Detajlna izvedba gornjega .stališča in detajlna pogajanja se uvedejo takoj na podlagi od delavstva pismeno predloženih resolucij.— Ljubljana, 27. nov. J918. — Poverjenik za javna dela in obrt: Ig. V. Remec.
Domaće
Prispevajte zs shlad S. L S.!
m tuje novice.
časten Jubilej. Dne 2. decetnbra je obhajal 60 letnico svojega življenja mil. gospod prelat Andrej Kalan, predsednik Katol. tiskovn. društva, poverjenik poljedelstva v novi vladi itd, itd. v Ljubljani. Velezaslužnemu gospodu slavljencu iskreno Čestitanto in srčno želittio, da bi še stal nniogo let v prvih vrstah v korist cerkvi in slovenskemu narodu v lejii Jugoslaviji. Vse slovensko ljudstvo mu je in bo od srca hvaležno.
Častnim občanom je imenoval občinski odbor v Beli cei'kvi v svoji seji dne 24. novembra 1918 g. kiiezoškoía dr. Ant. Bon. Jegliča in dr. Ant. Korošca.
Imenovanje. Pri višjem dež. sodišču SHS v Ljubljani se začasno imenujejo: Za predsednika Ivan Kavčnik, dv. svetin'k na vrhovnetu in kasacijskem dvoru na Dunaju; za podpredsednika dr. Anton Rogina, svetnik višjega dežel, sodišča v Gradcu; za svetnika Fran Milčinski, višje-sodni svetnik pri dež. sodišču v Ljubljani; dr. Anton Kremžar, prvi državni pravdnik v Novem mestu, z naslovom itt značajem višjesodtiega svetnika; za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu Josip Žmavec, deželnosodni svetnik v Novem mestu : za pisarnišk. ravnatelja pi i višjem deželnem sodišču v Ljubljani Vladimir Henrik Abram, višji pisai'uiški predstojnik v Novem mestu.
Srbohrvatski tečaj. Za tečaj se je prijavilo blizu 100 udeležencev. Ker namerava g. ravnatelj Wester voditi pouk v si'bohivaščini po najbolj [iraktični metodi, jo treba za to primerne pomožne knjige, da bi mogli udeleženci takoj začeti s hrvatskim štivom. Doslej je le kakih pet izvodov priporočene IlešlČeve Hrvatske knjižnice v i'okah priglašenih udeležencev. Zato se je na nedeljskem sestanku sklenilo, naj se posamezni obrnejo do svojih znancev, članov Slov. Matice, ki bi jim utegnili odstopiti omenjeno knjigo. Če tudi to ne bo imelo zaželjeiiega uspeha, se bode nabavila v Zagrebn kaka druga hrvatska knjiga v več izvodih. Ker poštna zveza s Hi'vatsko kar nič ne posluje, bo treba stopiti osebno v stik s kako zagrebško knjigarno. Ravn. Wester hoče o božiču to sam oskrbeti.
Na Ženitnini g- sodnika Hočevarja so nabrali svatje 200 kron za novomeške reveže. Čast in posnfsmanja vredno!
Pred stoletnico Vodnikove smrti. Dne 8. jaiiuai-ja 1919 bo minulo 100 let, kav je umrl prvi slovenski pesnik Val. Vodnik. Ni bil tolik duševen velikan, kakor so Čop, Pi'ešeren, Žujiančić in Ki ek, a je bil prvi Slovenec „Ilirske" misli prvi pesnik, ki nam je začrtal metriko iiiiietne poezije in zapel v duhu Jugostovanstva prvi. prvikrat v naivno panegirični „oživljeni Iliriji" pozdrav naši jugoslovanski državni misli. Bil pa je tudi prvi nas narodni mučenik, prva žrtev policijskega, cenzurnega ziatema v Avstriji! Sveta naša dolžnost je, da zato proslavimo stoletnico njegove smrti kot sijajen in prvi jubilej v novi svobodi! Predlagam zato proslavitvene prireditve po vsej Sloveniji, na deželi in v mestih, v gledališčih in šolah. Predlagani založbo Vodnikovih razglednic in drobno poljudno zbirko njegovih najboljših spisov v prid nanidnemu davku ali pa dobrodelnim namenom. „Ilirija" je vstala in živi. Vodnika slava!	Dr. Iv. Pregelj.
Poroka, Dne 28. nov. sta se poročila v Zatičiiii g. tehnik Fedor FedoroviČ Jefiiuov, sin stavbenega jiodjetiiika veleti'žca iz Briaiiskega v Orlovski guberniji pod ]Mo-skvijo in gilčna Angela Končina, hči znanega veletržca in veleposestnika g.7vana Končina, po domače Skmn, iz Gorenje vasi pri Zatičiiii. Piuočil ju jo mil. gosp. prost dr. Seb. Elbert. Ženin je bil vjetnik. Naše božične praznike bosta še tukaj obhajala, vzhodne božične praznike pa že v
Brianska. Bog daj srefio kozaku in jugoslovanski kozakiriji!
Smrt med duhovščino. V Beli cerkvi je umrl g. župnik Janez Klemen 3. dec. Ka jetiko v starosti 47 let. Pogreb je v petek ob 10. uri (iopoldne H. I. IM
Umrl je 18. nov. na Diski pri Novem mesta katimosek in posestnik gosp. Ivan Lukšifi v starosti 46 let ter bil 20. nov. pokopan na siiiibelskem pokopaliSia. Pokojni je bi! izvrsten kamnoseški tiiojster-Ljudje ga bodo težko pogrešali posebno oni, ki so že imeli (ielj řasa naročene grobne spomenike. Zapušča vdoyo, pet sinov in štiri hřeve. Boili mu ohranjen blag spomin!
Umrl je v Škovcu pri Trebnjem posestnik Franc Pevec, star 67 let. Naj počiva v miru!
Umrl je v Žužemberku 27. novembra v 50. letu starosti obSespoštovaii posestnik in ravnatelj hranilnice g. Srečko Pebani. Blag mu spomin!
Umrla je 12. nov. v Rakovniku pri Št, Jerneju áeiia cerkvenika v Novem Lin'du in rotiiarjem dobro ztiana Terezija Bukovec, stara 33 leL Svetita ji večna liiCl
Smrtna kosa, Poročali siuo v 47. številki Dol. Novic o smrti velikega rodoljuba in pisatelja Petra Miklavca-Podravski v Ribnici na Pohorju. Danes objavljamo drugo Žalostno vest iz narodne rodbine blago-pokojnega, da je sledila v smit 19. nov. 1918 svojemu očetu njegova liči Mara Miklavec. Rajna je bila povsem vredna svojega očeta, kateri jo je vrlo vzgojil kot zavedno Slovenko in marljivo sodelovalko pri vseb tiai'odniii prireditTTiL. Naj počiva vzorna Jugoslovanka v rajskem mii'u!
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu novembni 1918 je 333 strank vložil» 758566 K 22 vin.; 212 strank vzdignilo 232,808 K 29 vin.; torej več vložilo 525.757 K 93 vin.; stanje vlog 7,568.065 kron 71 vin.; denarni promet 3,049.400 K 37 v; vseh strank bilo je 740.
Narodno darilo. Ob priliki narodnega
pra/iitikit ol) rojstvu Jugosliivije je v rodoljubnem navdušenju naklonil narodni čitalnici v Novem mestn g. Mihael Mramor velikodušno darilo 100 kron. Prisrčna bvala !
Miklavževo darilo, Mesto ndeležbe pri Miklavževem večeru v Narodnem domu je podari! g. notar Karo) Pleiwciss 60 K novomeški čitalnici i[i 50 kron ženski podružnici Ciril in Metodove di'užbe. Čast zavednemu velikodušnemu darovatelju!
Prvo yudsko predavanje v Novem mestu v nedeljo 1. dec. je bilo izvrstno obiskovano. Kakor pri vsaki piireditvi, je bila tudi sedaj dvorana Narodnega doma daleč preniajlina za sprejem vsega došlega občinstva. Predaval je v lepi besedi gosp. ravnatelj M^ester o srbohrvatskem narodu, med katerimi je živel ti'i vojna leta kot vojak. G. govornik iiaa je temeljito seznanil z našimi novimi sodržavljani. Nad eno uro trajajoče velezaniuiivo predavanje je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem in hvaležnim priznanjem. Prepričali smo se takoj pri prvem predavanju, kak.šne dalekosežne vrednosti in obširnega narodnega pomena so takšne poučne prireditve za kulturni razvoj našega ljudstva. Koristne so pa tudi v gmotnem oziru dobrodelnim namenom. Seveda, pričakovali bi pri pre-davarijih več občinstva iz okolice.
Nemšfiina se odpravi iz ljudskih šol, takoje sklenila konferenca ljudsko-šolskih voditeljev našega okraja. Le na novomeški deški in dekliški šoli ostane, skrči se le število nemških učnih or z osem na Štiri. Res je sicer, da veČ jezikov človek zna, več je vreden, več velja; vendar smo za popolno odstranitev nemščine h ljudskih šol, da ne ho delala ovir .splošni pj-epo-trehni vzgoji in izobrazbi naše mladine. Če se ho zahtevala nemščiiia za vstop v gimnazijo, se ne more odstraniti iz nobene ljudske šole, če se pa ne ■ ho ziihtevala, naj Kgitie tudi iz mestnih šol.
Pomanjkanje sladkorja. Vsled nastalih političnih razmer in omejitve želez-
niškega prometa so izostali dovozi ne samo sladkorja ampak tudi vseh drugih poti'eb-Ščin. Zaraditega sladkorna zveza začasno ni bila v stanu preskrbeti dežele s sladkorjem. Narodna vlada se je ohi'nila do Narodnega vjhora v Pragi s prošnjo, da čimpreje izposluje redno nadaljno dobavo sladkorja za slovensko ozemlje. Dotlej pa, da se uravna dovoz, kar se piičakuje v kratkem, je paČ treba potrpljenja vsemu prebivalstvu, posebno še nestrpnim ženskam, ki mislijo, da Imajo trpvci polna skladišča zveličavnega sladkorja — samo da ga nočejo prodati.
Vino 1 krona, Kakor so nam poročali na semitji dan trgovci iz Zagreba, prodajajo vinogradniki na Hrvatskem vino po 1 krono liter. V gostilnah se pa pije po 2 do 3 krone. Takšne cene bi tudi nas zadovoljile.
Srbski regent Aleksander o Slovencih, Hrvatih in Srbih. Zagreb, 22. novembra. Sotrudnik „Novosti" se jo pogovarjal z dr. Tresičem-Pavtčióem, ko se je vrnil iz Belgrada. Na vpi'aâanje, kaj je z našim hrodovjem, je izjavil TresiČ, da je naše. Italijani naj delajo kar hočejo, ententa jih ho že naučila spoštovati tujo last. Giede naše mornaiice namerava objaviti vse v listih. — O srbskem kraljeviču Aleksandru je rekel, da je točno poučen o vseh naših vprašanjili iti da pozna vodilne osebnosti. Dobro ve tudi za osebe, ki so tekom vojske veliko preti'pele in da jih zato ljubi. Na vprašanje, kaj misli o Hrvatih, je rekel prestolonaslednik Aleksander, da ijubi z enako ljubeznijo Hrvate kakor Si'be in Slovence. Nadalje je izjavi!, da mu je „Narodno veče" zelo siitjpatíčno în da hoče v novi dižavi varovati vse običaje in šege, svobodo vseh veroizpovedi iu vseh narodnosti. Pod njegovo vlado bo ljudstvo zakonodajalec in vladar. Ljudstvo se bo vladalo v skupnem parlamentu in v avtonomnih zborih, on pa ho le vrhovni čuvar in predstavitelj di'žave.
Črnogorski kralj Nikita odstavljen. Podgorica, 29. nov. ob 10. uri dopoldne. Velika narodna skupščina, ki se je dne 27. nov. sestala pod predsedstvom Save Cerviča in tajništvom Vukotiéa je soglasno odstavila Črnogorskega kralja Nikito in vso kraljevsko dinastijo Petrović-Njegoš ter proglasila popolno ujedinjenje Črne gore s kraljevino Sihijo pod kraljem Petrom.
Jožef Habsburški se je odpovedal vsem z njegovim vojaškim činom in njegovim stališčem združenim prejemkom in bo Šel v pokoj.
Prvo delo v bratski Češki nove vlade je bilo, da se je izvedla ločitev cerkve od države. V armadi se je odpustilo vse vojaške duhovnike, v Šolah so je odsti'anilo križe in se odpravila molitev pričetkom in koncem šolskega pouka. Tudi bo dobil zakonski pi'edlog dr. Boučka v Narodnem svetu veliko večino, da so upeljejo civilne poroke in se dovoli, da se smejo katoliški ločenci zopet poročiti. — Upravni svet Narodnega vybora je stavil vladi tudi predlog, da se naj proglasi dan 6. julija (Janez Hus, verski odpadnik) za narodni praznik in odpravi naj se pa pi'aznik Češkega mučenika sv. Janeza Neponnika 16. maja. — Koliko bodo neki koristile takšne oilredbe novi državi na Češkem?
„Croatia", zavarovalna zadruga v Zagrebu. Opozarjamo na današnji oglas v našem listu, tičoč ae ustanovitve glavnega zastopstva domačega zavarovalnega zavoda v našem mestu. „Croatia" je vseskozi domača zavarovalnica, ustanovljena leta 1884. od bratske mestne občine Zagreba. Z ustanovitvijo glavnega zastopstva za Kranjsko, Štajei'sko in Koroško v Ljulj-Ijani razšiija „Croatia" svoje delovanje na slovenskem ozemlju in postaja s tem prava jugoslovanska zavarovalnica. Upati je, da bodo vsi stanovi slovenskega naroda z največjo simpatijo vsestransko podpirali ta naš zavod in mu dajali prednost pred tujimi zavarovalnimi društvi.
Dr. Korošec v domovini.
Dr. Korošec in dr. Žeijav sta dospela v torek 2. decembra proti Šesti uri popoldne v Ljubljano in sta poročala osebno v seji Narodne vlade o posvetovanjih z zastopniki Jugoslovanskega odboi'a. s srbskim ministrskim predsednikom Pašiéem in srbsko opozicijo v Ženevi in zastopniki entente v Parizu. Glede ustanovitve enotne države SHS. se je ugotovilo soglasno na-ziranje vseh činiteijev, da je treba čimpreje organizirati enotno državo celokupnega naroda SHS, zato da nastopamo proti inozemstvu popolnoma edini. Di'. Korošec je poročal obširno o korakih, ki so se storili glede preganjanja naših rojakov v zasedenem ozemlju. Podal je splošno sliko o jiiišljenju, kt vlada med ententnimi državniki o problenni naše severne in zapadne meje. Naš položaj glede severne meje je kar najugodnejši in je popolna izpolnitev naših narodnih zahtev zagotovljena. Glede zapadne meje stvar Še ni rešena in je potrebno, da nastopi cel naš narod z vsem primernim poudarkom in z vsemi sredstvi za rešitev tega vprašanja v smislu visokih idej Wil-sonovih. Če bo naš narod trdno vzdržal in če bo vsakdo pripravljen na vse žrtve, mora uspeti naše pravično stališče, da se nam reši celo naŠe narodno ozemlje.
Dr, Korošec v Zagrebu. Dne 3. dec. ob 8. uri zjutraj se je odpeljal dr. Korošec z dr. Žei-javom v Z»greb. Na vseh postajah, koder je vlak vozil, je pripravilo ljudstvo svojemu voditelju slavnostni sprejem: v Tibovljah, na Zidanem mostu, v Yidiiui, Brežicah, ZaprešiČih. Potovanje je bilo nad vse svečano. Zlasti sprejem v Zagrebu je bil nad vse sijajen ter so se ga udeležile velikanske nniožice naroda. Oh 10. uri zvečer se je odpeljal dr. Korošec s posebnim vlakom v Belgrad.
Pratiha za decEmber.
December je bil po starem rimskeiti koledarju kot deseti mesec ali kot zadnji mesec leta. Rimsko leto je i;iiIo naitireČ razdeljeno samo v deset mesecev.
December ima 31 dni in bo po Knauer-jevi pratiki bolj suh in nu'zel mesec. — Solnce stopi 22. v znamenje kozla, začetek zime. Najkrajši dan in najdaljša noČ, Dan se skrči do dne 22. za 20 miimt in zopet zraste do konca mesca za 5 minut. — Ljudske prerokbe: Če je na sveti večer (24.) jasno in svetlo, je rada prihodnje leto dobra letina. Če je o Božiču gorko, je rado o Veliki noči nn'zlo. Će je na Sveti dan vetrovno, bo drugo leto veliko sadja. Če so nedolžni otroci (27.) oblačni, ne bodo drugo leto kruha lačni. — Dtež in veter pred Božičem koplje jamo rad nuličem. Če se grudna hliska in grmi, drugo leto veter rad buči. Če je v mescu decembi'u suh veter, je po navadi tudi suha spomlad in suša po ieti. Če gruden svojega snega ne odpravi, še januar veliko novega napravi.
Raznotero.
Vse odstavljene vladarje na en otok.
V nekaterih nemških listih se glede bodoče usode premnogih odstavljenih vladarjev in njih svojcev nasvetuje sledeče: Mnogobrojni odstavljeni vladarji in njih svojci in teh je na stotine, so sedaj brez vsakega posla in dela. Ker so bili dosedaj vajeni neomejeno vladati nad diugimi, se bodo v novi položaj le prav težko nživdi ter bodo stalna nevarnost novim vladatii, kajti-imeli bodo prostega časa več kakor v izobilju. Umestno hi torej bito, da bi se vse te odstavljene kronane glave in njih svojce poslalo na kak otok, kjer bi lahko mirno živeli, si iz svoje sredine izvolili morebiti še celo kakega „cesarja", se ra-
dovali in obhajali med sabo ženitriine, a glavno bi hilo doseženo, odstranjena bi ' bila v.saka nevarnost za nove demokratske di'žave.
280 ministrov v Avstro-Ogrski. Od leta 1848, odkar ima Avstro-Ogi ska ustavo, torej v 53. li;lib, je imela Avstro-Ogrska zavsètit 280 ministrov. A vsi ti ministri niso bili v stanu ozdraviti države, ki je začela hirati pi av v onem letu, ko je dobila tako pomanjkljivo ustavo in ki je bila več ali manj samo na papirju.
Kako je stradal cesar Viljem med vojno. Član borolinske delavsko-vojaške vlade Vilj. Carle, si je ogledal cesarski grad, kjer je stanoval cesar Viljem do svojega odsto|)a. Našel je tu velikanske privatne zaloge vsakovrstnih živil, cele kupe vsakovrstnega mesa in drobovine na ledu, razne omake v velikih škrinjah, velikansko Eiinožino fine, snežnohele moke, na tisoče jajc, polne sode masti, kave, čokolade, vkuharte zelenjadi, različnih konserv v nepregledni II vrstah, na stotine stožcev sladkorja, dvopeke, svežega in suhega sadja. Vrednost le-teh zalog je znašala veČ stotisoč mark. Ob teh zalogah je bilo pač lahko, brnnnio klicati : Durchhalten ! Vzdržimo do konca! — O tem dejstvu se je Čitalo v več listih.
Wilson dosegel vse svoje cilje. Wilson pravi, da je Ameiika dosegla vse svoje cilje, zaradi kateiih je šla v svetovno vojtio. Naloga Ainei ike je sedaj, da pomaga Kvrojii v obilni meri z živili.
30 milijonov človeških žrtev. Iz Dunaja se poroča, da je po zanesljivih cenitvah zahtevala sedanja svetovna vojna 30 milijonov človeškili žrtev, kajti ob svoje življenje je prišlo v tej svetovni vojni okrog 30 milijonov oseh, število ranjencev je pa trikrat večje.
Stroški svetovne vojne, Finančni svet , Združenih držav Severne Amerike je izračunal, da znašajo celokupni stroški vseh vojujočih se držav v tej svetovni vojni okrog 200 iiiilijai'd dolarjev (1 dolar je 24 K). Od te svote je pokritih z vojnimi posojili okrog 150 milijard dolaijev.	i
Izgube bivše avstrgske vojske znašajo na podlagi statističnih podatkov okoli 4 milijone mož mrtvih, ranjenih in ujetih. Te izgube so iireračunjene do ponesrečene ofenzive ob Piavi ; takratne velikanske izgube tedaj niso vštete. Tudi niso vštete izgube oh zadnji laški ofenzivi koncem oktobra. Število mrtvih znaša 800.000 duš; toliko slučajev je dokazanih; v resnici pa je to število mnogo višje. Računa se, da je padel ali bil ranjen, oziroma ujet vsak tretji mož. (Čudno, pa smo vedno zmagovali po „zanesljivih" poroČilili ko-respondenčncga urada! Obhajali smo za> hvalne službe božje, ki so pa bile hoy mase zadušnice za padle hrabre vojake.) Od 310 aktivnih generalov jih je padlo 8; od 2308 štabnih častnikov jih je padlo 359; od 20.810 aktivnih častnikov jih je padlo 3988 in rezervnih častnikov je padlo 8879. — PreŽalostna zgodovina!
Kurent. Izšla je 7. številka s sledečo vsebino: Rado Murnik: Don Juan de la Bai ca. — Manica: „Deutschland iiber Allés". — Ant. C-A: Esperanto, — Ne-krasov: ? — Bahnn: Vinska. — Ferdo Plemič : O čudoviti skrinjici. — Ivan Albrecht: Svatje. — Med slikarji. — Nasprotje. — Blaznik, — Iskra. — Kako bi hilo prišlo, če hi se ne bilo preokrenilo. — Nekje ... — Zelo zmešane novice. — Sajasti Don Juan. — V dobi nadomestkov.'— Vprašanja in odgovori. — Slike: Maksim Gaspari: Zadfqá ofenziva. — Henrik Smrekar; Obupni klici. — Maksim Gasi>ari: Roke pioč od naŠe svete zemlje! — France Podrekar; Vojni dohičkai*. — ?: Goj'eČ Jugoslovan. — Henrik Smrekar: Prostovoljna dražba fantov V svrho ženitve. — Henrik Smrekar: Btsmarkov duh. — Čitatelje in prijatelje Kurenta slasti opozarjamo na sliko na zadnji strani, ki je zelo akluelna.
I"
CROATIA
- zavaff«ovalna -
z ozirotji na polrg stoječo objavo, čast mi jii javiti slavnemu občinstvu
1
zadruga v Zagrebu g
□ ■ ■
■ usoja si tem potom naznaniti, da astaiiovi » 1. decembrom 1.]. svoje
= GLAVNO ZASTOPSTVO =
GLAVNO ZASTOPSTVO
za Kranjsko, Štajersko in Koroško s sedežem v LJubljani, Staii tig 11, ter □ da jo vodstvo tega zastopstva poverila gospodu	□
Stanko Jesenko
trgovec z mešanim blagom na debelo v Ljubljani.
Priporoćnje g. Stanko Jesenko kot nagega glavnega zastopnika vscstianski pozornosti in podpori, beležimo	velespoštovanjem
CROATIA, zavarovalna družba v Zagrebu.
g našega jugoslovanskega zavarovalnega zavoda □
CROATIA	■■
zadruga - -
u
o ustanovîjena leta IBS^ v Zagrebu, ter prosiui, da mi ono zaupanje, kateio □ mi je doslej izkaisovalo, blagovoli ohraniti tndi v nadalje.
□ □ □
Na pomoč! Težak boj bijemo Slovenci za svoj obstanek. Nad četftstoletja že deluje za obrambo svojega jezika in svoje dedne gi tide „Družba sv. Cirila in Metoda". Težko jc bilo njeno delo pred vojno, trtijcva je njena pot med vojno. Obmejtii kraji hoÊejo alovenskili šol. Silno hitro narasřa število slovenske dece, zlasti' v Trstn. Velike skrbi ima „Družba Cirila in Metoda", kako spraviti vso to našo ljubljeno dcco pod krov, s čim plačati učitelje. Samo v Tiřítu je treba vzilrževati 54 razredov, ne vštevši otroške vi'tce. Cene vsakdanjim potrebam so postale bajne. Kako naj živi nčiteljstvo ob plačali mirnih Časov! Globoko je poseglo vodstvo v svoje denarne prihratike, da je tolažilo glad delujočih kulturnih delavcev. Di užba jepni abila vse fonde iz prejšnjih let, i'abila pa bode vsled regulacije plač letno najmanj 300,000 kron. Sedaj je zitianjkalo! Kaj ho, Če ne priskoči ves narod na pomoč! V uii težav in skrbi kliče „Družba sv. Cirila in Metoda'* vsenui narodu, vsakemu i'odoijubn : Na po-moó! Veliko je število onih, ki so v vojni pridobili velika imetja. Vt vsi, ki imato premoženje in vas ne tare pomanjkanje, ki Čutite r^aroiino, spomnite se na trpeče kulturne delavce „Družbe sv. Ciiila in Metoda" — na svoje narodne učitelje, da jim 8 svojo radodarnostjo odpoinoreto iz gladu in bede. Nihče ne more reči, da ni to sveta dolžnost vsega naroda, kakoj' vsakega po-edinca. Polna zaupanja se obrača „Družba sv. Cirila-in Metoda" do Vas, ne zai)ust(te je ob uri potrebe ter ji priskočite s svojim rodoljubnim darom na potiioč. — Vodstvo „Ui'ožbe sv. Ci.iila in Metoda" v Ljubljani, meseca vinotoka 1918. Andr. Senekovië 1. r., prvomcstnik. Dr. -los, Klepec 1. r., tajnik.
Franjo Neubauer:
V jesenskem soincu.
Potoček ves leskeče mi, vodica vsa trepeče mi, od solnčka je pi'ediamljena, od sreče je omamljena.
Še jaz sem ves od tebe vžgan, prekrasni ti jesenski dani Poljub^ag, rajaš in igraš, od sreče kaj bi, sam ne znaš.
Oj bistri vil', oj žar nebes, . šepet dreves in Sum koleg in ti otrok mladóstno Živ, sladak, mehak in Ijubezujiv!
Kakii me vabi tvoj smehljaj in tvojega pogleda slaj ! Krasan je še jesenski čas, ko zrem v pomladni ti obraz.
Ti dan, sijajen in ognjen se mojo si ogrel jesen, da vsa je zakipela ki'i, srce pa spet živi, živil
Velespoštovanjem
Stanko Jesenko - Ljubljana, Stari tr^ II.
JI
Razvedrilo.
čudna luč. Andrej: „Ali si ti že videl, kakšno razsvetljavo imajo v mestu?" — Marko: „Da, da! To je elektiična Inč, najlepša luč na svetn!" — Andrej: „Ne morem verjeti, kajti iiaŠi hlevi so boljše razsvetljeni z leščerbo, kakor pa mestne hiše K elektrikol" — Marko: „Ne razumem, kako misliš! Ko sem šel zadnjič od ponočnega vlaka, ki je pa do.šel še-le ob 1. uri v noči, skozi mesto, je šc tako ki'asno svetila elelitiična Inč raz mestne hiše, da bi laitko videl šivanko na cesti." — Andrej: „Mogoče! Pojdi pa enkiat zvečer v mesto ob navadnem času, ko laljijo meščani najbolj luČ, pa boš se prepi'ičal, da imam jaz jirav!" ^^Mai'ko; „Potem jo pa to zares prečudna luč, Če sveti po polnoči, pred polnočjo pa dremlje!"
Največja nezaupnost. Noben človek enemu druzemn lako malo ziuipa, kakor jud judu. Kadar se ločila, si sežeta v roko in poletu vsak svoje jirste prešteje, če mu katerega ne manjka.
Nič posebnega. Bogataš, ko pride domov: „Ali ni bito nič posebnega, odkar me ni bilo doma?" — Oskrbnik: „Posebnega nič — le blagajničar je danes zjutraj pobegnil ter odnesel sto in petdeset tisoč kron in vaš sin se je ubil. Druzega ni bilo nič."
Pred sodiščem. Sodnik: „Vi trdite, da ste to stui'ili v neiimnosli; tega vatii ne verjamem I"— Zatoženec; „Zakaj pa ne? Ali menite, da bi se bil jaz dal ujeti, Če hi ne bil neumen!"
DomaČa zastopnost. „Kako icpo se pri sosedovih zastopijo: on celi dan »lolČi in ona na to nič ne reče!"
Dober odgovor. Giaščak, ki ima šnopsarijo, so izprehaja z gospodom župnikom ter pokaže kiueta, ki je popolnoma pijan ležal v blatu, rekoč: „Qospod župnik, ovčica izmed vaše Črede!" — „Res, pa se je v vašem korita napila" — odgovori župnik.
V Šoli. Učitelj; „Človek ima dve roki, Čenm Jožek?" — Jožek: „Eno ima za dajati, drugo pa za jemati."
Učenec
poštenih starišev, kateri bi imel veselje do pleskarskega obrta (maier), se sprejme v poduk, Kje, pove uprava Dol. Novic.
íldvQliot in hozenshi zogovornih
a^aibin Smole
uljudno naznanja, da zopet osebno vodi svojo pisarno, ki se nahaja v LJUBLJANI, Dunajska cesta št. 20, nasproti gostilne pri „Figovcu".
Janez Peliani in Fi'ančiška IlutalíČ
naznatijatíi potrtim srcem v svojem i[i sorodnikov imenu vsem prijateljem iu ztiuneeni prežalostiio vest, dajenjniic-pozubljivi brat iii stric, gospod
FELIKS PEHANl
posestnik in raviiutelj lininilnice
danes dne 27, novembra ob tričetrt na 8. uro zjntraj, picjcmĚi sv. zakramente za nmirajoCe, v 50, letu svoje dûbe, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb (Irugiiga pokojniku bo v petek due 20. tiovenibnv ob 9. nri zjutraj iiiSe žalosti na tukajšnje pokopaliSČe.
Svete niaSe zii dušo rajnika se bodo brale v veČ ccrkvali.
Dragi pokojnik" se priporoĚa v blag 8))omiii in molitev.
Žužemberk, dns 27, novombra 191S.
Zahvala.
Srčno BC zahvaljnjemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem za izkazano sočutje povodom bolezni in smrti naĚcga predobrega
FELIKSA PEHANl
Posebno se zahvaljujemo gg. zdrav-nikoniii dr. B. Knssljn, dr. K. Ktmvalinki, sorodnikom in znanreni za vso požrtvovalnost za časa bolezni, kakor tudi gg. pcvoem Ka ganljivo petje pn pogrebu in vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Ohranite ga vsi, ki ste poznali to blago duSo, v lepem spomimt.
Žužemberk, 30. novembra 1918.
Žalujoči ostali.
Listnica uredništva:
? ? — Ker imamo oceno prireditve dramatične slike „Mati" na novomeškem iSi-taluiiSnem odra pripravljeno že od zaduje številke in ker niste spi-sa podpisali s svojim pf>))olnîni imenom, ne moremo objaviti VaSe kritike, ki jia sicer povsem soglaša z naSo. Priporočnjenio se Vam ob drugi priliki.
Mošha in žsnsha obločilo
perilo in čevlji na prodaj. — Kandija, št. 25, (Ostermanova hiša].
Odvetnik -
D£:Juro Adlešič
uljudno naznanja, da se je vrnil iz vojaške službe in osebno prevzel vodstvo svoje pisarne -
B [juMjoni, Sodna ulicfl B/ll.
Različne
bonbone in slaščice -- ZD Mililovža In Božič
priporoča
HERMINA HROVAT
: Novo mesto, glavni trg : v g. Bergmann-ovi hiši
ŽENSKE LASE
zmešane iii rezane, kupujem po iiajvlSJi dnevni ceni.
Izdelov.alniea kit: I. SVETEC - Novo mesto - glavni trg nasproti rotovŽu. -
Zahvala.
l'odpiaani i/rekajo vsem sorodnikom, prijateljem in ïiiaiiceiii svojo iiajprisrťS-nejâo zahvala /.a Joka/u milej;» sožalja, kutoro Eo povodom boluzni in smi ti gospo
ímMí TeropsiÈ roj. Zsgorc
umrlo dne 19. novotnbra v il, letu avoje starosti, izraiali.
1'oaiibiio se zahvaljujejo za požrtvovalno sktb ill poatroibo drage rajiice za Saaa bolezni Borodiiikom iii prijateljem, proĚaatiti dubovSčini ter vsem tistim, ki so rajno spremili k večnemu poíitku.
Novo meslo, 3. dec, 1918.
Žalujoči ostali.
mammmmm
BRATJE SCHÔN
Dunaj I, Fischerstiege Nr. 8 priporoča svojo bogato zalogo
: galanterijsheoa : níirnbBrshBgQ blago
in drobnorilc na UM^ trgoocem.
Zastopnik: Josip KLEINDIENST, Rudolfovo.
M dobro otiranjenili mo^liili obleh
se po nižjih cenah odda. — Naslov pove upravništvo Dol. Novic.
Odda se stanovanje
z eno sobo, oziroma dveh sob in kuhinjo, mirni stranki - v Kandiji át. 81.
Zûmenja se izredno lep junlSek
montafonske pasme, za lepo telico dobrega, mlečnega plemena. — VpraSa se v Ootni vasi, St, 1., p. Nov« mesto.