KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 27 št. 2 leto 1979 Spoštovani! SLOVENSKA MATICA nudi vsem naročnikom Kronike ugodno možnost, da si nabavijo njene knjige in še posebej spodaj navedene zgodovinske knjige: F. Stele, Slikarstvo v Sloveniji 90.- N. Sumi, Arhitektura XVIII. stoletja 70.- Pleterski-Ude-Zom, Koroški plebiscit 150.- E. Cevc, Poznogotska plastika 90.- J. Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo 70.- L. Cermelj, Med prvim in drugim tržaškim procesom 50.- P. Fister, Arhitektura protiturških taborov 100.- I. Stopar, Razvoj srednjeveške grajske arhitekture 190.- M. Britovšek, Razkroj fevdalne agrarne strukture 70.- T. Glavan, Lužiški Srbi 50.- I. Komelj, Gotska arhitektura na Slovenskem 120.- V. Melik, Volitve na Slovenskem 70.- I. Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem 120.- J. Pleterski, Narodna in politična zavest na Koroškem 70.- Zemljevid tržaškega ozemlja 120.- Gre za knjige, ki so trajnega pomena in jih je treba večkrat vzeti v roke. Dobite jih s popustom, to je po članski ceni (precej nižji od knjigotrške) in pri večjem odvzemu tudi na več obrokov, v poslovnih prostorih Slovenske ma- tice, Ljubljana — Trg osvoboditve 7/1 SLOVENSKA MATICA KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27. letnik Ljubljana 1979 2. zvezek Kari Pisec: Utrdbena rabota mariborska — Stran 81 Compulsory Labour in Connection with the Maribor Fortification Andreja Vrišer: Prispevek k razvoju noše IV 17. stoletju na Slovenskem. G-robni najdbi iz Betnave pri Mariboru in Gra- du pri Slovenjem Gradcu — Stran 94 Contribution to the Development of Clothing in Slovenia in the 17th Century. Findings in Graves at Betnava near Maribor and at Grad near Slovenj Gradec Jože Mlinaric: Napad Uskokov na kosta- njeviško cisterco leta 1736 — Stran 100 Attack of Bosnian Desert'es (Uskoki) on the Benedictine Monastery in the Year 1736 Elica Boltin-Tome: Tehnika gradnje bene- canske ceste v dolino Rizane — Siran 106 Construction of the Venetian Road in the Val- ley of Rizana Maja Zvanut: Prva svetovna vojna v očeh dveh slovenskih ilustriranih časopisiov — Stran 112 First World War as Viewed by Two Slovene Illustrated Newspapers Olga Janša-Zorn: Agrarna reforma na ve- leposestvu Jablje — Stran, 117 Agrarian Reform on the Latifundia of Jablje Iz sitarih fotografskih albumov — Stran 127 Photos from old albums Delo naših zavodov in društev — Stran 129 Notes on the activity of our institutes and as- sociations Novo publikacije — Stran 134 ISfew publications Na ovitku: Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein, Ljubljana, pogled na mesto s Cekinovega gradu. Original v Narodnem muzeju (foto Srečo Habič) Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Olga Janša-Zorn. Tehnični urednik Vaško Simoni ti Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. Predstav- nik Majda Kunaver — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljub- ljani, Mestni trg 27/III. Tekoči račun 50101-678-47483 — Letna naročnina 160 din, posamezna šte- vilka 60 din. UTRDBENA RABOTA MARIBORSKA KARL PISEC Ta se je začela vzporedno z nastankom me- sta, ki je potekal od začetka druge polovice 13. stoletja. Listinsko se je kraj 1209, 1227 in 1229 označeval še kot forum — trg,i leta 1254 pa prvič kot civ itas — mesto.^ Njegov na- stanek na zadevnem kraju je v zvezi z dvema okolnostma: prvič je nad severnim bregom prehoda čez Dravo tam, kjer je antična cesta od Poetovia prečkala reko in nadaljevala pot po Dravski dolini navzgor, obenem pa je stara pot od jugovzhoda Pomurja čez Plač preč- kala reko na jug proti Celju — v srednjem veku še vedno obstajalo pomembno cestno križišče; drugič je ob navedenem križišču nad severno dravsko obalo nastal po letu 1131, ko je salzburški nadškof Konrad prisilil te- danje Ogre k mirnemu sosedstvu,^ sedež ob- sežne — verjetno že španheimovske — poz- neje pa zagotovo traungavsko-štajerske (vojv. Otakar VI., 1182) zemljiške gospoščine ali pre- poziture,* ki je za svoje upravne zadeve nuj- no potrebovala most čez Dravo. Ob sedežu te prepoziture — njen oficial se omenja šele okoli leta 1200 in 1207^ — so se morali naseliti tesarji in kovači — vzdrževalci mostu — po- leg drugih kmetijskih obrtnikov, dalje 3o po- tekali ob gospoščinskem dvoru (Hofmarki) periodični zbori podložnikov, kar je vplivalo na potujoče trgovce, da so s.e sčasoma nase- lili v kolonijo okrog trga nad mostiščem in kmalu tudi ob začetkih cest, ki sta vodUi od trga proti koroški in graški strani. Rastoče naselje je že v 2. polovici 12. stoletja dobilo tudi svojo župno cerkev,* v njem je bilo tudi deželsko sodišče za prepozituro Maribor in gospodarski dvorci Vetrinjskega cistercijan- skega samostana, ki ga je v okolici Maribora obdaroval s posestmi že grof Bernard Span- heimski,' ter Sempaveljskega benediktinske- ga samostana, ki ga je prav tam obdaroval že oče grofa Bernarda,^ poleg drugih cerkve- nih ustanov in ministerialov štajerskega voj- vode. Ti so imeli okoli Maribora posestva in so opravljali za vojvodo razne službe. O na- stanku mariborskega tržišča konec 12. stoletja je potrebno navedeno. O času obstoja poseb- nega mestnega sodnika (Vlricus iudex, actum in tribunali Marchpurgensi) priča mariborska listina iz leta 1243' ter indirektno zapis v tkim. Mestni knjigi (listin) mariborski, ki še . 82 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 obstaja in ki jo je mestni pisar začel pisati 1519. leta; ta navaja na strani 2 a med 1513. leta zgorelimi privilegijskimi listinami tudi: ... »ainen lateinischen Brieff vngeuerlich vor drew hundert Jarn ausgangen, innhaltundt ... Das auch allein on menigelichs Irrung die Gemain vnd der Rath zu Marchburg aus ihrem Mittl der zwelf Richter wellen vnd setzen mugen, wie von alten herkhomen vnd gehalten worden ist« ... Po tem podatku je bila privilegijska listina o podelitvi mestnega sodstva, seve od začetka zgolj z nižjim sod- stvom in dotlej s sodnikom imenovanim od mestnega gospoda izdana okrog 1220—1230. leta, s čimer se ujema popreje navedena li- stina o pričevanju nekega »Vlricis iudex« v mariborski listini iz 1243. leta"* ter dejstvo, da navaja deželnoknežji urbar za Štajersko od 1265—1267 mestno sodišče mariborsko (iu- dicium oppidi)." Z vprašanjem razvoja mariborskega na- selja v mesto se je ukvarjal tudi zgodovinar Ljudmil Hauptmann.'2 Menil je, da je mesto nastalo v zvezi z geografsko-političnim sple- tom dogodkov po 1174. letu pa tja do konca 12. stoletja, torej za prvega štajerskega Ba- benberžana (1184—96). V zvezi s to domnevo je sprejel sugestijo inž. H. Wengerta,'-'' ki si- cer jasno govori o načrtni koncepciji trga, da je prvotno mestno naselje bilo osnovano načrtno in meni celo, da se je to zgodilo »na mah«, torej v enkratni akciji in brez pred- hodnega naselja, kar je glede na dolžino ob- zidja in še večkratnega navajanja naselja izza tega kot trga dvomljivo. Navidezna načrtnost mestnega naselja je bila narav- n a posledica dveh vzrokov. Prvič se je mest- no zemljišče dvigalo v raztegnjeno in ne str- mo rečno obrežje z rahlo dvigaj očimi se te- rasami, ki so potekale vzporedno z rečno obalo nad mostom. V zvezi s to ozemeljsko oblikovitostjo in lego poteka tudi večina sta- rih mestnih ulic in trg vzporedno z rečnim bregom. Približno pravokotno na te so pote- kale večidel kratke ter rahlo viseče ulice v smeri sever-jug, v kateri se je odtekala vo- da s severno ležečah hribov. Poševno tekočih starih ulic ni bilo razen ene neizogibne od mostišča do trga zaradi strmine. Vzhodno in zahodno mejo obzidja je določila predvsem lega dveh deželnoknežjih gradov: severo- vzhodni »stolp« — prvi predhodnik danes še stoječega gradu," ki je bil že tedaj sedež ofi- ciala zemljiške gospoščine Maribor in je zav- zemal skrajni severovzhodni kot poznejšega obzidja, obenem je varoval vzhodni cestni dostop (graško stran) v naselje; poleg tega zahodni »stari grad«,^** ki se omenja že ca. leta 1145 in 1164;'« ta je varoval zahodni cestni dostop (koroško stran) v naselje in je stal blizu tega severno od Koroške ceste. Tu- di smer in lega glavne prometne ceste skozi naselje sta vplivali na obseg obzidja. Stara Koroška cesta je na svoji terasi tekla do vštevši naseljnega trga, od tam pravokotno na sever po stari Gosposki in Vetrinjski ulici do vrhnje terase, po kateri je nato vodila proti vzhodu mimo gradu. Severna meja mestnega obzidja se je povzpela do roba vrh- nje obrežne terase očitno tudi iz obrambnega razloga, saj je na tej stal tudi omenjeni se- verovzhodni deželnoknežji grad. Tako je ob- zidni tloris ograjenega naselja nujno dobil četverokotno, rahlo rombno »bliko, katere stranice so merile ca. 500 m, oziroma začetno obzidje 3 X 500 je 1500 m, ker se je južno- obdravsko gradilo pozneje. Okolnost, da se pečat mesta Maribora s sliko mestnih obzid- nih vrat pojavlja prvič šele leta 1297^' in da se jugozahodno oglišče obzidja zagradilo s stavbo minoritskega samostana po C. Schmut- zu'* šele 1284, po H. Pircheggerju'" pa dom- nevno okrog leta 1250, bi govorila za io da se je mestno obzidje v začetni fazi gradilo zelo dolgo in da se je gradnja začela šele okrog leta 1250. Mariborski zgodovinar Fra- njo Baš je po vtisih, ki jih je prejel iz listin vetrinjskega samostana od 1305 do 1315 me- nil,^" da so mesto pred letom 1250 branili le prsteni okopi (vallum) s palisadami ter da je mestno obzidje nastalo morda šele po letu 1305, ko se listinsko prvič omenja. Vsekakor je mariborsko naselje okrog leta 1254 že ime- lo svoje tržišče, župnijo, nižje meščansko sod- stvo z lastno meščansko upravo in zaščitno ograjo ter je s tem tedaj pravno privzelo značaj mesta. Sicer se je naselje temu zna- čaju približalo že prej kot oppidum, to- rej kot neograjeno večje naselje z občinsko samoupravo tržanov,^' saj se je ugleden pre- bivalec Maribora v listini štajerskega vojvo- de, izdane v Mariboru okoli 1190,^^ podpisal kot Dietricus de oppido superiori, torej kot prebivalec »gornjega mesta« (Maribora), s či- mer je mislil naseljni del severno od glavne- ga trga do oficialovega »gradu« ali severno- vzhodni del naselja. Kaže torej, da je gradnja mestnega ob- zidja potekala od začetka druge polovice 13. stoletja in bila proti njegovemu koncu v znatni meri opravljena, čeprav ponekod po- manjkljivo. Ogromno delo je terjalo gradnjo še dveh ogelnih stolpov in na treh straneh mesta tekoči zid, dolg kot že navedeno, visok okrog 7 m in debel ob vznožju ca. 1,60 m, ob vrhu 0,80 m.^* Koliko je bilo že v začetku med zidom grajenih opornikov ali stolpov, ni znano. Ob gornjem notranjem robu zida je KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 83 vsaj ponekod potekal lesen brambovski hod- nik in k temu vodeča stopnišča. Kot je raz- vidno iz poznejših listin, predobzidni jarek do začetka 14. stoletja ni bil dokončan, saj je bilo najprej treba dovažati sekano kamenje in apnenec iz Kamnice (Kozjaka), Pohorja in Slovenskih goric in nato po zidavi obzidja odvažati odvečni gramoz izkopanega jarka, čigar začetna širina in globina ni znana, v poznejših stoletjih je znašala ca. 30, oziroma 8—lOm.2* Za vse to delo so kot delovna sila prišli v poštev dvojne vrste ljudje: za seka- nje in dovoz gradbenega kamenja ter pozneje za kopanje jarka in odvoz zemlje v veliki meri kmečki podložniki skupnega zemljiške- ga gospoda mesta in okoliške gospoščine, saj je Maribor v krajini (Marchburg) štel tedaj za grajsko trdnjavo deželnega kneza, mesto torej tudi za njegovo lastnino; za samo grad- njo obzidja in vodstvo vsega dela pa so prišli v poštev meščani, deloma morda tudi plačani cehovski zidarji in tesarji med njimi. Da so obrtni in trgovski meščani omenjeno dolgo- trajno delo poleg lastnega vzdrževanja lažje zmogli, jih je zemljiški gospod mesta, sodeč po poznejših podobnih in dokumentiranih pri- merih, za več let oprostil zemljiškega davka in jih podprl s pomočjo okoliškega kmečkega prebivalstva, kateremu je bilo zato obljub- ljeno mestno zaklonišče v primeru potrebe.^' Kmečki podložniki 13. in 14. stoletja so bili večjidel še časovni zakupniki in polsvobodni cenzuali svojih hub, ki so v pogledu rabote bili povsem odvisni od gospoščinskega uprav- nika (oficiala). Znano je, da je v začetnem obdobju štajer- skih mest zlasti kralj Pfemysl Otakar II. (1251—1254 in 1260—XI/1276) pospeševal gradnjo mest; to politiko so za njim nadalje- vali tudi Habsburžani. V glavnem so obzidno gradbeno delo v za- četku opravljali pri nas mestni prebivalci z raboto, z izjemo redkih, ki so je bili od mest- nega gospoda posebej oproščeni, kakor du- hovniki, v mestu naseljeni plemiči, mestni sodnik in deloma židje kot komorni hlapci de- želnega kneza. V začetni dobi mestne samo- mouprave, ko je v mestu odločala občina me- ščanov kot prisežna skupnost, je bila druž- bena disciplina strumna zlasti v pogledu ra- bote in plačevanja mestnih davkov.^" More- bitna zadevna nedisciplina meščana je mogla dovesti do njegove izključitve iz občinske skupnosti s porušitvijo njegove hiše in z izgo^ nom iz mesta. Večina meščanskih priseljencev Maribora je bila že v 13. stoletju in tudi po- zneje avstrijsko-nemške narodnosti in zato je bil poslovni jezik ter red v mestu nemški. Mestni svet je s pomočjo mestnega privile- gija, nanašajočega se na promet z vinom, začel zgodaj h gradbenemu bremenu pi-i ob- zidju pritegovati tudi sicer rabote oproščene cerkvene ustanove, lastnice hiš v mestu in vinogradov ter kmetij v okolici Maribora. Poučen je znan primer z vetrinjskim samo- stanom, ki je imel pozneje, po svojem urbarju iz 1488 v Mariboru kar 24 služnostnih hiš po- leg dvora, v okolici 10 gorčevskih pravic s 56 vinogradniškimi podložniki (Bergrechts- pflichtige) in v Hočah pri Mariboru 23 kmet- skih podložnikov."^' V dveh listinskih izjavah iz 1305. leta^s je mariborski mestni svet do- volil vetrinjskemu opatu neoviran prevoz nje- govega vinskega pridelka skozi 5 let h ko- roškemu samostanu ob istočasni oprostitvi sa- mostana od mestnega davka zemljiškemu go- spodu, za kar je moral samostan na svoje stroške zgraditi mestu 4 nadstropja visok stolp nad grajskim vhodom obzidja in sode- lovati pri gradnji mestnega obzidja in jarka »als vil... und si gehert an von ir haus oder angevellet«. Samostan je svoje obveznosti izpolnil v desetih letih^' in se nato z mestnim svetom znova pogodil glede odškodnine. Ra- zume se, da je samostan navedena dela opra- vil predvsem z raboto svojih podložnikov, zlasti sekanje gradbenega kamenja v mest- nem kamnolomu, njegov prevoz h gradbišču in kopanje jarka. Jasneje kažejo podobne pri- mere v 14. stoletju v vzhodnoalpskem pro- storu: 1376. leta za Wels po kremsmünstrskem samostanu (Oberösterreich. Urkundenbuch. 9. Bd. Nr. 118) in 1416. leta za Ljubljano ob gradnji obzidja in jarka (B. Otorepec, Gradi- vo za zgodovino Ljubljane. Zvez. III/33). Ko so bili obzidje, predobzidni jarek in mo- stovi nad jarkom izdelani, jih je bilo treba zaradi vremenskih in drugačnih poškodb vzdrževati, v glavnem zopet z raboto. Tako je npr. 1348 v vzhodnoalpskem prostoru rušil potres in že okrog 1365 je Maribor upepelil prvi evidentirani požar,^^^ ki so mu v nasled- njem stoletju sledili kar trije znani hudi mestni požari: 13. IV. 1438, 27. IV. 1450 in 21. XI. 1468,»« ki so vsakokrat uničili tudi le- sene obzidne hodnike, njihove podpornike in stopniščne dohode poleg škodlaste strehe ob- zidja. Mestni svet je nujno vztrajal pri obno- vitvah, četudi so ineščani omenjeno raboto začeli imenovati sodelovanje pri javnih bre^ menih (Mitleiden) in se je po možnosti odte- govati. V zvezi z že omenjeno rabotno disci- plino meščanov in z organizacijo dela je bilo naslednje. V seznamu mestnih privilegijev Maribora, dobljenih v 14. stol., je tudi eden iz leta 1378, ki navaja, da v Mariboru ne volijo več mestnega sodnika meščani (prvotna 84 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 skupščina), temveč 12 zaprisežencev (Gesch- worenen) izmed sebe (Mestna knjiga Mbr., fol. 2a), ki jih zgodovinar Maribora R. Puff označuje kot patriciat vplivnih družin. Ta je imenoval sodnika in člane notranjega mest- nega sveta. Razvila se je torej kmalu premo- ženjska diferenciacija meščanov. Isti zgodovi- nar pozneje^' v svojem delu navaja, da je bil Maribor po svojih hišah že od leta 1350 raz- deljen na 4 četrti, kar je verjetno raz videl iz ohranjenih davčnih knjig in listin mesta in katera delitev je ostala trajna. Pojavlja se še v Mestni knjigi Maribora 1. 1500 in 1540 (fol. 286 b). Kot je razvidno iz mariborskega ro- kopisa,'^ naslovljenega »Kriegsordnung« in potekajočega iz prve polovice 16. stoletja, je imela vsaka četrt Maribora svojega četrtnega mojstra (Viertelmeister), ki je imel v primeru napada na mesto tudi obrambno vodstvo na določenem delu obzidja.'' Ta vloga je imela smisel le tedaj, če je bil omenjeni četrtni moj- ster pristojen tudi pri vzdrževanju njemu stalno zaupanega dela obzidja, kar je prispe- valo k disciplini dela. Interes vsakega mešča- na je bil, da je bilo njegovo obrambno mesto čimbolj v redu in to je utegnilo biti vzrok, da so bili obzidni odseki ob meščanski raboti tudi deljeni po stalnih četrtih. Kakor v drugih notranjeavstrijskih me- stih so se tudi Mariborčani že v 14. stoletju borili za to, da bi vsi lastniki hiš v mestnem pomeriju plačevali meščanski zemljiški davek in povezano s tem opravljali razne, za vsake- ga meščana obvezne storitve. Te storitve so bile izrecno navedene v kupnih pismih za mestne hiše v 16. stoletju, najdejo se pa take navedbe in povezave tudi že ob koncu 13. stoletja.'^ Prenosi lastništva hiš so se pra- viloma opravljali pred mestnim sodnikom. Od hišnega lastnika zahtevane storitve so bile posamezno, skupinsko (scart) in krožeče (zir- ken) straženje ob obzidju in na njem ter ob tega prehodih in r a b o t a na utrdbenih zgradbah, vse seveda po določenem razpore- du. Tako določa mestni privilegij Maribora od ca. 1378, da naj tam stanujoči gospodje in Žid j e plačujejo davek na enak način kakor kristjani; in drug privilegij iz 14. stoletja, da naj mestna uprava obdavči vse tiste, ki imajo v pomeriju Maribora hiše, pa naj bi to bile svetne ali duhovne osebe, z izjemo tistih, ki so že iz davnine davka prosti (Mest. knjiga Mbr., fol. 2b). Še jasneje izraža zvezo med hišnim davkom in obveznimi meščanskimi storitvami zapoved vojvode Henrika od 31. VII. 1320. za Ljubljano.'^ Zanimiv primer za umik meščanov od plačevanja hišnozemljiš- kega davka in s tem tudi od meščanske ra- bote izkazuje listina avstrijskega vojvode Ru- dolfa IV. iz ca. 1364,'" v kateri je ta na pri- tožbo graškega mestnega sveta, da so se ne- kateri someščani preselili v mestno okolico zato, da bi se s tem odtegnili plačevanju mestnega davka in storitev, odločil, da mora- jo tudi preseljeni meščani »mit der Stadt leiden«. V to svojo zapoved je dodatno vklju- čil celo vse dotlej davka oproščene plemiške osebe kot posestnike hiš in zemljišč v Grad- cu. Davka oproščene je pustil samo člane mestnega sveta. Pri nadaljnjem zasledovanju zadeve človek ugotavlja, da so meščani v svojem trudu, da bi pri plemiških in cerkve- nih osebah, stanujočih v mestu, dosegli od- pravo privilegija davčne in rabotne prostosti, le redkokdaj uspeli. O pomembnih izjemnih primerih v Mariboru bo govor pozneje. V zvezi z rastočim številom gorn j estano vskih davčnih privilegirancev v mestih do začetka 15. stol. in v zvezi z gospodarskim pritiskom, ki so ga ti izvajali na meščane zlasti s pro- da,jo vina in siceršnjo trgovino v samih me- stih, se j-e nenehnemu odporu meščanov proti zadevnemu stanju izjemoma pridružil 1418 štajerski deželni knez vojvoda Ernst (1411 do 1424) z odredbo, ki so jo Mariborčani imeli za »svoboščinsko pismo« in to pozneje prepisali v Mestno knjigo listin (fol. 8b). Ta odredba med drugim navaja: »Smo tudi trdnega mne- nja, da naj tisti duhovniki in plemiči ali nji- hovi podložniki, ki imajo v naših mestih in trgih hiše ali drugačno dediščino in ki s temi našimi meščani opravljajo »Gewerb und Ar- beit, dasz dieselben mit ihnen leiden sollen (dajatve in storitve) ohne Gefährde«. Kljub tej odredbi so prejšnji davčni in storitveni privilegiji plemstva in duhovščine, stanujo- čih v mestih, ostali praktično v veljavi, pro- težirani stanovi so celo uspeli spraviti v 1445 reformirani štajerski deželni ročin (Land- handfeste) določbo, po kateri so mestne hiše prelatov, plemičev in vitezev, ki so že dotlej bile proste vsakršnega mestnega dav- ka, ostale tudi nadalje oproščene. Ker so se meščani kljub tej ročinovi določbi nadalje upirali zadevni davčni prostosti, trdeč, da je ročinova določba ne potrjuje, so gornji sta- novi 1501 dosegli ustanovitev komisije za in- terpretacijo pomena zadevnega ročinovega člena. Ta komisija je pod predsedstvom Ja- koba pl. Landaua, vicedoma notranjeavstrij- skih dežel, ugotovila ročinovo dejansko pri- znavanje davčne (in s tem storitvene) opro- stitve za plemiške in duhovniške hiše v šta- jerskih mestih. S tem so bili meščani trajno materialno in moralno oškodovani, kar jih je v posebno težkem 16. stol. zelo prizadelo. Kakšno rešitev so mariborski meščani prav ob tem času v pogledu mestne utrdbene ra- KRCNIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 85 bote deloma našli in to ob podpori deželnega kneza kot mestnega gospoda, bo navedeno pozneje. Tu bodi samo še povedano, da je bilo brezizjemno plačevanje hišnega davka v me- stih urejeno šele 4. V. 1748 s cesarsko reso- lucijo.''' — Ker so za 14. in zlasti 15. stol. navedeni veliki mestni požari uničili večino dotedanjih mestnih listin in ker sta 14. ter 15. stoletje do 1437. leta bili relativno mirni, ni iz tedanje dobe o Mariboru, zlasti o nje- govi utrdbeni raboti, ostalo skoraj nobenih vesti. Tako navaja zgodovinar Maribora R. Puff o znanem alpskem potresu 25. I. 1343, ki je podrl Beljak, zgolj splošno navedbo, da so se tistega popoldne tudi v Mariboru porušili zidovi in stolpi, medtem ko se poznejši zgodo- vinar Muchar'" sklicuje le na splošne vesti nekaterih kronik. Kolikor je bilo takrat na mariborskih zgradbah kaj škode, so meščani morali to z raboto odpraviti. Dalje maribor- ska Mestna knjiga (fol. 2 a) med zgorelimi mestnimi privilegiji navaja 6 listin, za kate- re se domneva, da so potekale iz dobe skup- nega vlaganja vojvod Albrechta III. (1365 do 1379) in Leopolda III. (1365—1379), ki so določale, da nihče z mariborskimi meščani in ob njih ne sme opravljati obrti ali trgo- vine, če z njimi ne soprenaša »alle Mitleiden« (storitve: straže in raboto) in plačila davkov. Iz navedenih razlogov se začenjajo naslednji dokumentni podatki o mariborski utrdbeni raboti šele pred sredino 15. stoletja. V zvezi s političnim odnosom nemškega kralja Friderika V. do Ogrov po smrti (1439) njihovega kralja Albrechta II. ter do tega nedoraslega sina Ladislava ^Posmrtnika, in zaradi političnih vmešavanj celjskih držav- nih knezov v ogrske zadeve, je državni upra- vitelj Ogrske Janoš Hunyadi (od 1445) vdrl v marcu 1446 z manjšo vojsko v štajersko Po- dravje, hoteč nad Celje, požgal celjski po- sesti Varaždin in Slovensko Bistrico in bil nato pognan nazaj čez mejo. Ker je Fride- rik V. predvideval nadaljnje Hunyadi j eve vojne akcije, je 22. X. 1446 pismeno zapo- vedal utrdbeno deželsko raboto tudi za Mari- bor. Dekret, ki ga je dal mariborski mestni svet pozneje prepisati v Mestno knjigo (fol. 17 a), je bil poslan prelatom, župnikom in ple- mičem oziroma vsem lastnikom podložnikov v revirju 2 milj okrog Maribora in je v zvezi s trditvijo, da ima mesto »an der Wehr grosze Gebrechen«, odredil: »Vaši podložniki naj, kadar bodo opomnjeni, pridejo z motikami, lopatami in samokolnicami v mesto in naj tam v jarku 3 dni delajo in pomagajo urediti mesto ...•¦< O učinku te prve mariborske de- želske rabote na utrdbah mesta ni vesti. Komaj 4 leta pozneje, dne 27. IV. 1450, je velik ded mesta uničil požar, kakor poroča H. Pirchegger verjetno po kaki listini.-^« Z mestom so pogorela obzidna vrata in celo (žal nejasno povedano) most. Verjetno so Maribor- čani pri obnovitvi obzidnih lesenih, delov in mostov preko jarkov poleg plačanih obrtni- ških del opravili tudi precej meščanske rabo- te. Že 5 let zatem, julija 1455, sta mestni sod- nik in svet prosila cesarja Friderika III.,^" naj naroči prelatom, gospodom in vitezem znotraj kroga 2 milj okrog Maribora, da naj pošljejo svoje podložnike k utrdbeni raboti v mestu. Cesar je nato 22. avgusta istega leta mestnemu sodniku in svetu odgovoril — pi- smo so ti pozneje dali prepisati v Mestno knjigo (fol. 17 b) — da je njihovo prošnjo sprejel, poslal svojemu svetovalcu v mnenje in temu naročil, da naj pripravi ljudi k delu. Dodatno prilaga pismu še drugo pismo za svoja mariborska gospoščinska skrbnika glede potoka, usmerjenega v mestni jarek, in na- vaja svoje mnenje k mestnemu predlogu o preusmeritvi potoka. O sami izvedbi omenje- ne deželske rabote ni podatkov. Ustrezno tedanjim časovnim razmeram v Notranji Avstriji je cesar Friderik III. ob zboru štajerskih deželnih stanov 14. III. 1457 v poslovnem redu stanov izjavil: »Mi, Fri- derik III., smo uvideli velike težave in bre- mena (Mitleiden) naših meščanov, ki so jih ti z davki, stražami, raboto in na druge na- čine brez zlovolje prestali za nas .. .«.''^ Kakor navaja R. Puff v svoji zgodovini Maribora (41 a), je mariborski mestni sodnik Koli 1460. leta za nagrado zaposlil »Robat- bauer« pri popravilu plota okrog mesta, ver- jetno ob obzidnem jarku kot zaščito proti nezgodam. Ta rabota torej ni služila utrdit- venim potrebam. V Notranji Avstriji so se že okrog 1455 začele zelo neurejene politične razmere. Ce- sarjev ugled je močno upadel, njegov odnos do ogrske nacionalne plemiške stranke (Ma- tija Hunyadi Corvin) in celo do brata gornje- avstrijskega vojvode, je bil pogosto sovražen. Vojne so se vodile z dragimi najemniki. V zvezi s temi razmerami je Friderik III. proti koncu 1461. leta pozval tudi mariborsko me- stno vodstvo k popravilu mestnih utrdb, na- kar mu je to sporočilo težave z oskrbo lesa. V zvezi s tem je cesar 17. januarja 1462 poslal plemičem in prelatom, lastnikom gozdov ok- rog Maribora, pismeno zahtevo, da morajo mariborskim meščanom, ko bo to mestni svet sklenil, dovoliti, da bodo ti v njihovih gozdo- vih neovirano les podirali in v Maribor od- važali. Mestni svet je tudi to odredbo dal po- 86 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 zneje prepisati v Mestno knjigo (fol. 17 b). Da je omenjeno podiranje in prevažanje lesa s Pohorja v mesto bilo opravljeno z meščan- sko in deželsko raboto, je zelo verjetno, če- prav o tem ni vesti. Kot kažejo podatki iz ohranjenih letnih računov mesta od okrog 1465,^' so mestni sodniki tedaj mnogo gra- dili na utrdbah, med drugim so postavili nov t. i. tabor ob južnem koncu dravskega mo- sta, nove mostove na dvig in železne mreže na spust (FaU-gitter) ob glavnih obzidnih pre- hodih, postavili več obzidnih utrdb (Bollwer- ke) in stolpov, kar jih je mnogo stalo. Koli- kor je iz računov razvidno, so bila vsa nave- dena dela plačana, čeprav ob mestnih dolgo- vih in posojilih. Pri vseh teh žrtvah na imetju je meščane 1468 hudo prizadel večji mestni požar,^' ki jih je prav gotovo spravil ob zad- nja sredstva in silil k obnovitveni meščanski raboti. Cesarjeva brezbrižnost do plemiških spo- rov v deželi ter sebični in samovoljni odnos do voditeljev njegovih najemniških čet je na Štajerskem 1468. leta izzvalo sklenitev t. i. plemiške zveze pod vodstvom najemniškega vodje Andreja Baumkircherja in to ob zaslom- bi kralja Matije Corvina. Ta zveza je v za- četku februarja 1469 začela s proticesarskim uporom, zavzela več deželnoknežjih mest, vmes v noči od 1. na 2. februar tudi Maribor. Poizkus cesarskega voditelja najemnikov Ig- nacija Hohenastra, da bi upornikom v marcu zopet odvzel mesto, ni uspel. Zasedba po upornikih je trajala, kot kaže, do pomladi 1470. V tem času so Baumkircherjevi zavez- niki v Mariboru iz neznanega razloga prisilili kmete mariborske gospoščine k deželski ra- boti za utrditev mesta. O tej raboti poroča zgolj ena, mnogo poznejša vest, namreč ce- sarjev odgovor plemstvu ob notranjeavstrij- skem deželnem zboru 22. IX. 1478, ko se je cesarju pritožilo nad ogromno raboto, ki jo morajo njihovi »armen Leute durch das gan- ze Jahr zu den Städten tuen«. Cesar je na očitek odgovoril, da je bolje, če podlož- niki v tedanjih hudih časih rabotajo za njega, kakor pa za sovražnika, kajti če bi ta njego- va mesta zavzel, bi podložniki vendar morali sovražniku rabotati pri utrditvi mest, »als (es) zu Marchburg ... beschehen ist«."*" Istega 1469. leta so Turki po 54 letih zopet pridrveli na Kranjsko in po njej plenili in pustošili do Karavank, nakar se je tudi Šta- jerska čutila ogroženo. Upor plemstva v de- želi je popustil in cesar je spomladi 1472 vodilna upornika dal usmrtiti, toda nič učin- kovitega ni ukrenil proti turški nevarnosti. Leta 1470 sicer Turkov na Štajersko še ni bilo, toda leto nato so Savinjsko dolino stra- hovito prizadeli in 1472 tudi že opustošili ravnico med Ptujem in Mariborom. Ze od 1471 dalje je mestno vodstvo utrjevalo me- sto, večinoma z meščansko raboto, kajti Baumkircherjevi najemniki so mesto pred za- pustitvijo oplenili, tako da so bili meščani vse od 1468. leta z davki v stiski. Zgodovinar Muchar za 1473. leto poroča: Kot je iz listin in blagajniških prilog vetrinjskega samosta- na, ki je tedaj v Mariboru in okoli njega imel mnogo posestev, razvidno, se je tisti čas na obzidju in branikih mesta Maribora resno gradilo za obrambo proti Turkom.^^ Nenehni roparski pohodi Turkov na Šta- jersko od 1471 dalje so imeli tudi za posledi- co, da je dal cesar deželnoknežji »stolp« v severovzhodnem kotu mariborskega mestnega obzidja 1478 obnoviti in povečati v grad — sam pravi Schlosz —, ki je od tedaj tvoril obzidni ogel. Mestno vodstvo s tem ni imelo bremen, možno pa je, da je oficial gospoščine Maribor — okolica ob tej gradnji vpregel okoliške podložnike, saj je v tem stolpu ozi- roma gradu bil že od nekdaj sedež gospoščin- ske uprave; toda o tem ni podatkov.^* Neka- teri zgodovinarji navajajo, da so morali kme- tje (mišljeni iz gospoščine Maribor — pode- želje) tudi 1478. leta utrjevati mesto Maribor, seve z deželsko raboto. Za to navedbo ni evi- denten zgodovinski vir. V zvezi s sporom o zasedbi salzburške nad- škofije je kralj Matija Corvin začel jeseni 1479 tudi na Štajerskem vojno proti cesarju Frideriku. Zasedel je salzburške posesti in naslednje 1480. leto, še velik del srednje Šta- jerske kljub vdoru Turkov skozi njen za- hodni del na Koroško in gornjo Štajersko. Ker cesar kljub tem in finančnim težavam v sporu ni popustil, je spomladi 1481. leta Szekely, nečak kralja Corvina, precej dni ob- legal tudi Maribor, uporabljajoč pri tem to- pove. Uspel ni, ker so se v mestu nastanjeni vojaki in meščani vztrajno branili do prispele pomoči, toda mestne utrdbe so bile zelo po- škodovane. Zato je cesar Friderik 5. marca 1482 izdal pismeno zapoved (prepis v Mest, knjigi Mbr., fol. 16 b) vsem gospoščinskim podložnikom v obsegu 6 milj okrog Maribora, da naj se pod pretnjo rubežni in drugačne prisile v primeru neposlušnosti podajo na po- ziv mestnega sodnika Benedikta Satla z vo- zovi in orodjem k mestu in tam z raboto po- magajo (meščanom) mesto utrditi in za ob- rambo urediti. Uspeh te zapovedi ni znan. Ker so bila zadevna dela v mnogem obrtniš- kega značaja, je bila poleg kmetske potrebna mnoga meščanska rabota. Ni nobenega spo- ročila o kakšnih plačanih delih. Pri tej dežel- ski raboti zbuja pozornost njena razsežnost, KKONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 87 morda v zvezi z razljudenostjo pokrajine za- radi razmer tistega časa. Za čas od 1483 do 1506 ni listinskih podat- kov o utrdbeni raboti Maribora kljub nevar- nosti pred Ogri do 1491 in pred Turki 1493/94, nakar slednjih okrog 25 let na Štajersko ni bilo. Meščani so si do okrog leta 1500 morali pomagati z lastno utrdbeno raboto, nato pa že z dogovorjeno vsakoletno rabotno pomočjo kmetov iz okoliške gospoščine Maribor — po- deželje (Marburg — Land), ki je bila posebno tehtna, ko je mesto 1504 zopet pogorelo." O tej vsakoletni rabotni pomoči bo govor pozneje, ko je postala sporna. Mestni sodnik mariborski je od približno leta 1500 dalje upravljal tudi deželsko sodi- šče mariborsko (severno od Drave), kar sledi indirektno iz prepisov listin v Mestni knjigi (fol. 3 b in 283 b) in kar je dvignilo ugled mestnega vodstva. Iz Mucharjevih listinskih regestov^* je dalje razvidno, da je bUa dežel- noknežja gospoščina Maribor — podeželje že od 1467. leta, po Pircheggerju pa od 1497 da- lje v najemu ali zakupu raznih denarnih pod- jetnikov. S tem je postal odnos med zakup- niki in podložniki povsem rentnega značaja in izkoriščanje slednjih je postalo ostrejše. Kot je iz deželnoknežjega patenta od 25. junija 1506 razvidno, je kralj Maksimiljan te- daj zaradi preteče vojne nevarnosti pred Ogri odredil vsem mestom na Štajerskem obram- bno pripravljenost."' Mariborske utrdbe so bile tisto leto menda v ustreznem stanju, ker o kakšni posebni utrdbeni raboti ni vesti. V kakšnem materialnem stanju so bili Ma- riborčani okoli 1510. leta, pove izvleček iz majestetskega libela cesarja Maksimiljana od 10. aprila tega leta, ki navaja:... »Kraji, med njimi Maribor, Celje itd. so bili po požarih hudo poškodovani... Ti nočejo od svojih mestnih zemljišč dalje z ostalo deželo trpeti (mitleiden). O zmanjšanju davkov prizadetim krajem in o plačilih od njihovih mestnih zemljišč naj odredi regiment (vlada na Du- naju) potrebno, kakor se je to od nekdaj sto- rilo«.'^" Morda so Mariborčani takrat dosegli davčne popuste, kar jim je moglo olajšati obnovitvene rabotne skrbi. Toda že tri leta pozneje, 1. novembra 1513, je Maribor zopet in skoraj v celoti pogorel, tudi magistrat z večino listin, ki jih našteva 6 let pozneje za- četa t. i. Mestna knjiga Maribor. Vpis na fol. 56 b te knjige izkazuje poročilo deželno- knežje komisije od 1513. leta, ki jo je vodil namestnik deželnega glavarja, o ugotovitvi zgorelih mestnih privilegij skih listin in o stanju mestnih utrdb ter jarka. V zvezi s sled- njim je komisija predlagala cesarju, da naj ta, ker meščani sami majavosti obzidja ne bi mogli odpraviti, spregleda mestu skozi 6 za- porednih let polovico rednega mestnega in sodiščnega davka, tj. po 200 fl, da bi moglo mesto s temi sredstvi in »dartzue mit ziemli- cher Robath von gemainer Statt jährlichen« odpraviti pomanjkljivosti utrdb. Da pa ome- njena, deloma plačana, utrdbena dela mešča- nov v šestih letih niso dovolj opravila, kaže pismena zapoved notranjeavstrijskega vojvo- de Ferdinanda I. od 21. julija 1521 vsem last- nikom podložnikov znotraj 2 mUj okrog Ma- ribora (prepis v Mestni knjigi fol. 18 a), da naj podložniki pomagajo mestnemu sodniku pri utrditvi mesta zaradi preteče nevarnosti od Turkov in za zagotovitev zaklonišča. Ne določa števila rabotnih dni, temveč zahteva »dasz ihr eine ziemliche und leidentliche Ro- bath tuet und jeder sich hierinnen erzeige<<. V zvezi s prednjo odredbo je že 28. avgusta 1521 sledil mandat Ferdinanda I. (Mest. knji- ga fol. 18 ab) z zapovedjo, da naj vsi poda- niki okrog Maribora omogočijo Mariborčanom v deželnoknežjih in svojih gozdovih podira- nje in odvažanje lesa, potrebnega za ureditev mestnih utrdb, zlasti mosta in obmestne ba- stije. Ponovno opozarja deželane na njihov interes pri izvedbi predvidenih utrditev. Li- stina kaže na rabotno zavzetost kmetov in meščanov, ker so mestna sredstva bila pičla. Pirchegger navaja,'"^ da je nadvojvoda Ferdinand I. pustil 1522 Maribor močneje utr- diti, to kot oporišče vojnega poveljnika Ni- kolaja Salma. O tej utrditvi ni evidenten zgodovinski vir. Kolikor se je res opravila, se je to zgodilo na deželne stroške, ker poprej- šnja deželska rabota ni zadoščala. — Dve leti prej, 1520, je nastopil vlado sultan Sulejman, ki je znova začel napadati Ogrsko, 1522 tudi Hrvatsko in v zvezi s tem so se 1525 začeli tudi plenilni pohodi v jugovzhodno Kranjsko. Resen je postal položaj tudi za Štajersko, ko je Sulejman 1526 zavzel Slavonijo in Srem ter pri Mohaču uničil ogrsko vojsko. Ta potek je tudi v Mariboru povzročil varnostne ukre- pe, toda stanovski hišni posestniki so se bra- nili opravljati utrdbeno raboto. Verjetno za- radi ogorčenosti meščanov nad tem ravnanjem se je mestni svet pritožil pri deželnem gla- varju Siegmundu Dietrichstemu. Ta je 27. ju- lija 1527 izdal dekret s poveljem, naslovlje- nim na vse in vsakogar, katerekoli časti, sta- nu ali bitja to biU, ki imajo hiše in stanova- nja v Mariboru, da je pravično, če ti pri ob- stoječih nevarnih časih »mit gemeiner Stadt getreu Mitleiden tragen ... Zato je moje gla- varsko povelje, da si v sedanjih vojnih časih in pri očitni sili pomagate s stražno službo in raboto rešiti mesto in vaše hiše...«. Mest- no vodstvo je dalo prednji dekret prepisati 88 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 V svojo Mestno knjigo (fol. 18 b). Je eden iz- med redkih primerov, ko so v mestu stanu- joči plemiči in duhovniki bili prisiljeni sode- lovati pri meščanski raboti. Štajerski deželni zbor je 14. marca 1529 raz- pisal nove davke in na predlog deželnega kneza odredil ureditev utrdb nekaterih mest med njimi tudi Maribora in to s pomočjo šti- ridnevne deželske rabote.'' Ker se je Sulej- manova vojska tega leta v poletju mudila na Ogrskem, prispela 21. septembra pred Dunaj ter se od tam umaknila 15. oktobra čez Ogr- sko, po Pircheggerju deloma čez severni in srednji del vzhodne Štajerske, je bila ome- njena deželska rabota mariborskih okoličanov še pravočasno opravljena; sicer za jesen tega leta niso znana pustošenja v mariborski oko- lici. Kot je znano, je Sulejman poleti 1532 pono- vil svoj vojni pohod na Ogrsko (Kiszek) in proti Avstriji. Dunajska vlada je po svojih vohunih že leto dni prej izvedela za Sulej- manove vojne priprave in zapovedala tudi štajerskim mestom, med njimi: Mariboru, da naj se pripravijo. Maribor je bil ali v jeseni 1531 ali spomladi 1532 dodatno utrjen in z municijo oskrbljen.^^ Ni znano, ali in za kak- šno raboto je tedaj šlo, možna so bila tudi plačana utrditvena dela. Mesto se je od 14. do 16. septembra sicer uspešno branilo, toda tri- dnevno bivanje številne turške vojske okrog mesta na severnem bregu Drave in nato štiri dneve na Dravskem polju, je imelo za mesto dolgotrajne posledice. Po H. Pircheggerjevih podatkih^^^ so še 10 let pozneje mnoge vasi na Dravskem polju ležale puste, tako da je rabotna pomoč kmetov postala za mesto šib- ka. K sreči izza 1532 Turkov več let ni bilo na Štajersko, šele 1541 so se zopet uveljavili na Ogrskem in medtem se je obrambna orga- nizacija notranjeavstrijskih dežel začela uve- ljavljati. Zaradi nenehno trajajočih potreb po utrje- vanju mesta, zlasti obzidja in jarka vse od konca 15. stoletja dalje in zaradi preobre- menjenosti meščanov z utrdbeno raboto je prišel mestni svet tedaj na misel, da pridobi kmete s področja gospoščine Maribor — po- deželja (Marburg-Land) oziroma Maribor — okolica trajno za vsakoletno rabotno po- moč. Sklenil je z določenimi vaščani dogovor, morda že ob začetku 16. stoletja, da pridejo vsako leto na poziv za 3 dni k utrdbeni ra- boti, za kar jih je mesto za protiuslugo skozi vse leto oprostilo od mestne mitnine ob pro- dajah in nakupih za lastno potrebo. Ta do- govor in praksa sta mnogo pozneje postala predmet pravd, katerih potek in rezultati so bili zaradi pomembnosti za mesto vpisani v mariborsko Mestno knjigo. Zaradi edinstve- nosti in pomembnosti primera sledi njegov opis. — Med privilegij skimi listinami, ki so Mariboru ob požaru 1513. leta zgorele, navaja Mestna knjiga na fol. 3 b kot zadnje pismo, glaseče se na deželnega glavarja Reinprechta von Reichenburga, ki je glavarsko funkcijo opravljal od 1494 do 1505^' z naročilom, da naj ta mestnemu sodniku mariborskemu izka- zuje vselej pomoč v mariborskem deželskem sodišču pri zbiranju krajinskega ovsa (March- futter). V zvezi s tem podatkom je ugotov- ljeno, da je mestni sodnik mariborski od ca. 1478 dalje — verjetno neprekinjeno (glej Mest. knjigo fol. 283 b) — upravljal tudi po- sle v mariborskem deželskem sodišču, kar je ugled mestnega sodnika pri omenjenem pre- bivalstvu povečalo. V zvezi s tem je mestno vodstvo tedaj ali morda po mestnem požaru okrog 1510 sklenilo s podložniki iz gospoščine Maribor — podeželje zgoraj omenjeni dogo- vor. S tem je mestni svet prišel najprej v spor z gospoščinsko enklavo hrastovško, ki so jo tedaj imeli v lasti gospodje Herbersteini. Ti so to gospoščino prejeli v fevd 1482.5"' V njihovi gospoščini so bili tudi kraji Močna, Ruperče in Jablane, katerih prebivalci so se tudi udeležili rabotno-mitninskega dogovora z mariborsko občino. Herbersteini so tem svo- jim podložnikom 1527 iz neevidentnega raz- loga prepovedali omenjeno dogovorno raboto, za kar so se Mariborčani pritožili pri deželni vladi. Razsodbo v zadevi je 9. decembra 1527 izdala nižjeavstrijska računska komora (Mest. knjiga fol. 120 a), ki je presodila v prilog Herbersteinov, ker so ti za ozemlje svoje go- spoščine posedovali tudi visoko sodstvo, torej lastno deželsko sodišče. Toda kot kaže kdaj pozneje v Mestno knjigo vpisana mitninska tarifa mesta (fol. 297 b), so podložniki herber- steinskih vasi Laze (Močna), Ruperče, Jablane in še Vobova ter Tatic ostali oproščeni mest- ne mitnine. Menda so Herbersteini svojim podložnikom na ljubo ali ker so tedaj že imeli svojo hišo v Mariboru, v rabotni zadevi popustili. Drugače se je končala zaj mesto druga resnejša pravda. Omenjenemu rahotno- mitninskemu dogovoru mestnega sveta z do- ločenimi podložniki gospoščine Maribor — podeželje se je zoperstavljal tudi Gregor Re- gali, denarni bogataš, ki je 5. I. 1534 postal obenem s konjiško gospoščino tudi zakupnik gospoščine Maribor — podeželje.^' Kot kaže, je Regali kmete zakupljenih gospoščin imel zgolj za dajalce gospoščinske rente. Prepove- dal je podložnikom mariborske gospoščine opravljati omenjeno raboto za mesto, za kar se je Maribor pri deželnem knezu pritožil. Kralj Ferdinand I. je v zadevi izdal 8. X. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 89 1534 pismeno zapoved, naslovljeno na »Un- seren getreuen, lieben Gregorien Regalln, Pfleger zu Gonobitz und Marchburg« (Mest. knjiga fol. 19 a), s katero tega opozarja: »Dasz du oftgemelte von Marchburg an ihren Frei- heiten, alten hergebrachten gewöhnlichen Rohaten und ersessenen Gebräuchen keines- wegs weiter verhinderst.. .«. Vendar je kralj Regallu dopustil priziv proti zapovedi, koli- kor bi imel utemeljene razloge in je v zadevi obvestil štajerskega vicedomina Michaela Meichsnerja. In Regali se je res še pritožil pri dunajski vladi. Po ponovni kraljevi od- ločbi, ki je potrdila prvotno odločitev, je vice- dom Meichsner izdal 1. VI. 1536 dokončno sodbo (Mest. knjiga fol. 42 ab), ki se je zlasti opirala na dejstvo, da se bivši upravitelji in poznejši zakupniki deželnoknežje gospoščine Maribor — podeželje, ki so to upravljali pred Regallom, niso upirali rabotnemu dogovoru med mestom in omenjenimi podložniki. Pri navedenem izteku rabotne pravde, poteka- joče v letih 1534 do 1536, je treba upoštevati tedanje gospodarsko in družbeno stanje v mariborski pokrajini. Komaj dve leti prej se je glavnina Sulejmanove armade od ca. 100.000 jezdecev umikala mimo Maribora pro- ti jugu, mudeč se 7 dni v tej pokrajini. Brez dvoma so se posledice tega dogodka poznale v mariborskem gospodarstvu in pri izvajanju rabotnega dogovora s kmeti. Leto dni po dobljeni pravdi proti Gregorju Regallu je smatral mestni svet zadevni dogo- vor s kmeti gospoščine mariborske za neo- sporljiv v smislu pravno priposestvovane prakse (ersessene Gebräuche). Zato je mestni pisar 1537 zapisal v Mestno knjigo (fol. 20 a— 21 b) za prepisi odločb o rabotni pravdi na- slednjo ugotovitev: »Velgen die Dörfer in das Amt Marchburg gehörig, davon jede Huben drei Tag zu der Stadt robaten musz. Des- halben geben sie durch das Jahr keine Maut von allen ihren Käufen oder Verkäufen zur Hausnotdurft phenwarten«. Za tem uvodom sledi seznam vasi in k vsaki vasi število ra- botajočih gub: Lausgassen 28 Hofstätten (da- našnja Cvetlična ulica v vzhodnem delu Ma- ribora), Wadel 12 1/2 Hub. (Vodole pri Ma- riboru), Ober Pohersach 8 Hub. (Gornje Po- brežje pri Mariboru), Ober Partin 14 1/2 Hub. (Partinje), Lendorf 8 Hub. (Dogoše) Weindorf 18 Hub. (pri Sv. Juriju v Slov. goricah). Ober und Nieder Wucken 36 Hub. (Vukovje pri Jarenini ali pri Smarjeti ob Pesnici), Amt Pirk 9 Hub. (pri Gašteraju v Slov. goricah), Amt Schützendorf 9 Hub. (Žitce pri Šentle- nartu), Golzendorf 10 Hub. (pri Gašteraju v Slov. goricah). Ober Seriabitz 13 Hub. (Zgor. Zerjavci pri Šentlenartu), Nieder Se- riabitz 18 Hub. (Spod. Žerjavci). Gorizen- dorf 6 Hub. (Gorica južno Rač) In der Zirk- nitz 3 Hub. (Cirknica pri Šentilju), Nuszdorf 16 'Hub. (Orešje južno od Maribora), Osseck 12 1/2 Hub. (Osek pri Šentlenartu), Tranko 9 Hub. (Trotkova pri Šentlenartu), Amt Roszbach 2 Hub. (Rošpoh pri Mariboru), Gräs- nitz (tudi Gressenitz) 8 Hub. (Kresnice pri Hočah), Ober Vatersdorf (Vordersdorf) 12 Hub. (pri Zgor. Kungoti), Nieder Vatersdorf 2 Hub. (pri Zgor. Kungoti), Plintenbach 10 Hub. (pri Zgor. Kungoti), Steinbach 7 1/2 Hub. (pri Zgor. Kungoti), Amt Gollern 21 Hub. (Zlatoličje ob Šentjanžu na Dravskem polju), Amt Picker 18 Hub. (Pekre pri Ma- riboru), Amt Zwietnikh 9 Hub. (pri Sv. Kri- žu nad Mariborom).5" Ker ta seznam praktično ni zadoščal, si je mestni svet 1537 še sestavil imenski seznam tedaj rabota j očih kmetov (Mest. knjiga fol. 22 a—33 b) z naslednjim uvodom: »Vermerkt die Dörfer samt der Namen der Bauern, so in das Amt Marchburg gehörig (sind), davon jede Huben drei Tag zu der Stadt robaten müssen. Deshalben geben sie durch das ganze Jahr keine Maut von allen ihren Käufen oder Verkäufen zu Hausnotdurft phenwarten«. V kdaj pozneje sestavljenem sezamu raznih ne- utrdbenih storitev (rabota) in dajatev mest- nih okoličanov mestu je na fol. 358 a do 368 a Mestne knjige ponovno vključen seznam k utrditvi mesta rabotajočih vasi in hub, ki je ob koncu seštet v stavku: »Facit 292 Hu- ben ... tuen in Summa 904 Tagwerke Ro- bat ...« Rabotajočih hubarjev je bilo tedaj približno za 107 več kakor hišnih posestni- kov v obzidanem mestu (Mest. knj. fol. 286 b ...), med katerimi pa jih je bilo precej- šnje število osvobojenih rabotne obveze (ple- miči, duhovščina, mestni funkcioarji). Pred- nje številke veljajo za čas prehoda iz 15. v 16. stoletje. Za trajnost, toda ne za učinkovitost nave- dene urejenosti mestne utrdbene rabote kaže naslednja vest. Pisec reformiranega ali Stock- urbarja gospoščine Maribor — podeželje iz leta 1570, verjetno deželnoknežja komorna uprava,^' je na fol. 14 b uradno zabeležil: »Was die Amtsuntertanen der Stadt (sc. Marchburg) Maut halben befreit sein. Die Untertanen zu diesem Amt Marchburg gehörig haben von alters her die Gerechtig- keit, dasz sie, was sie durchs ganze Jahr in der Stadt Marchburg von einem und ande- rem kaufen, keine Maut davon geben dürfen. Entgegen (dem) sind sie und ein jeder beson- ders schuldig gemeiner Stadt Marchburg je- des Jahr drei Tage Handrobat zu tuen, wozu man ihrer bedarf«. — Le 1726, torej mnogo 90 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 pozneje, se še pojavi omemba o povezanosti mestne mitnine z vzdrževanjem obzidja, sicer o zadevi ni več govora. Kaže, da je rabotno- mitninski dogovor več ali manj obveljal, če- prav, kot kažejo naslednji podatki, včasih ne- izdatno. V zvezi z vojnimi razmerami na Ogrskem zaradi odnosa med kraljem Ferdinandom I. in tamkajšnjim turškim vazalom Ivanom Za- poljo je 1537 pretila nova nevarnost od Tur- kov. 2e spomladi tega leta je kralj Ferdi- nand tudi štajerskim deželnim stanovom za- povedal skrb za utrjevanje mest, med njimi tudi Maribora in to z ročno in vozno raboto podložnikov v okolju štirih ur okrog mesta, obenem dajanje gozdov oziroma gradbenega lesa mestu na razpolago za utrditvene potre- be. Utrjene kraje so tudi oskrbeli s streli- vom. Iz prednje Mucharjeve vesti, o kateri v mariborski Mestni knjigi ni omembe, in iz nadaljnjih vesti sledi, da je mesto ob turških napadih pred petimi leti utrpelo na utrdbah mnogo škode in da navedena dogovorna ra- bota mesta z okoliškimi kmeti tedaj ni za- legla. To tedaj tudi ni mogla zaradi pusto- šenja vasi in mnogega trebljenja ljudi v oko- lici mesta pred petimi leti. Kralj Ferdinand je sicer 6. IV. 1533 dovolil Mariboru davčni popust zaradi škode, nastale ob obrambi me- sta,"'» toda ta pomoč je bila sorazmerno maj- hna. V ohranjenem dopisu, ki so ga »Richter, Rat und gemeine arme Bürgerschaft zu Marchburg« poslali 12. avgusta 1543 zastop- nikom koroških deželnih stanov,'^ prosijo ti stanove zaradi turške nevarnosti za pomoč v topovih, smodniku in strelivu, ker so »ali un- ser Vermögen an die Stadt notwending Ge- bäu als Basteien verwendet...« in ker za pomoč zaprošeni štajerski stanovi ob času ta- ke ne zmorejo. Da so 1543. leta bile družbene razmere v Mariboru zares težke, pove R. Puf- fov kot R. Peinlichov podatek, da je tega leta stalo v mestu več hiš opuščenih.^' Meščani Maribora so bili takrat zopet prisiljeni k op- ravljanju mnoge meščanske utrditvene rabo- te. Ze leto dni pozneje, spomladi 1544, je od- bor štajerskih deželnih stanov obravnaval utrditvene potrebe Maribora*' in sklenil: Na prošnjo Mariborčanov in na priporočilo kra- ljevih vojnih svetovalcev na Dunaju dovolju- je stanovski odbor raboto »zum Gebaü (ob- zidje) und Befestigung der Stadt Marchburg«. Namreč, da naj vsak podložnik, ki biva do 2 milji daleč okrog Maribora, rabota 3 dneve. Dalje naroča sklep, da je treba na raboto po- slati močne ljudi,ki naj delajo od sončnega vzhoda do zahona. Obveznikom se dopušča možnost, da lahko tisti, ki ne more priti na raboto, plača Mariborčanom 4 pf v zameno za dan rabote. O sklepu je bil izdan rabotni pa- tent z datumom 14. III. 1544, najbrž za obve- stitev zemljiške gospode okrog Maribora. Tudi o tej deželski raboti ni omembe v Mest- ni knjigi. Da samo mestno vodstvo tedaj z utrdbenim stanjem ni bilo zadovoljno, kaže Puffova vest,"''^ da so se že 12. julija 1547 odposlanci mesta pogajali z grofom Salmom, tedanjim vojaškim poveljnikom Notranje Avstrije, za izposlovanje deželnega prispevka za utrditev Maribora. O uspehu omenjene prošnje ni po- datkov. Morda je ta akcija koristila mestu 3 leta pozneje, ko se je iz sredstev deželnih stanov začel graditi mejni kordon mestnih trdnjav proti Hrvatski in Ogrski, pri čemer je bil Maribor delno upoštevan. Izpričan dogodek iz 1551. leta, ko je sam od sebe padel večji del zida na severni strani obzidja, govori za to, da je bilo obzidje tedaj ali staro ali kot posledica turškega oblega- nja majavo, kar se ob deželski raboti 1544. leta ni moglo v celoti urediti. Zato je umljivo, da so meščanom v naslednjih letih kljub do- govorni toda šibki pomoči kmetov iz okolice ostale utrditvene skrbi. Čeprav za leta 1545— 1549 ni izročil o kakšnih utrditvenih delih, so mariborski meščani v teh letih opravljali mnogo rabote, kajti štirje kaplani oziroma beneficiati mariborske stolne župnije so se 1549 pritožili pri salzburškem nadškofu zara- di postopanja meščanov z njimi, tako med drugim: Mestni sodnik poziva beneficiate ka- kor lajike po mestnem slu, morajo se po volji meščanov javiti in ubogati. Silijo jih kakor lajike, da ponoči po ulicah stražijo, da z oro- žjem pri (obzidnih) vratih ter mostovih sto- jijo in z raboto jih bolj obremenjujejo kot druge ... Prosijo za odpravo tega."' Notranjeavstrijsko politično in vojaško vodstvo je okrog 1543 spoznalo, da za obram- bo poverjenih mu dežel pred turškimi vpadi ni zadoščala organizacija Vojne krajine po Slavoniji in tedanji Hrvatski in se je odločilo za gradnjo mejnega kordona mestnih trdnjav od zahodne Ogrske proti jugu skozi zahodno Slavonijo in Hrvatsko čez Bihač do Senja. Druga, notranja obrambna črta je v štajer- skem odseku obsegala Gradec, Fürstenfeld, Radgono, le deloma Maribor, dalje Ptuj, Or- mož in Brežice. Ker so bile obzidne utrdbe navedenih mest za strelno orožje in mine zastarele, je vojni svet kralja Ferdinanda I. okrog 1545 najel italijanske utrditvene stro- kovnjake, ki so pri utrjevanju obzidij uvedli gradnjo masivnih kamenitih bastij, v Mari- boru med 1550 in 1559 letom. Tu so vsa ta dela bila plačana z deželnimi sredstvi, bila torej opravljena brez rabote. Kljub temu jih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 91 V prednjem sestavku navajamo zaradi zveze s prejšnjimi in poznejšimi utrditvenimi deli.'^ Leta 1550—1552 so v Mariboru gradili t. i. Novo basti j o pri Koroških vratih obzidja, obe- nem 1552—1553 obnovili tedaj padli del na njihovi severni strani. Naslednji dve leti so pripravljali material in 1556.—1557. leta gra- dili ob obeh vzhodnih oglih obzidja. Ob seve- rovzhodnem je nastala še obstoječa Grajska basti j a in utrdbe pri tamkajšnjih obzidnih vratih, ob jugovzhodnem pa Nova bastija pri obdravski utrdbi (poznejšem Smodniškem stolpu) ter ob obalnem obzidju proti zahodu do bivše sinagoge. Od jeseni 1559. leta dalje je za utrditvena dela v Mariboru začelo pri- manjkovati sredstev, deželni odbor jih je bil dotlej porabil za 10.000 gl. Ze 1558 in ponov- no 1. marca 1560 je mestno vodstvo prosilo deželnostanovski odbor za odobritev dodatnih sredstev za ureditev majavega obzidja in dru- gih utrditvenih potreb, toda ugoditve ni bi- lo. Na skrbi mestnega vodstva so torej ostala še obsežna utrditvena dela, za katera v 16. in 17. stol. mnogokrat ni bilo dovolj mestnih dohodkov, zato pa mnogo meščanske rabote v zvezi z dogovorno kmetsko raboto okoli- čanov. Ker je Avstrija 1562 sklenila mir s Turki za 8 let, so se Mariborčani v tem času lažje ukvarjali s popravilom obzidja, o čemer sicer ni vesti. Je pa iz mestnega blagajniškega ob- računa (Cammerraitung) za leto 1573 razvi- dno, da je mestno vodstvo tega leta —verje- tno ne prvič — plačalo »266 pf. auf 2 Bau- meister am Stadtgebäu«. Ker v tem obračunu niso izkazana kakšna plačana dela, dovoljuje to sklep, da je pri teh mojstrih šlo za stalna voditelja rabote meščanov in dogovornih oko- liških kmetov. V zvezi s pretečim nastopanjem Turkov na Ogrskem je deželno vodstvo v obmejnih me- stih, obenem tudi v Mariboru, prevzelo 1573 stroške za gradnjo živilskega skladišča za primer obleganja. V utrditvenem pogledu je bil to opomin za mestno vodstvo. Sicer so se obrambne razmere začele za notranjeavstrij- ske dežele izboljšati, ko je v njih 1564 prev- zel vlado nadvojvoda Karel II., ki je v Grad- cu ustanovil posebne centralne oblasti, med njimi tudi vlado za Notranjo Avstrijo in zla- sti ko je isti 1578. leta prevzel še generalat nad slavonsko-hrvatskim delom meje proti Turkom. V tem času je Maribor zopet pogo- rel. Zaradi tega je mestno vodstvo v novem- bru 1582 prosilo notranjeavstrijsko dvorno komoro za triletni spregled mestnih davkov, čemur se je ugodilo."» Brez dvoma so- ob po- žaru trpeli leseni deli obzidnih naprav in zo- pet je bilo več let dodatne meščanske rabote. Najpomembnejša utrdba v samem Maribo- ru je bil od 1478 novi deželnoknežji grad, ki je bil že dolgo prej upravni sedež deželno- knežje gospoščine Maribor — podeželje. Od konca 15. stol. dalje so v njem bivali zakup- niki gospoščine, menjajoč se navadno vsaka 3 leta. Od 1575 dalje jo je imel dalje časa v zakupu Hans Khiszl, podjeten zemljiški rent- nik, obenem predsednik notranjeavstrijske dvorne komore. Ker je bil grad tedaj v grad- beno slabem stanju in prostorsko neustrezen, je notranjeavstrijska vlada 1583 odredila na njem popravila in prezidave, pri čemer so graditelji nehote porušili del vzhodno ob njem stoječega mestnega obzidja. Mestno vodstvo je terjalo njegovo obnovitev in vlada je temu 1584 ugodila. Kot je iz kolavdacij- skega spisa dvorne komore iz 1586. leta raz- vidno,*'' so vsa ta dela bila plačana od Khiszla na račun zakupnine v znesku 3987 pf. pfen. Prednje se navaja iz dveh razlogov. Prvič je iz dogodka razvidno, da podložniki deželno- knežje gospoščine Maribor — podeželje niso opravili za prezidave gradu svojega zemljiš- kega gospoda nobene rabote in drugič je de- želnoknežja uprava priznala mestu pristoj- nost nadzora nad stanjem obzidja, čeprav tu- di v breme samemu zemljiškemu gospodu mesta. Postopno napredovanje Turkov zadnji dve desetletji pred 1600 iz zahodne Ogrske tudi proti Prekmurju je imelo 1589 za posledico pregled o stanju oborožitve srednještajerskih mest, med njimi tudi Maribora, po vladnem orožnem komisarju.'"^ 1593. leta so se vsa štajerska mesta morala za leto dni oskrbeti z živili.*^ Morda je slednje bilo v zvezi z novo vojno napovedjo Turkov, ki se je nato vlekla do 1606. Navedeni dogodki so nenehno silili mestno vodstvo, da je skrbelo za utrditveno stanje mesta. Sicer za to razdobje ni znana kakšna posebna utrditvena rabota ob tem, toda vsakoletna dogovorna s kmeti gospoščine Maribor — podeželje je brezdvomno tekla, sicer bi ta mogla iti v izgubo in omenjeni stalni mestni gradbeni mojstri »zum Gebäu« so tudi imeli svoj delovni red. V to stanje je 6. maja 1601 butnil mestni požar, ki je upe- pelil večino mesta, med drugim tudi vse lese- ne utrdbene naprave obzidja (Mestna knjiga fol. 4 a). Notranjeavstrijska dvorna komora je sicer takoj poslala komisijo za ocenitev ško- de, toda koliko popusta pri davkih se je me- stu takrat dovolilo, ni evidentno. Sele aprila 1603 je prejelo od dvorne komore prispevek 1072 gl. za ponovno zgraditev župne cerkve in šele februarja 1608 se je mestu zaradi po- manjkanja sredstev spregledala obveznost plačila remanence za eno leto.** Podatki razo- 92 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 devajo težko finančno stanje vlade kakor me- ščanov, ki je kako desetletje dopuščalo le skromno sodelovanje slednjih z dogovorno rabotaj očimi kmeti okoliške gospoščine. Stro- kovna dela na utrdbah so pač morali na ob- činske stroške, manj rabotno, opraviti člani zidarskega in tesarskega ceha; tudi zato je občini primanjkovalo sredstev za davek. Da je ogrsko-tatarski vpad 1605. leta v okolici Fürstenfelda ter Borinja in turško plenjenje okrog Ormoža in Ljutomera pospešilo obno- vitev mariborskih utrdbenih naprav, je ver- jetno. Vesti o tem ni. Tridesetletno vojno (1618—1648) je čutila Notranja Avstrija pod Ferdinandom III. po silnih davkih, zaradi katerih so mesta obubo- žala. Vendar do sredine 17. stol. v mestno- utrditvenem pogledu Maribora ni bilo izjem- nih dogodkov. Zaradi trajajočih bojev s Turki in Ogri ob vzhodni meji Štajerske so v tem času tudi v Maribor prihajali za krajši čas oddelki vojaštva, med leti 1643—1648 prva stalnejša posadka. Bivanje vojaštva v mestu ni vplivalo na mestno utrditveno delo. Pač pa je mariborska Mestna knjiga 11. januarja 1638 zadnjikrat beležila dejanje, ki je bilo bistveno v zvezi z utrditveno raboto mesta, namreč konfirmacijo mestnih privilegijev po kralju Ferdinandu III. Od obstoja Mestne knjige je mestno vodstvo redno beležilo ome- njeno konfirmacijo vsakega vladarja," ver- jetno je isto storilo tudi že pred mestnim po- žarom 1513. leta, saj je veljavnost privilegi- jev bila odvisna od potrditve vsakokratnega vladarja oziroma mestnega gospoda, kar se je zgodilo v zvezi s t. i. dednim poklonom mesta temu (Erbhuldigung). Med raznimi pri- vilegiji mesta je bila tudi mitnina: vodna na Dravi, tržna v mestu, sukenska, t. i. Führ- fahrt in Freiung,«^ ki je bila osnova za že navedeni mitninsko-rabotni dogovor med mestnim vodstvom in podložniki gospoščine Maribor - podeželje. Dajatev mitnine je bila izvirno kraljev regal, ki je menda v 13. stol. prešla med dohodke deželnih knezov, od teh pa nato v obliki zakupa, tudi zastavnine (Verpfändung) dostikrat v upravo deželno- knežjih mest. Jasen primer podeljevanja mit- ninskega privilegija štajerskemu mestu pred- stavlja npr. listina vojvode Ernsta od 7. II. 1414, v kateri je ta mestu Gradcu zaradi mestne utrditve podelil vrsto mitninskih pre- jemkov."^ Ko je graško mestno vodstvo 1536 zamudilo obnovitev zakupninske pogodbe za mitnino z vlado, jo je kralj Ferdinand I. hotel kratkomalo ukiniti in 1707 je bila Gradcu skozi stoletja v zakup dana mestna mitnina odvzeta.'" Ni pismenega podatka o tem, kdaj je bila mitnina podeljena Mariboru, zgoditi se je to moralo pred koncem srednjega veka, morda celo že v 14. stol., verjetno tudi v zvezi z utrditvenimi potrebami. Ni pa med evidentnimi listinami, mestnimi letnimi ob- ' računi in med zapisi Mestne knjige nobenega zapisa, ki bi govoril izrecno v mitninskem zakupu po mestu, ali o odvajanju mitnine de- želnoknežji blagajni. Zgodovinar P. Schlosser je našel — žal ni navedeno kje — podatek, ki o zadevi mnogo pove: 1726 je cesar Karel VI. sprejel dedni poklon svojega mesta Mari- bora in temu pustil mestno mitnino zato, da s to Maribor »als Stadt bestehe und ihre Ringmauer und anderes Bollwerk zur Defen- sion unterhalte«.''' Zadevni dedni poklon v Mestni knjigi ni več zabeležen, tudi R. Puff zanj ne ve, zadnji štajerski deželnostanovski dedni poklon pa se je opravil dve leti po- zneje, seve zaradi potrditve stanovskih privi- legijev. Iz prednjega podaka sledi, da je Ma- ribor 1726 in še dalje izjemno imel v lasti privilegij mitnine in to prav zato, da je z njeno pomočjo nadalje vzdrževal mestne utrd- be, seve na način, kakor je to mestno vod- stvo dotlej že dolgo delalo, namreč po mit- ninsko-rabotnem dogovoru s kmetskimi pod- ložniki gospoščine Maribor - podeželje. Po tem dogovoru je potekala po mestu pravno »priposestvovana« utrdbena kmetska rabota določenih vasi in hub — vsako leto po 3 dni — tudi skozi 17. in 18. stoletje vse do ca. 1782. leta, ko je cesar Jožef II. tudi v Mariboru ukinil status trdnjave. Kot je že bilo navedeno, so med obvezne storitve srednjeveškega meščana sodile poleg utrdbene rabote tudi razne stražne službe ob obzidju in na njem ter pri obzidnih preho- dih. V terezijanskem davčnem katastru za te- danjo mestno občino Maribor je še navedena »Lista (seznam) stražnega davka (des Schaar- und Wachtgeldes), naloženega vsemu me- ščanstvu deželnoknežjega mesta Maribor 1749«.'' In v javni zemljiški knjigi magistra- ta Maribor, naloženi 1780. leta, je v tomih I. do V. za leta 1782—1847 pri posameznih vlož- kih, vendar samo za staromestne hiše, tudi vpisana davščina »Schaar- und Wachtgeld«. Ta davščina pove, da je mestno vodstvo kdaj pred 1749. letom v soglasju z meščani spre- menilo njihove javne stražne storitve v da- vek (relutum) za plačilo mestnih stražnikov, toda v zvezi s tem se pojavlja vprašanje: Kaj pa je bilo z meščansko utrdbeno raboto kot javno obveznostjo? Ta ob času spremembe stražnih služb v davek v tem smislu za mesto ni bila več aktualna, da bi bremenila me- ščane, ker so utrdbeno raboto tedaj in že dolgo prej vsako leto pogodbeno opravljali kmetje gospoščine Maribor - podeželje pod KKONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 93 vodstvom za to plačanih mestnih gradbenih mojstrov, kar je utrdbenim potrebam mesta v 17. in 18. stol. zadoščalo. Pretvorba zgolj stražnih storitev v davek indirektno potrjuje obrazloženi pomen cesarjeve nadaljnje odo- britve mitnine Mariborčanom 1726. leta. S tem, ko je cesar Jožef II. po 1780. letu tudi Mariboru ukinil status trdnjave, je temu pre- nehala stvarna osnova za utrdbeno raboto. Kot kažejo posamezni dogodki v času od 1650. do 1780. leta, je bilo vzdrževanje mest- nih utrdb v tem zadnjem obdobju manj pri- zadevno, to zlasti po letu 1699 (Sremski Kar- lovci), ko so bili Turki dokončno pregnani na Balkan in je vsa Ogrska bila dedno podre- jena Habsburžanom. Totalna mestna požara 1648. in 1650. leta sta ne samo za dolga leta osiromašila meščane, ki so bili v okolici me- sta manj premožni, ampak sta tudi mesto spravila skozi vrsto let v finančne težave in pasivnost. Tako je 1663 pod vplivom naliva padel večji del mestnega obzidja blizu gra- da. Ker je magistrat kar pet let odlašal s postavitvijo zida,'" ga je zgradU graščak grof H. Khiszl na svoje stroške in ga celo priklju- čil svojemu gradu. Leta 1664 se je v mestu za stalno nastanila vojaška posadka in v le- tih 1680—1681 je kuga močno razredčila me- stno prebivalstvo, kar je podjetnost mestnega vodstva hromilo. Sicer je 1683 dunajska vla- da zadnjikrat opozorila tudi štajerska mesta, da naj se pripravijo na možno turško oblega- nje, toda iztek naslednje avstrijsko-turške vojne in posledice mestnega požara avgusta 1700 so zopet preusmerile aktivnost mestnega vodstva. Po omenjeni dedni poklonitvi mesta vladarju 1726 je to začelo gospodarsko zopet napredovati in da je mestno vodstvo deloma le skrbelo za mestne utrdbe, pove P. Schlos- serjeva vest iz 1729. leta, da so Mariborčani tedaj držali mestno obzidje in utrdbe v njem v urejenem stanju. Za leto 1765 poroča so- dobni zgodovinar Aqil. Jul. Cäsar, da je Ma- ribor še opremljen z jarkom, obzidjem in utrdbami v njem. Po ukinitvi utrdbenega stanja je v Mariboru dokaj hitro potekalo rušenje obzidja in njegovih stolpov ter zasi- pavanje obzidnega jarka: Izraz rabota, ne robota, pa je kmetskemu prebivalstvu v Po- dravju ostal znan. OPOMBE 1. F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, knj. V, 1928, št. 154, 462, 506. Tudi v J. Mlinaric, Gradivo za zgodovino Mari- bora, 1. zvezek, 1976, št. 47, 60, 63 (v nadalje- vanju GZM). — 2. GZM 1/85, 1/86. — 3. F. Kos, Gradivo IV/88, 105; H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark, Bd. 1, 1936, str. 163, — 4. F. Kos, Gradivo IV/659; tudi GZM I/ll. — 5. F. Kos, Gradivo IV/854 (GZM 1/34) in V/122 (GZM 1/46). — 6. F. Kos, Gradivo IV/716 (GZM 1/15) od 1185 in IV/761 (GZM 1/21) od 1189. leta. — 7. F. Kos, Gradivo 111/408. — 8. Prav tam. — 9. F. Kos, Gradivo, V/829 (GZM 1/69). — 10. Prav tam. — 11. A. Dopsch. Die landesfürstlichen Ge- samturbare der Steiermark aus dem Mittelalter, 1910, str. 60. — 12. L. Haupmann, Maribürske študije. Rad Jugoslavenske akademije, knj. 260, 1938, Str. 82. — 13. H. Wengert, Die Stadtanlagen in der Steiermark, 1932, str. 12, 73. — 14. Morda Urk. 3382 Landesarchiv Graz. — 15. J. Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark in Miittelater, 1893, geslo Marburg, zmes »alte Burg«. — 16. F. Kos, Gradivo IV, 470 (GZM 1/3) »Castrum Marchburg«. — 17. R. G. Puff, Marburg in der Steiermark, II, 1847, str. 40. — 18. C. Schinutz, Historisch-topographisches Lexicon von Steier- mark, II, 1822, Str. 490. — 19. H. Pirchegger, Gesch. d. Stmk., I, 1936, str. 367. — 20. F. Bas, Maribor, Geografski vesitnik II, 1926, str. 66. — 21. Pojem oppida glej v H. Planitz, Die deutsche Stadt im Mittelalter, 1954, str. 232, 234. — 22. F. Kos, Gradivo IV/779 (GZM 1/27). — 23. Po M. Schlosserju, Marburg an der Drau als Festung, Zeitschrift des Historischen Vereins für Steier- mark, 33, 1940, Str. 15. — 24. Brav tarn, str. 50. — 25. H. Ebner, Das Städtewesen in der Steier- mark am Ausgang des Mittelalters, v zbocnilm W. Rausch, Die Stadt am Ausgang des Mitte- latere, 1974, str. 320. — 26. M. Planitz, Die deut- sche Stadt im Mittelalter, str, 118, 251—253. — 27. H. Pirchegger, Der Besitz der Kärntner Klöster und Pfarren in der Steiermark, Carinthia I, 151, 1961, Str. 516. — 28. Monumenta historica ducatus Cariruthiae, VII, 1961, 275, 276 (GZM 11/106, 109). — 29. Monumenta historica ducatus Carinthiae, VIII, 1963, 286 (GZM III/36). — 29a. Mestna knjiga Maribora, pag. 2 b, privilegij voj- vode Rudolfa IV. o zazidavi mestnih pogorišč. — 30. H. Pirchegger, Marburg in alter Zeit. Zbornik Fr. Hausmann, Südsteiermark, 1925, str. 344. — 3J. R. Puff, Marburg in der Steiermark, II, 1847, str. 78—79. — 32. Landesarchiv Steier- mark, 2968. — 33. Glej F. Khull, Eine alte Kriegsordnung der Stadt Marburg. Mitteilungen des Historischen Vereins für Steiermark, 45, 1897, Str. 242. — 34. J. Wichner, Geschichte des Benediktinerstiftes Admont 1874—76, II, št. 277, leta 1284 (GZM 11/56). — 35. B. Otorepec, Gradi- vo za zgodovino Ljubljane, III/l. — 36. Stmk. Landesarchiv. Urkunde 2920. — 37. R. Peinlich, Die ältere Ordnung und Verfassung der Städte in Steiermark 1879, str. 23, — 38. A. Muchar, Geschicte des Herzogthums Steiermark, VI, 1859, Str. 315. — 39. H. Pirchegger, Marburg in alter Zeit, Alpenländische Monatblätter 1924, str. 683. — 40. Landesarchiv Steiermark, Urk. 6,^41 b; B. Seuffert und G. Kogler, Die ältesten steieri- schen Landtagsakten, II, 1958. — 41. Prav tam. — 41a. R. Puff, Marburg in der Steiermark, II., Str. 81. — 42. Landesarchiv Steiermark, Archiv der Stadt Marburg, Steuerbücher. — 43. H. Pirch- egger, Marburg in alter Zeit. Alpenländische 94 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Monatshefte, 1924, str. 683. — 44. J. Chmel, Mo- numenta habsburgica, I. Abt., 2. Bd., str. 836, Reg. MXVII. — 45. A. Muchar, Geschichte des Herzogthums Steiermark, VIII, str. 81. — 46. J. Chmel, Monumenta habsburgica, I. Abt., II. Bd., Str. 715, Reg. DCXLIII. — 47. H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark, Bd. II, str. 276. — 48. A. Muchar, Urkundenregesten für die Ge- schichte Innerösterreichs 1312—1500. V: Archiv für österreichische Geschichtsquellen, II, 1849. št. 198, 223, 406, 447 in 510. — 49. Landesarchiv Stmk., Patentenreihe, letnik 1506. — 50. A. Mu- char, Geschichte, VIII, str. 238. — 50a. H. Pir- chegger, Geschichte. II, str. 346. — 51. H. Pirche- ger, Geschichte, II, str. 374. — 52. A. Muchar,Ge- schichte, VIII, Str. 390. — 52a. H. Pirchegger, Geschichte, II, str. 380. — 53. A. Muchar, Ge- schichte, VIII, 183 in H. Pirchegger, Landesfürst und Adel in der Steiermark, 3, 1958, str. 174. — 54. J. A. Kumar, Geschichte der Burg und Fa- milie Herberstein, 1817, III, str. 133. — 55. Marchburg Land; glej reg. št. 1404 v G. Göth, Urkendenregesten für die Geschichte der Steier- mark von 1252—1580, v Mitteilungen des Histo- rischen Vereins für Steiermark, XIII, 18&1. — 56. Krajevna določitev (redukcija) nemških na- seljnih imen izvedena po Zahnovem Ortsnamen- buch der Steiermark im Mittelalter, 1893. — 57. Landesarchiv Steiermark. Stockurbar Marburg- Land, Bd. 43, št. 109. — 57a. A. Muchar, Ge- schichte, VIII, Str. 398, 422. — 58. Landesarchiv Steiermark, Fond Marburg-Puff. — 59. R. Pein- lich, Die ältere Ordnimg und Verfassung der Städte in Steiermark, 1879, str. 23. — 60. Landes- archiv Steiermak, Landtagshandlungen 1537—53. — 60a. R. Puff, Marburg 11/109. — 61. I. Orožen, Das Bistum und die Diözese Lavant, I, 1875, str. 555—556. — 62. Landesarchiv Steiermark, Akti »Militairia-Befestigungen steiermärkischen Städ- te 1549—62, Abrechnungen der Gebäu zu March- burg 1551—1559«. — 63. Landesarchiv Steier- mark — Innerösterreichische Hofkammer Akten- repertorium 1582/XI, št. 45. — 64. Landesarchiv Steiermark, Innerösterreichische Hofkammer Aktenrepertorien 1586/1V, št. 13 in 1584/VI, št, 56. — 64a. R. Puff, Marburg 11/113. — 65. P. Schlosser, Maribor als Festung, Mariborer Zeitung, 236/1939. — 66. Landesarchiv Steier- mark, Innerösterr. Hofkammer Aktenreperto- rien: 1601/V, št. 5, 1603/IV, št. 38, 1608/11, št. 61. — 67. Maksimiliana 1514, fol. 43 a, b; Ferdi- nanda (I.) 1521, fol. 44 a, b; Ferdinanda II. 1598, fol. 52 a—53 a; Ferdinanda III. 1638, fol. 227 a—228 a. — 68. Mestna knjiga Maribora, fol. 295 a—297 b, poleg vaških sejemskih ob patro- natskih dnevih na ozemlju mairiborskega dežel- skega sodišča. — 69, F. Popelka, Geschichte der Stadt Graz, 1928, I, str. 351. — 70. Prav tam, str. 349, 362. — 71. P. Schlosser, Mariborer Lo- kalgeschichte. Mariborer Zeitung 1939, št. 236. — 72, P. Schlosser, Beiträge zur Geschichte Ma- ribors, III. Minoritenkloster und Turm, Mari- borer Zeitung, 29/1939; za Gradec R, Puff, Mar- burg 11/189, — 73. P. Schlosser, Marburg an der Drau 1789, opomba 13, objavljeno v Deutsche Rundschau für Geographie, XXXVI, 1914, H. 10. — 74. R. Puff, Marburg 11/147. PRISPEVEK K RAZVOJU NOSE V 17. STOLETJU NA SLOVENSKEM GROBNI NAJDBI IZ BETNAVE PRI MARIBORU IN GRADU PRI SLOVENJEM GRADCU ANDREJA VRISER Večletno delo na področju kostumologije V mariborskem muzeju je doslej že pripeljalo do nekaterih raziskovalnih izsledkov, ki so bili objavljeni v strokovnih glasilih. V raz- pravah so bila zajeta predvsem oblačila 19. in 20. stoletja, samo okvirno pa nekaj sta- rejših oblačilnih kosov. V resnici je v naši posesti le nekaj ostankov oblačil iz 17. in 18. stoletja, starejšega gradiva pa sploh ne pre- moremo. Mariborski muzej si že od nastanka ko^ stumske zbirke prizadeva, da bi zbirko spo- polnil tudi z oblačili iz starejših obdobij. Do nedavnega so bili najstarejši predmeti v tej zbirki ostanki ženske in moške noše iz 17. stoletja iz grobne najdbe v Betnavi pri Ma- riboru, odkrite leta 1939. V letu 1978 pa je muzej tem dokimientom pridružil še oblačilne ostanke iz druge grobne najdbe, prav tako iz 17. stoletja, ki jih je pridobil z raziskoval- no akcijo na Gradu nad Slovenjim Gradcem, j Mimogrede naj povem, da so si z grobnimi i najdbami pomagale že številne kostumske zbirke v svetu in da so mnoga, na ta način pridobljena oblačila v stalnih muzejskih raz- stavah (npr. v Bavarskem nacionalnem mu- zeju v Münchnu).' V nadaljevanju želim predstaviti oblačilne ostanke iz obeh omenjenih grobnih najdb, jih slogovno opredeliti in, kolikor je to mogoče, rekonstruirati nošo časa, iz katerega najdbe izvirajo, to je iz prve polovice 17. stoletja. 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Nakit iz grobnice v Bet- navi (okoli leta 1636) Pomudimo se najprej pri najdbah iz Bet- nave. O muzejski akciji, ki jo je leta 1939 vodil profesor Franjo Baš, zasledimo v Ča- sopisu za zgodovino in narodopisje naslednje podatke: »Konservirane so bile nadalje v precejšnji meri tkanine z evangelskega poko- pališča na Betnavi, ki smo ga izkopavali v aprilu in maju 1939 in ki je dal točno dati- rano in krajevno določeno sliko deloma ple- miške, deloma meščanske noše ter nakita iz konca XVI. in začetka XVII. stoletja (kosi ženske obleke, avba, ovratnik, manšete, ga- maše, čevlji, kosi srebrnih verižic, pasov, zla- ti uhani, prstani, zapestnica, rapir, gort in ostroge) in končno pokopališki inventar z bronastimi krstami, ognjeno pozlačenimi na- pisnimi ploščami ter v bakreni krsti vloženo leseno krsto s slikanimi ornamenti.. .«'^ Tako je bilo zapisano pred 40 leti. Nekaj predmetov se ni ohranilo do danes, vendar pa nam za kostumološko dokumentacijo lahko rabijo naslednje najdbe: 2 ženski lobanji z ohranjenima pričeskama, ena tudi s pokri- valom, kosi ženske suknene obleke, volnene nogavice, deli srebrnih verižic, ostanki pa- sov, stekleni biseri, prstani, zapestnica, na- dalje ostroge, rapir ter 2 napisni plošči s krst s podatki o pokoj nicah. Ohranjeno gradivo iz Betnave nam dovo- ljuje, da lahko povemo kaj več o ženski noši zgodnjega 17. stoletja. Po podatkih na na- pisnih ploščah s krst vemo, da sta bili pokoj- nici plemkinji vdova Ana Schiffer, rojena Sinzendorf (rojena okrog 1564, umrla 1629) in Helena Herberstein, rojena Schiffer (roje- na okrog 1588, umrla 1636). V čas njune smrti, to je med 20. in 30. letom 17. stoletja, j moremo torej postaviti večji del grobnih ; ostankov. Od oblek so se ohranili samo kosi grobega rjavega sukna, ki sami po sebi še ne pričajo o kroju obleke. Na tem mestu, menim, da je treba sprego- voriti nekaj besed o ženski noši, ki jo zašle- , dimo v prvi polovici 17. stoletja v naših ] krajih. Na splošno je bila tedaj še v veljavi j moda, ki se je po Evropi razširila iz Španije. ; Španska moda se je rodila v družbenih raz- ; merah, v katerih je živela Španija v 16. sto- ' letju. Konservativnost dvora in plemstva te ¦ dežele sta se nazorno zrcalila tudi v noši. ; Španska moda je dajala prednost temnim barvam, pogosto črni, in je v celoti ustvarjala resnoben, zapet videz. Žensko nošo sta se- ; stavljala spodnje in vrhnje oblačilo. Značil- ; nosti vrhnjega oblačila so bili ozek, prek pasu segajoči steznik, odprti rokavi in trdo, z žič- natim obodom podprto in proti tlom razšir- ¦ jeno krilo, imenovano verdugado. Neizogiben j sestavni del te noše so bile čipke, nabrane ; okoli vratu v širok in škrobljen ovratnik, ki je spominjal na mlinski kamen (nem. Müll- ^ steinkrause); tudi rokavi spodnjega oblačUa, ki so gledali skozi odprte rokave vrhnje ob- leke, so bili okrašeni s čipkastimi manšetami. : Ženske obleke so bile poleg tega še obšite ; z različnimi trakovi, pentljami, dragimi in ¦ umetnimi kamni ter okrašene z nakitom. Vse j povedano velja seveda v prvi vrsti za pie- \ miško nošo in še to samo za slovesna obla- ' čila. Vsakdanje obleke plemkinj so bile pre- ; proste j še in so se v veliki meri približevale j krojem meščank. • 96 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Slcica pričesk in čevlja iz grobnice v Betnavi prva po- lovica (17. stoletja) Oblačila iz 16. stoletja so danes v splošnem velika redkost, premorejo jih samo nekateri evropski muzeji. Toliko dragocenejše doku- mentarno gradivo so zato likovne upodobitve, predvsem portreti ljudi iz omenjenega časa. Res je sicer, da moramo pri likovnih virih upoštevati dejstvo, da so slikarji utegnili pri oblekah naslikati več, kot so ljudje v resnici imeli, prav gotovo pa niso slikali oblek, ki bi bile v nasprotju s slogom svojega časa. Tudi portreti, ki jih imamo, so nenado- mestljiv vir za preučevanje noše. Dokazujejo nam, da so modne novosti iz vodilnih evrop- skih dežel prihajale tudi do nas. Prihajale so največkrat z zamudo in so se pogosto z za- mudo tudi poslavljale, primerjave s tujim portretnim gradivom pa pričajo, da nekih velikih in bistvenih razlik v oblačenju med ljudmi v naših deželah in zunaj nje ni bilo.' Ce se povrnemo k najdbam iz Betnave in ostankom ženske obleke in slednje primerja- mo s tem, kar nam prikazujejo upodobitve, lahko z zanesljivostjo trdimo, da pokoj niči nista bili pokopani v razkošnih španskih no- šah, ki sta jih za življenja prav gotovo nosili. Po ostankih iz groba lahko sklepamo, da je šlo za preprosto nabrano krilo, ki je sodilo k vsakdanji obleki ali pa je bil to morda celo del posebnega, za pokop sešitega oblačila. Zal se nam do današnjega časa niso ohra- nili ženski čevlji, ki so bili prav tako naj- deni v betnavski grobnici, in nam o njih pri- poveduje samo fotografija. Ena od pokojnic je nosila odprte čevlje s sponko in srednje visoko peto ter razmeroma debelim podpla- tom. Bil je to torej preprost kroj obutve brez posebnih okraskov, kar je ustrezalo skromni obleki, ki smo jo opisali. O obutvi nam por- KRONIKA. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 97 treti kaj malo povedo, saj segajo ženska obla- čila do tal in je v najboljšem primeru videti samo konice čevljev. Dragocen dokument in hkrati redkost sta med betnavskimi najdbami ženski lobanji, na katerih so se ohranili lasje, počesani v priče- ski po tedanji modi. Po zaslugi portretov ve- mo o pričeskah sorazmerno precej. Do vratu zapeta španska obleka je narekovala poseben tip pričeske: zaradi trdih ovratnikov so bili lasje največkrat počesani strmo navzgor, spleteni so bili v kite ali pa razčesani tako, da so puščali prost vrat. Lasje na eni od lobanj so počesani nav- zgor, speti so na temenu, pokriva pa jih okrogla, z drobnimi pentljami okrašena av- bica. Pričeska na drugi lobanji je drugačna: lasje so počesani na prečo in spleteni v dro- bno kito, položeno okoli glave; nekoč so verjetno mehko padali na čelo. Iz povedanega sledi, da imamo opraviti s pričeskama, ki sta značilni za prvo polovico 17. stoletja in ki ju zasledimo ne samo na mnogih portretih, marveč celo na vrsti sak- ralnih plastik. Roka neznanega kiparja je npr. izrezljala kip sv. Barbare iz Leš pri Pre- valjah, danes v mariborskem muzeju, in predstavila svetnico povsem po okusu teda- nje mode. O tem nam poleg oblačila nazorno pripoveduje tudi pričeska. Lasje svetnice pa- dajo v mehkem loku ob licih, zadaj so speti in vrh glave prekriti z avbo, podobno kot si je urejala lase ena od pokojnih plemkinj. Pri- česki, kakršni zasledimo na Betnavi, nam kažejo tudi številna druga dela, npr. votivne podobe in nagrobniki. Pomembno skupino med betnavskim gradi- vom predstavlja nakit. Okra.sje iz žlahtne ko- vine in dragih kamnov je bilo vselej tesno povezano z oblačilom, bilo je sestavni del noše, betnavski nakit pa kaže omeniti tudi zato, ker je to naš edini osebni nakit iz 17. stoletja. Naj povem v tej zvezi nekaj kratkih besed o pomenu nakita v 16. in 17. stoletju, torej v obdobju španske mode. Kakor je bila za to modo značilna strogost, ki se je zrcalila v krojih in barvah oblek, tako je bila pose- bna vloga dodeljena nakitu, s katerim so ne- kako blažili ta resnobni videz. Žensko nošo so v tem času krasile različne ogrlice, okrasne verižice, najrazličnejši obeski z dragocenimi kamni, diademi, zapestnice itd. Ne v modnih obdobjih pred špansko ero in tudi ne pozneje niso nakitu posvečali tolikšne pozornosti. Ra- zumljivo je popraševanje po dragocenem ok- rasju zaposlovalo številne umetnike, zlatarje in draguljarje. Iz betnavske grobnice izvira naslednji na- kit: zapestnica, pet prstanov, uhani, dva ko- vinska našitka, nekaj kosov iz bronaste žice spletenih verižic, sklepanec in nekaj bruše- nih steklenih jagod. Naj sežeto podam nekaj ugotovitev, ki so bile zapisane o betnavskem nakitu ob razstavah tega gradiva v letih 1968 in 1971.'* Spretno zlatarsko izdelavo razode- vajo uhani, najprej dva zlata uhana, obliko^ vana v drobni spiralno zaviti kačici, ki ju vrh emajliranih glavic krasita vgrajena diaman- ta, nadalje zlat uhan z zaponko v obliki zma- jeve glave. Dva našitka v obliki rozete kaže- ta ostanke belega in zelenega emajla. Dognan zlatarski izdelek pomeni zapestnica, ki jo se- stavljajo kovani in prepleteni obročki, po- zornost pa zaslužijo tudi prstani. Po svoji vrednosti se na prvo mesto uvrščata dva zla^ ta obročka, eden s smaragdom, drugi z drob- nil diamantom, oba pa z ostanki črnega emajla. Preostali trije zlati prstani so raz- lično okrašeni, eden z belim ema j Hranim križcem, drugi z mrtvaško lobanjo, tretji, za katerega domnevamo, da je otroški, pa ima v obročku nakazani sklenjeni roki, na vrhu droben rubin z dvema emajliranima cveti- cama, na spodnji strani pa ploščico z vgra- viranim napisom IHS. Ostanki bronaste ve- rižice, sklepanec in steklene jagode so ne- dvomno prav tako sodili k okrasnim dodat- kom noše umrlih plemkinj. Betnavski nakit je dragocen ne samo po svoji materialni vrednosti, ampak je tudi iz- redno zgovoren kot kostumološki dokument. V glavnem poznamo pri nas nakit 17. sto- letja samo s portretov. Še bolj kakor pri upo- dabljanju oblačil se tu srečujemo s proble- mom, ki sem ga že omenila, namreč z mo- žnostjo, da upodobljenci vendarle niso bili lastniki vsega, kar nam kažejo podobe. Zna- no je, da je bilo treba za upodabljanje laž- nega nakita plačati kar precej denarja. Ka- korkoli je že bilo, na portretih 16. in 17. stoletja nakita vsekakor ne manjka. Ce vzporejamo betnavski nakit s tem, kar nam ponujajo portreti, se nam sama po sebi vsiljuje misel, da so pomisleki okoli izvirnosti naslikanega nakita upravičeni. Betnavske najdbe iz časa okoli 1636 govorijo sicer o ka- kovostnem in decentnem zlatarskem delu, so pa v primerjavi z nakitom, ki ga poznamo s slik, več kot skromne. Res je, da sta bili pokoj niči nemara nižjega rodu kot vrsta upo- dobljenk, morda jima tudi niso dali v grob vsega nakita, ki sta ga premogli. Betnavski nakit izpričuje izbran umetnostni okus in zdi se, da je bila pomembnost nakita prej v tej izbraruosti kakor pa v njegovi zunanji baha- vo sti in obsegu. 98 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Naris in skica suknjiča ter čevlja iz grobnice z Gradu riad Slovenjim Grad- cem (prva polovica 17. stoletja) Le malo lahko ob betnavskih najdbah spre- govorimo o moški noši. Od oblačila se ni ohranilo nič; kar je ostalo, so v bistvu deli vojaške opreme: ostroga, bodalo in rapir.. Po obliki ostroge je mogoče ugtoviti, da se je pritrjevala na obuvalo z nartnim in pod- platnim jermenom, značilen je tudi dolg, navzgor obrnjen vrat s šesterokrakim koles- cem. Ce nam je betnavska grobnica ponudila le skromno dokumentacijo o moški noši prve polovice 17. stoletja, se je mariborskemu mu- zeju posrečilo skoraj 40 let pozneje pridobiti ostanke moške noše tega časa v cerkvi sv. Pankracija na Gradu pri Slovenjem Gradcu. V tej cerkvi je grobnica, v kateri je pokopan Andrej Tavčar, župnik iz Starega trga pri Slovenjem Gradcu, ki je umrl leta 1638. Ra- ziskovalna akcija, ki jo je muzej opravil leta 1978, je odkrila, da sta bili v grobnici dve okostji in ostanki moškega suknjiča, nogavic in čevljev.5 Ker je šlo za posvetno in ne du- hovniško obleko, se je upravičeno postavilo vprašanje, koliko so ostanki oblačila pripa- dali župniku Tavčarju in ali ni morda to ob- leka drugega pokojnika. Nadaljnje razisko- vanje je vsekakor pokazalo, da gre za kroj suknjiča, ki sovpada s časom Tavčarjeve smrti, to je s koncem 30. let 17. stoletja, oblačilu pa ustreza tudi obutev. Cas, kateremu pripada slovenjegraška najd- ba, se je že bistveno oddaljil od napotkov španske mode. Medtem ko se je tradicija te mode počasneje poslavljala pri ženski noši, so se moški kroji v času tridesetletne vojne že otresali španske togosti. V veljavo so pri- šli ohlapnejši suknjiči z razprtimi rokavi, da je bilo videti podlogo ali srajco. Prej v ok- rogle oblike napete hlače segajo v tem ob- dobju od kolen, široke so in okrašene s pent- ljami. Značilnost časa so tudi mehki in široki ovratniki, pogosto okrašeni s čipkami. K tej KROMKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 99 noši so moški nosili nogavice in čevlje z niz- ko peto, pogosto pa tudi visoke škornje, ka- terih golenice so zavihovali na različne na- čine. Suknjič, ob katerem ugibamo, ali ga je no- sil starotrški župnik Andrej Tavčar, je ob vseh poškodbah, ki jih je utrpel v skoraj treh in pol stoletjih, sorazmerno dobro oh- ranjen; vsekakor dovolj določno izpričuje kroj, vrsto blaga in način šivanja. Suknjič je ukrojen iz rjasto rjavega žameta, sega do ko- len, v pasu je rahlo oprijet, v spodnjem delu pa nekoliko nabran. Od vratnega izreza do spodnjega roba je na sprednji strani pošit z drobnimi, oblečenimi gumbi, ki jim odgo- varja vrsta gumbnic na drugem robu, enaki gumbi in gumbnice so tudi na razporku na hrbtni strani suknjiča, ki sega skoraj do po- lovice hrbta. Nadaljnja slogovna razpoznav- na značilnost je oblika rokavov: ti segajo pri- bližno do komolcev, so spredaj odprti in na obeh koncih razporka okrašeni s pentljami. Ce si k temu suknjiču zamislimo še srajco s širokim ovratnikom in ohlapnimi rokavi, ki so silili skozi razporke, dobimo tipično nošo iz 2. četrtine 17. stoletja, kot nam jo ponu- jajo tudi mnogi naši portreti. Ob tej ugotovitvi ne moremo zgrešiti, če rečemo, da so k suknjiču brez dvoma pripa- dale še široke dokolenske hlače. To trditev potrjuje tudi del ohranjene dokolenske tkane nogavice in pa ostanki usnjenega obuvala, ki ga je bilo mogoče presenetljivo nazorno re- konstruirati. Čevelj ima oglato oblikovano kapico, nizko peto in čez nart segajoč jezik, skozi katerega je bila vdeta vezalka. Gre za tip čevlja, ki se je s spremembami uveljav- ljal že od 16. stoletja in je ostal v rabi še vse 18. stoletje. Naš čevelj, dasiravno ohra- njen samo v kosih, je doslej edini primerek obutve iz 17. stoletja pri nas. Najdbi iz Betnave pri Mariboru in Gradu nad Slovenjim Gradcem sta doslej naše naj- starejše kostumološko gradivo.' Ne dvomimo i pa, da bi mogli, kakor drugod po svetu,"' s I premišljenimi in tehnološko izpeljanimi ak- cijami odkriti po isti poti še katera za kul- turno zgodovino pomembna pričevanja. j OPOMBE 1. E. Nienholdt, Kostüme des 16. und 17. Jahrhunderts, Braunschweig 1962. — 2. Časopis za zgodovino in narodopisje, XXXIV/3—1, 1939, str. 245. — 3. A. Vrišer, Modna noša na portre- tih 17. stoletja na Slovenskem, Maribor 1974 (tipkopis diplomske naloge). 4. H. Stular, Umet- na obrt 17. stoletja na Slovenskem, katalog raz- stave Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, Narodna galerija, Ljubljana 1968, str. 160. M. Šetinc, Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem, katalog razstave, Pokrajinski muzej, Maribor 1971, str. 40, 41. — 5. Grobnica je bila prvič odprta leta 1955 ob restavratorskih delih v cer- kvi. — 6. V. Sribar-V. Stare, Ostanki srednje- veškega oblačila na freisinškem Otoku pri Do- bravi, Loški razgledi, XXIV 1977, str. 34. LITERATURA i. Tristo let mode na Slovenskem (S. Vrišer), Pokrajinski muzej Maribor, 1965. — 2. Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem I. (H. Stular) Na- rodna galerija Ljubljana, 1968. — 3. Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem (M. Šetinc), Pokra- jinski muzej Maribor, 1971. — 4. S. Vrišer, Zbir- ka modnih noš v Pokrajinskem muzeju v Ma- riboru, Kronika, Ljubljana, 1968. — 5. S. Vrišer, Mariborski muzej I - Kostumska zbirka. Kul- turni in naravni spomeniki Slovenije (Zbirka vodnikov), Ljubljana 1978. — 6. E. Steingräber, Alter Schmuck, München 1956. — 7. E. Thiel, Geschichte des Kostüms, Berlin 1963. — 8. E. Toranova, Sperkärstvo na Slovensku, Bratisla- va 1976. — 9. A. Baš, Noša na Slovenskem v poz- nem srednjem veku in 16. stoletju, Ljubljana 1970. 100 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 NAPAD USKOKOV NA KOSTANJEVISKO CISTERCO LETA 1736 JOZE MLINARIC Nad glavnim vhodom v nekdanji kostanje- viški samostan, ki ga stražita dva obrambna stolpa s strelnimi linami, je upodobljena fre- ska z napisom, nanašajoča se na napad Usko- kov na samotan v čau opata Rudolfa Kušlana (1723—1736), na nedeljo 29. julija 1736, ko je kostanjeviška fara slavila svojega patrona. Vhod in fresko, delo slikarja Fr. Jelovška, z napisom je dal napraviti opat Aleksander bar- ron Taufferer (1737—1760). Kronogram, za- pisan v porog Uskokom pa daje letnico 1737 ter se glasi: ECCE lANVA COELI ION FVRES NEC VALLACHI NEQVE LATRONES AST IVSTI INTRABVNT IN EAM (Glejte vrata nebeška, skozi katera ne bodo stopili ne tatovi, ne Vlahi in ne razbojniki, ampak samo pravični). O napadu Uskokov na kostanjeviško cister- co 29. julija 1736 imamo ohranjeno vrsto poročil iz samostana samega kot tudi poro- čila in dopise kranjskega deželnega vicedoma in drugih deželnih političnih oblastnih in- stanc ter vojaških oblasti z območja Vojne krajine na vladarja in na notranjeavstrijsko vlado. Prva poročila se nanašajo na sam na- pad, zlasti pa na njegove posledice za samo- stan, pri čemer se je dolgo tavalo v temi, kdo so napadalci bili, odkod so prišli in po kateri poti so se po ropu umaknili. Prvo ohranjeno poročilo o napadu na sa- mostan je izpod peresa tedanjega kostanje- viškega opata Rudolfa Kušlana,' ki je na- slovil svoje pismo na reinskega opata Pla- cida dne 2. avgusta iz Ljubljane, torej štiri dni po samem napadu. Pismo se omejuje na poročilo o ropu ter o pobitih in ranje- nih samostancih in drugih osebah, ki so se tedaj v samostanu zadrževale. Iz poročila je razvidno, da so Uskoki samostan napadli ob pol osmih zvečer in da so ga oropali cerkve- nih premičnin ter opustošili celice tako sa- mostancev kot tudi gostov in da so ubili dva meniha-duhovnika: 36 let starega Sigmunda Zigana^ in 32-letnega Evgenija Juriča.' Ro- parji so prvega patra, ki jim je poskušal uteči, zadeli z dvema kroglama v glavo, tako da je bil pri priči mrtev, drugega patra, ki je padel naravnost mednje, pa so ranili z dvema kroglama v desno stran in je čez pol ure izdihnil. V to zmedo je padel tudi neki samostanski konverz, ki je v samostanu op- ravljal službo ranocelnika ter je bil ranjen od treh krogel v mehur, tako da opat ob času svojega poročila še ni vedel, ali je le-ta že izven življenjske nevarnosti ali pa naj ga že prišteva k mrtvim. Roparji so nadalje tudi enega izmed samostanskih podložnikov, ki se jim je hotel postaviti v bran, prebodli, vrsto hišnih služabnikov pa deloma močno deloma pa smrtno ranili.'' Poročila o napadu na samostan in o nje- govih posledicah ter o številu napadalcev se med seboj povečini ne skladajo, saj moramo upoštevati, da so le-ta prihajala iz različnih virov in da gre za dejanje, ki je ljudem bu- rilo njih domišljijo. Tako govori npr. poro- čilo kranjskega deželnega vicedoma Franca Sajfrida grofa Thurna na vladarja z dne 4. avgusta, ko prvi še ni imel v rokah od opata kostanjeviškega zahtevanega poročila o na- padu na njegov konvent, da so roparji poleg dveh menihov-duhovnikov ubili dva kmeta, sedem menihov pa ranili." Kakor so se poro- čila o številu ubitih in ranjenih v samostanu razhajala, pa so si bila vsa edina v tem, da sta bila samostanska cerkev in sam samostan popolnoma izropana (fast völlig ausgeblin- dert)," pri čemer nam poročilo meniha Leo- polda Busetha, kasnejšega opata (1760—1771), govori o škodi v višini 2000 do 3000 goldi- narjev."^ Glede števila roparjev pa se poro- čila gibljejo med petindvajset in štirideset Poročilo z dne 17. septembra govori o 25 na- padalcih, od katerih jih je 14 ropalo po sa- mostanu, medtem ko so ostali bili na preži in straži;' poročilo črnomaljskega mestnega sodnika poroča o 30 ljudeh, katerim se je morda na poti pridružilo še nekaj oseb,^ po- ročilo z dne 29. avgusta pa število roparjev dvigne kar na sto.' Od roparjev je bil pri napadu ubit le en sam, ki pa so mu njegovi pajdaši, da bi ga ne bilo moč prepoznati, od- rezali na mestu samem glavo in jo odnesli s seboj.*" Gotovo sta to dejanje in freska na vhodu v samostan, na kateri je upodobljen rabelj z Uskokovo odrezano glavo v rokah, skovala zgodbo, po kateri naj bi roparska drhal svojega vodjo ubila, njegova glava pa naj bi dospela v Karlovac, odkoder naj bi jo tamkajšnji general poslal samostanu, ki naj bi jo dal ob poti, po kateri so roparji prišU v samostan, natakniti na kol." O prihodu Uskokov z območja Vojne kra- jine in o svarilih, ki jih je Zumberk poslal samostanu, ter o vstopu roparjev v samostan izvemo iz izčrpnega poročila žumberškega glavarja Benvenuta Sigmunda grofa Pe- tazzija z dne 17. septembra karlovškemu ge- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 101 neralu grofu Herbersteinu.*- Roparji so prišli naskrivoma iz Hrvatske preko Samoborske- ga pogorja med 27. in 28. julijem, preko- račili reko Bregano v bližini gospoščine Mo- krice, koder so se nastanili v nekem gr- movju. 28. julija so ujeli Vlaha Vida Gozda- noviča (Gosdanovich), ko je pasel živino, ter ga izpraševali o premožnosti posameznih tamkašnjih krajev, zlasti še o kostanj e viškem samostanu in o Žumberku, pri čemer jih je močno zanimalo, ali je glavar grof Petazzi doma. Ker pa je mož venomer trdil, da jim ne zna ničesar povedati, so ga pozno ponoči izpustUi. Vlah se je naslednjega dne podal na Zumberk, kjer je okoli devete ure zjutraj Petazzijevemu namestniku in drugim žum- berškim oficirjem sporočil o vsej zadevi. Po njegovem zatrdilu je tolpa roparjev štela 25 mož, od katerih pa ni nikogar poznal. Prosil je tudi, naj Žumberk njegovo vest spo- roči kostanjeviškemu samostanu, da se bodo menihi vedeli pripraviti in si bodo oskrbeli obrambo samostana. Petazzijev namestnik in neki žumberški podoficir sta nemudoma po- slala v samostan o vsem obvestilo s priporo- čilom, naj bi samostanski podložniki pričeli nemudoma zasledovanje na območju nad sa- mostanom (torej na Opatovi gori), medtem ko bi Zumberčani poskrbeli za prav isto na svojem območju. Samostanski kamerarij p. Evgenij Jurič se je za sporočilo lepo zahva- lil, pri čemer je pristavil, »da bo roparske tiče že pričakal«.'' Kot pa se je kasneje izkazalo, pater ni prav ničesar ukrenil. O bližnji ne- varnosti je samostan obvestil tudi samostan- ski župnik na žumberški fari Pavlic, ki je svoje pisanje naslovil na najstarejšega med patri seniorja Jožefa (Fundiča)." Samostanci so bili o morebitnem napadu na Kostanjevico obveščeni kar s treh strani, vendar niso ni- česar ukrenili. Obveščeni pa so bili že nekaj ur pred nesrečo, kajti sla, ki sta samostanu nosila sporočilo, sta se vrnila na Žumberk že okoli šeste ure zvečer, torej dve uri pred napadom. Po zatrdilu Petazzija bi lahko bil samostan vpoklical svoje podložnike, ki pre- bivajo v njegovi bližini, kot tudi prosil po- moči ljudi, ki so bili tisto nedeljo na sejmu v Kostanjevici, saj se je obhajal god farnega patrona sv. Jakoba. Ko bi samostanci bili svojo služinčad in hlapce ter druge ljudi op- remili z orožjem, ki so ga imeli v izobilju, bi se po Petazzi j evem mnenju ne bilo treba bati niti množice tisoč roparjev, kaj šele 25 ljudi, od katerih jih je vdrlo v samostan le 14, medtem ko so bili ostali razdeljeni v več skupin in so strazili v bližini. Menihi so bili do skrajnosti brezskrbni in nekateri so se iz sporočil celo norčevali. Tako je npr. eden izmed starejših patrov dejal, da bo prvega, ki bo še prišel s podobnimi novicami in opozo- rili, odgnal s palico in da ima tri klobuke pol- ne svinčenih krogel, s katerimi se bo postavil v bran tudi dvajsetim roparjem.O malo- marnosti menihov in omalovaževanju svaril kaže že samo dejstvo, da p. Evgenij Jurič ni dal zapreti samostanskih dveri. Zato se po Petazzijevem prepričanju ni treba čuditi, če sta se le dva z golimi sabljami v rokah, brez slehernega strelnega orožja, polastila samo- stranskih vrat ter napravila prosto pot v sa- mostan tako sebi kot svojim pajdašem.'* Napadalci so se s svojim plenom napotili očitno na Opatovo goro naslednjega dne ob drugi uri po polnoči." Pred 2. avgustom pa jih najdemo na Javor o vici nad jezuitsko re- zidenco Pie ter je, ki so jo imeli namen izro- pati. Razširila se je sicer že novica, da so Uskoki rezidenco napadli, vendar so bili za- radi močne straže odbiti." Resnica pa je, da se je 12 roparjev iz skupine, ki je oropala kostanjeviški samostan, nastanilo v večernih urah v zgoraj omenjeni vasi ter si poiskalo pri tamkajšnjih kmetih hrane in pijače, pri pleterskem gozdarju pa poizvedovalo, kako bi bilo mogoče najlažje priti v rezidenco, pri čemer so mu obljubili visoko nagrado. Ker pa jim je gozdar zagotavljal, da je rezidenca zavarovana z močno stražo, tako da bi z na- padom tvegali svoje glave, so svoj načrt opu- stili ter se podali z Javorovice k preostale- mu moštvu, ki je stalo na straži. Po zatrdilu pleterskega dvornega sodnika od tedaj ro- parskega krdela ni nihče več videl, saj bi naj le-to odšlo proti Semiču, kar bo glede na na- daljnjo njegovo pot vsekakor resnici bli- zu." Po napadu na kostanjeviški samostan se je pojavilo vprašanje, kdo so napadalci bili, odkod so prišli in kam so krenili, kajti samo odgovor na ta vprašanja je obljubljal uspeh pri njihovem zasledovanju. Postavljalo pa se je tudi vprašanje, ali je Zumberk storil vse, da bi preprečil nesrečo, ki je zadela kosta- njeviški samostan. Kranjski deželni vicedom Franc Sajfrid grof Thurn je v svojem poročilu z dne 4. avgusta na cesarja trdil, da je samostan oro- pala številčno močna skupina žumberških Vlahov (Sichelburgische Wallachen) ter mu obenem poročal o svojih ukrepih v zvezi z ropom. Vicedom je naročil deželnoknežjim mestom na Dolenjskem in v Beli krajini: Kostanjevici, Krškemu, Novemu mestu, Čr- nomlju in Metliki, naj se pripravijo na ob- rambo pred napadalci in naj poizvedujejo, kje bi le-ti bili, ter jih poskušajo ujeti. Obe- nem pa je prosil cesarja, naj ukaže žumber- 102 ' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 škemu glavarstvu kot tudi karlovškemu ge- neralatu, da napneta vse sile, da bodo nepri- dipravi prijeti, naropano blago, ki se sestoji tudi iz cerkvenega srebra in drugih srebrnih predmetov ter drugega, tedaj še neeviden- tiranega blaga, pa vrnjeno.'« Ta poziv kranj- skega vicedoma bi bil vsekakor rodil sadove, ko bi ga Crnomaljci bili pravočasno dobili v roke. Črnomaljski sodnik je namreč po 2. avgustu sporočil grofu Thurnu v Ljubljano, da so meščani videli roparsko krdelo. 2. av- gusta ob štirih zjutraj se je pomikalo krdelo tridesetih mož, oboroženih s strelnim orož- jem, z dolgimi noži in s sabljami, s petimi mo- čno obloženimi konji mimo Črnomlja ter prekoračilo vodo pri Črnomlju (očitno La- hinjo), nato reko Kolpo ter se podalo proti Gorskemu Kotarju na ozemlje beneške Dal- macije. To »sodrgo« bi po zatrdilu črnomalj- skega sodnika bili lahko meščani z lahkoto polovili in ji naropano blago odvzeli, ko bi jih bil le kdo iz Kostanjevice ali iz Novega mesta obvestil o ropu v kostanj eviškem sa^ mostanu. Možje so namreč bili tako zelo pija- ni (indeme sye rauber völlig bezecht vnd be- soffen gewesen), da niti jahati niso mogli in so komajda hodili (das sy kaumb geben kön- nen). Meščani so menili, da gre pri tej skupini za graničarje, ki so pogosto prevažali in pre- našali tod mimo tako svoje kot tudi »tuje« blago.™ Ni treba dvomiti, da gre tu za skupi- no, ki je oropala kostanjeviško cisterico, saj ustrezata tako čas prihoda skupine v Črno- melj kot tudi število roparjev. Vicedom tudi prosi, naj bi vladar o ropanju krdel, ki priha- jajo z benečanskega ozemlja, obvestU bene- škega poslanika ali pa Benetke same, ki naj bi podvzele vse ukrepe, da iz Hrvatske re- krutirani vojaki ne bodo več ropali po av- strijskem teritoriju. Kot primer predrznosti teh ljudi navaja vicedom dejanje nekega Novkoviča, ki je pred dvema letoma vdrl s svojim krdelom na Turško in je nekemu od- ličnemu Turku na sam poročni dan odpeljal nevesto ter ga ranil in oropal.^' Vladar je svojemu poslaniku pri beneški republiki kaj kmalu naročil, naj tamkajšnjim oblastem poroča o ropanjih in nasilju, ki pri- haja z ozemlja Republike, ter zahteval, da se podvzamejo vsi ukrepi, da bodo taki in po- dobni roparji prijeti in primerno kaznovani. Naročil pa je tudi Crnomaljcem in krajem na območju Vojne krajine, da poskrbe, da bo- do v bodoče roparske tolpe ob svojem vsto- pu na avstrijsko ozemlje kot tudi ob izstopu prijete in zaprte.^^ V svojem pismu na deželnega vicedoma grofa Thuma z dne 29. avgusta je vladar ob- vestil le-tega, da je naročil svojemu dvorne- mu vojnemu svetu, da napad na kostanje- viški samostan še nadalje razišče in da po- skrbi, da se »roparska svoj at ujame in po- zapre«. Ker pa je po izjavi vladarja žumber- ško glavarstvo v odvisnosti tudi od koroških deželnih stanov, je tudi ta instanca dolžna poskrbeti, da se bo v njem vzpostavilo tako stanje, da ne bo prihajalo do katastrof, kot se je to zgodilo v primeru kostanj e viške ci- sterce.^' Poizvedovanja o roparjih so tekla naprej in rodile sadove, tako da so kmalu oblasti izvedele, odkod so roparji prišli, kdo so bili in kakšne vodje so le-ti imeli. Vse niti tega organiziranega napada so vodile na območje Gline in jugozahodno od njega. 1. septembra je v zvezi z roparji posredoval Francu Her- manu grofu Stubenbergu zelo važne podatke generalni avditor karlovškega generalata po- ročnik Kögl. Poročal pa mu je, kar je pred njim 20. avgusta uradno izpovedal knez iz Kersine Deanovič (Deanovich). Podatke pa je dobil od turških prebivalcev ob reki Glini. Po njihovi izpovedi sta bila vodji Zumberčan Janko Medic (Medich) in Grozdanovič (Gros- danovich), ki pa sta tedaj živela že mnogo let v Veliki Kladuši ob Glini in ki sta zbrala štiriindvajset »hudobnežev« iz imenovane Velike Kladuše in Kršlja ter jih vodila kot harambaše (als harambasse aus und ange- führt).^'' Iz Kladuše so se jima med drugimi pridružili Matej Dugonja doma iz Perne, in Turka: Hasan Bisič (Hassan Bisich) in sin Harasa Juriča (Harass Jurich), iz Kršlje pa »prvak med razbojniki« Peter Carovič (Za- rovich) in Malin ter Milin Bojanovič (Boja- novich), ki so bili sicer doma iz Kirina pri Karlovcu, a so se preselili. Bisič naj bi tudi bil ustrelil oba kostanjeviška patra. Ker knez Deanovič ni mogel postreči še s kakšnimi drugimi podatki, ga je avditor poslal k nje- govemu turškemu prijatelju na mejo Vojne krajine, da bi poizvedoval za morebitne zve- ze napadalcev s karlovškimi graničarji.''' Zasledovanje roparjev pa je imelo uspeh še v letu 1736, se pravi, v letu napada na cisterco. Kajti pred 20. oktobrom so grani- čarji iz Bariloviča (Warillowizer gränizer) pri Karlovcu izsledili roparje ter jih pet ubili, razbojnika Bisica pa z dvema kroglama smrt- no ranili, medtem ko so se ostali razkropili. Kako dolgo je zasledovanje te skupine tra- jalo, je razvidno iz dokumenta iz leta 1740, ki nam poroča, da je bil eden »iz skupine, ki je oropala kostanjeviški samostan«, nam- reč Janko Ravnovič (Raunovich), smrtno ra- njen ter je bil v skladu s tedanjim zakonom obešen." 103 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 Po napadu Uskokov na kostanjeviško opa- i tijo se je postavljalo vprašanje krivde Žum- j berka oziroma njegovega glavarja Benvenuta \ Sigmunda grofa Petazzija. Ze 29. avgusta je vladar v svojem pismu na kranjskega dežel- nega vicedoma grofa Thurna izrazil mnenje, da je Petazzi za nesrečo, ki je samostan za- i dela, kriv toliko, kolikor bi bil dolžan pra- : vočasno registrirati prihod roparske tolpe in ; ji s svojo močno posadko slediti, ne pa da ^ »se je potajil« na Zumberku.^^ 14. avgusta je j dvorni vojni svet naročil karlovškemu ge- j neralu grofu Herbersteinu, da vso stvar v i zvezi z napadom na kostanjeviško opatijo ra- 1 zišče in ugotovi morebitno krivdo glavarja 1 grofa Petazzija. Herberstein je zahteval od; glavarja izčrpno poročilo, ki ga je nato 21. | septembra priložil svojemu poročilu dvorne- i mu vojnemu svetu. V že omenjenem poroči- j lu^*^ skuša Petazzi odvrniti od sebe tudi naj- i manjši sum krivde. Po njegovi izpovedi je bil v času napada roparjev na kostanjeviški sa- mostan v Karlovcu, kamor ga je poklical Franc Herman grof Stubenberg, da bi prev- zel poveljstvo do vrnitve generala grofa Her- bersteina. Ob odhodu je postavil svojega na- mestnika, ki je skupaj s sodelavci na Žumber- ku ukrenil vse potrebno za odvmitev nevar- nosti: pravočasno je obvestil samostance o prisotnosti roparjev na kostanjeviškem ob- močju. Njegovi oficirji so torej storili vse, kar je mogoče pričakovati »od dobrega sose- da«, vzpodbudili so tudi samostan k zasledo- vanju roparjev ter sami obljubili svoj delež na ozemlju Zumberka. Sicer pa bi se po Pe- tazzijevem prepričanju samostan lahko brez težave ubranil »nepridipravov«, ko bi le bila samostanska vrata zaprta. Razen tega so Us- koki odnesli 74 nedavno napolnjenih pušk in pištol, ki bi jih pri obrambi napada bilo 104 ! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 treba le delno uporabiti. Petazzi tudi navaja, da so se roparji po napadu na kostanjeviški samostan umaknili proti pleterski rezidenci, da se torej niso zadrževali na žumberškem distriktu in da je potemtakem še manj upra- vičeno valiti krivdo na Zumberk in njegove ljudi. Tudi tedaj, ko so roparji prišli iz Hrvat- ske, so se izognili Zumberka ter se podali preko kostanjeviškega območja, kjer se za- radi lepših in večjih gozdov, kakor so na Žumberku, lažje zadržujejo in skrivajo.^' Svoje nesreče in škode so si bili po glavar- jevem mnenju krivi samostanci sami. Tudi vlada je v svojem dokumentu z dne 20. ok- tobra, naslovljenem na kostanj eviškega opa- ta Rudolfa, kakor tudi na vicedoma, oprala Petazzija vsakršne krivde in je vso krivdo »solhes raubs und mord« pripisala samostanu samemu.^" Največji del krivde za nesrečo je gotovo nosil samostan sam, saj je bila brez- brižnost samostancev več kot nerazumljiva. Vendar se vprašamo, ali so z Zumberka zares storili dovolj, ko so samostan o prisotnosti Uskokov obvestili ter jim naložili njih zasle- dovanje na svojem območju. Ker so posamezne skupine roparjev svojo obrt opravljale še naprej, je vladar ukazal karlovškemu generalu, naj poskrbi »za popol- no iztrebljenje tamkajšnje roparske svoja- ti« (zu gänzlicher ausrottung daselbstigen rauber gesindts). Ker so roparska krdela pri- hajala na ozemlje Bele krajine in Kranjske tudi preko Banske Hrvatske, je prišlo s hrvat- skim banom do sporazuma, po katerem naj bi se podvzelo vse, da bodo le-ta zajeta še pred prestopom zgoraj omenjenih območij oziroma dežel. Ukazano pa je bilo tudi oblastem de- žele Kranjske, zlasti še deželnemu vicedomu, da store vse za zavarovanje svojega teritorija pred podobnimi roparskimi tolpami, kot je bua tista, ki je oropala kostanjeviško cisterco, in da v tej zvezi navežejo s hrvatskim banom potrebne stike. In kaj je storil kostanjeviški samostan za svojo nadaljnjo varnost? Ze 3. avgusta, torej pet dni po napadu na samostan, je opat Ru- dolf zaprosil kranjske deželne stanove, da bi mu dali orožje za obrambo. Po njegovi za- trditvi mu je bilo ob napadu odneseno vse strelno orožje, ki bi ga sedaj bilo treba na- domestiti, vendar ne more dobiti primerne količine le-tega, razen tega pa ga sploh za- radi prestane škode ne more plačati. Opat prosi za 150 mušket iz orožarne deželnih sta- nov ali pa vsaj za 50 funtov smodnika, 150 funtov svinca ter za 100 do 200 železnih kro- gel manjšega kalibra.'^ Rudolfov naslednik opat Aleksander ba- ron Taufferer (1737—1760)33 pa je skušal za- varovati samostan pred napadi s postavitvijo močnega samostanskega vhoda z dvema ob- rambnima stolpoma in z zaključitvijo samo- stanskega gradbenega kompleksa. V svojem pismu na reinskega opata Placida z dne 29. septembra 1743 govori o svojih zidavah in preureditvah na samostanskih poslopjih ter toži, da je ob svoji izvolitvi za opata našel od starosti skoraj razpadel samostan, cerkev in druga samostanska poslopja in da je našel malo opreme, saj je bilo vse »nedavno sem po pogubnem in nenadnem napadu roparjev strahotno oplenjeno in opustošeno (paulo ante a funesta et improvisa latronum invasione crudeliter spellata et depopulata), tako da je za restavracijo in nove zidave ter za nado- mestilo izgubljene opreme izdal do tedaj že 20.000 goldinarjev, kar pa po njegovem za- trdilu še ni dovolj, ampak bo terjalo še dva- kratno navedeno vsoto.'" Ker je opat Alek- sander s svojimi dozidavami in prezidavami samostanskih poslopij in cerkve napravil do leta 1745 že nad 50.000 goldinarjev dolga, je v samostanu opravil vizitacijo »in tempora- libus« kranjski deželni vicedom Henrik grof Orzon s sokomisarjem 7. maja imenovanega leta. Opat svoj dolg opavičuje s številnimi gradnjami,'"'' med katerimi navaja tudi cerk- veno kulisno fasado in samostanski vhod z dvema obrambnima stolpoma (die faciada vor der kürchen, dan die andere faciada sambt zwey thurn vor dem stifft), pri čemer je dal drugo fasado tudi poslikati (bemahlen), s či- mer očitno meni Jelovškovo fresko. Komisarja pa se z njegovo gradbeno de- javnostjo nista strinjala in sta bila v svojem poročilu na vlado mnenja, da so opatove gradnje nepotrebne, razen tega pa da sploh ni imel dovoljenja deželnega kneza, kot bi to bilo potrebno. V poročilu pravita tudi, da opat samostan prezidava v svojo zabavo in za svojo prazno slavo (pro voluptariis et va- na gloria). Kljub zadolženosti pa je opat pro- sil vladarja dovoljenja še za nadaljnje zidave, želel je namreč pozidati še tri trakte, da bi samostan tako dobil svoj zaključek in bi ga na ta način zaščitili pred napadom Vlahov (solches von deren einfahl deren Wallachen meherers sicheren zu können). Vicedom je vladi predlagal, naj se opatu dovoli le zidava obednice za goste in kašče, ostale želje pa naj bi se prenesle na kasnejši, bolj ugoden čas. Vicedom se je tudi spotaknil ob Tauffe- rerjeva grba na obeh zgoraj imenovanih portalih ter je izrazil mnenje, da je opat dal namestiti grba v svojo večno slavo in sijaj (pro perpetua gloria et pompa), da bi kasnej- ši rodovi bili prepričani, da je on postavil tako cerkev kot tudi samostan, ni pa dal na-^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 105 mestiti insignij avstrijske hiše, patrona in odvetnika samostana, kot bi se to za ustanovo spodobilo. Vicedom Henrik grof Orzon je kritiziral tudi Jelovškovo fresko in napis. Poroča, da je dal opat nad samostanskim vhodom nasli- kati rablja, držečega v rokah glavo Hasana Bisiča, ki naj bi bil zaradi ropa v samostanu ob glavo dan. To naj bi dal naslikati v porog Vlahov, zraven pa je pristavil napis, ki za- radi »tega hudodelca« (sc. Hasana Bisiča) vse Vlahe ožigosa za krvnike in roparje (gleich als ob wegen disen Verbrecher alle Walla- chen zu Schelm und rauber worden), ki niso vredni prestopiti praga samostana (in das stift zutretten ohnwürdig wären). Po mnenju vicedoma je to neznanska norost, saj bo ta opatov postopek Vlahe, ki jih od samostana ločuje en sam hrib, navedlo, da se bodo z ropom in pustošenjem »oddolžili« samostanu. Uskoki so baje že napovedali »svoj obisk:< pri prelatu in v samostanu. Vicedom je pre- pričan, da so takšni Taufferer j evi postopki izraz njegove trme in nepremišljenosti. Notranjeavstrijska vlada pa je opata pred vicedomom vzela v zaščito. Prepovedala je sicer nekatere nameravane zidave, bila pa je mnenja, da je treba opatu, čigar samostan so Uskoki pred leti tako zelo razdejali, dovoliti zidave, s katerimi bi rad zaključil samostan- ski stavbni kompleks, vendar naj bi se zidalo postopoma. Opatova grba naj bi ostala, saj je taka navada tudi pri drugih samostanih, pač pa naj bi se dodal grb deželnega kneza. Pač pa vlada pritrjuje vicedomu, da bi bilo prav, da opat odstrani tisti del napisa na freski, ki blati Uskoke.3« Opat in samostan Uskokom nista bila gor- ka samo zaradi njihovega napada na samo- stan v letu 1736, ampak se v tej freski in napisu na njej izraža tudi staro nasprotova- nje samostana temu prebivalstvu. Ob naseli- tvi Uskokov v XVI. stoletju je namreč sa- mostan izgubil v korist novih naseljencev 107 kmetij in s tem letne dohodke v višini tisoč goldinarjev. Deželni knez je tedaj sa- mostanu kot tudi drugim zemljiškim gospo- skam obljubil za izgubljeno zemljo v Gorjan- cih in Zumberku rekompenzacijo, do česar pa ni prišlo. In kot je iz pritožb opatov iz XVI. in XVII. stoletja razvidno, je bil samK>- stan dolžan še naprej plačevati deželi davek za posest, ki mu je bila odvzeta.'' OPOMBE 1. Opat Rudolf Kušian (Kuschlan, de Kush- landt), umrl še v letu napada Uskokov na sa- mostan, star 58 let (Arhiv samostana Reiii pri Gradcu = AR, XIV, 19). — 2. P. Sigmund Zi- gan (Shigan), bil 12 let duhovnik ter skupaj s p. Evgenijem Juričem profes 15 let, mesec dni in 9 dni (AR, XIV, 19). — 3. P. Evgenij Jurič, bil doma z gradu Struge pri Otočcu pri Novem mestu, sin Volka Karla barona Juriča, ter 9 let duhovnik (AR, XIV, 19. Radics Peter, Nadalje- vanje Dolničarjeve »Epitome«, IMK XIX, 1909, str. 55). — 4. Pismo opata Rudolfa reinskemu opatu Placidu z dne 2. avgusta 1736, Ljubljana (AR, BXIV, 19). — 5. Prvo poročilo kranjskega vicedoma na vladarja z dne 4. avgusta 1736, Ljubljana (Arhiv SRS = AS, Vicedomski arhiv I 26, LXXII-7). — 6. Pismo vladarja na deželne- ga vicedoma kranjskega z dne 29. avgusta 1736, Gradec (AS, Vie. arhiv I 26, LXXII-7). Napad na kostanjeviško cisterco omenja tudi stiski opat Viljem Kovačič (1734—1764) v svojem pismu z dne 28. decembra 1736, Ljubljana (Metod Mikuž, Vrsta stiskih opatov, Ljubljana 1941, str. 76; Aleksander Graf, Rein und Sittich, Cisiterzieh- ser—Chronik L, 1938, št. 1133). — 6a. Müllner Alfons, Türkische Räuber in Kraiiin. Argo IV, 1895, str. 206—207. — 7. Poročilo grofa Benve- nuta Sigmunda Petazzija, žumberškega glavarja, karlovškemu generalu grofu Herbersteinu z dne 17. septembra 1736, Zumberk (AS, Sam A II, fase. 29). — 8. Poročilo po 2. avgustu v pismu kranjskega deželnega vicedoma vladarju z dne 12. avgusta 1736, Ljubljana (AS, Vie. arhiv I 26, LXXII-7). Prane Rakovee-Raigersfeld ima o napadu zapisano tole: Kostanjevico napadlo in okradlo 40 turških Vlahov 29. julija 1736 (Arhiv SR Slovenije, Dolski arhiv, Raigersfeldovi spisi, rokopis št. I 47 r, str. 316). — 9. Pismd vladarja deželnemu vicedomu z dne 29. avgusta 1736, Gra- dec (ibidem). — 10. »... demselben aber umb nicht erkennt zu werden, von seinen eameraten sogleich der kopff abgeschnitten und hie wekh getragen worden seye.. .« (glej opombo 9). — 11. »Der Rädelführer, ein gebohrner Türk, wurde nachmals von seinen eigenen Mitgesellen er- schlagen, der Kopf auf Karlstadt gebracht, dann vom Generalen dem Stifte übersehieket, und hierorts eben am Wege, wo die Räuber her- gezogen, auf einen Pfahl gestecket.« (Marian Fidler, Austria sacra III, Heft 5, Wien 1783. Erzpriesterey, Stift und Kloster Mariabrunn Zisterzienserordens nächst Landstrass, str. 107.) Avtor pravi, da je dobil podatke v nemških in latinskih arbiivalijah. — 12. Glej op. 7. — 13. »die raub vogel schon erwarthen zu wollen . ..« — 14. P. Jožef Fundič (Funditsch), senior, bil tedaj star 59 let, 40 let profes, umrl 13. aprila 1750 (Nicrologium Runense sub abbate Placido innovatum. AR XIV, 19). — 15. »... den ersten, so mit dergleichen briefen komben würde, mit priglen abweisen zu wollen, varschüzend, er habe 3 hüeth mit pleynen kuglen, wolle auch Selbsten gegen 20 rauber sich stellen ...« — 16. Glej op. 7. — 17. Alfons Müllner, o. c, str. 206. — 18. Poročilo dvornega sodnika jezuitske rezi- dence v Plater j ih žužemberškemu oskrbniku pred septembrom 17. (AS, Sam A II, fase. 29). — 19. Glej op. 5. — 20. Glej op. 8. — 21. Ibidem. — 22. Pismo vladarja deželnemu vicedomu z dne 106 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 17. avgusta 1736 (AS, Vie, arhiv I 26, LXX11-7). — 23. Glej op. 9. — 24. Pismo Franca Hermana grofa Stubenberga vladi z dne 1. septembra 1736 (AS, Vie. arhiv I 26, LXXII-7). — 25. Velika Kladuša: ob Glini, severozah. Bosna. Perna: ju- govzh. od Karlovca. Kršlja: jugovzh. od Velike Kladuše. Kirin: jugovzh. od Karlovca. — 26. Pi- smo vladarja kostanjeviškemu opatu in dežel- nemu vicedomu z dne 20. oktobra 1736, Gradec (AS, Vie. arhiv I 26, LXXII-7). — 27. Pismo vlade kranjskemu deželnemu vicedomu z dne 11. novembra 1740, Gradec (ibidem). —' 28. Glej op. 9. — 28a. Primerjaj op. 12. — 29. Glej op. 7. — 30. Glej op. 26. — 31. Glej op. 27. — 32. Prošnja opata Rudolfa na kranjske deželne stanove z dne 3. avgusita 1736 (Arhivalije Posavskega muzeja v Brežicah). — 33. Opat Aleksander baron Tauf- ferer (1737—1760): bil izvoljen 14. junija 1737, ko je bil 18 let prof es, 12 let duhovnik, tretje leto prior in dve leti magister, ter umi-1 v 57. letu s.tarosti leta 1760 (AR BXIV, 16). — 34. Dokument z dne 29. septembra 1743 (AR XIV, 19). — 35. Opat našteva dela in nabave premič- nin: pravi, da je skoraj popolnoma renoviral cer- kev iin jo na novo obokal, napravil kulisno fa- sado in vhodna vrata v cerkev podaljšal nav- zven, nabavil dva zvonova in orgle na stolpu, dal namestiti novo železno ograjo na koru ter postaviti devet marmornih oltarjev kakor tudi nove orgle, nadalje, da je pozidal vrtno hišico ter popolnoma prezidal v Novem mestu na Trgu kupljeno hišo in za prelature in novo kapelo nabavil številno pohištvo. (Dokument z dne 1. ] decembra 1746 s prilogami. Vie. arhiv I 26, j LXXII-16). — 36. Ibidem. — 37. Jože Mlinaric, ' Topografija posesti kostanjeviške opatije 1234 do 1786, Maribor 1972, str. 24 in 89—90. — Prim. Hermann Ign. Bidermann, Zur Ansiedlungs-und Verwaltungs-Geschichte der krainer Uskoken im XVI. Jahrhunderte. Archiv für Heimatkunde I, Laibach 1882/83, str. 129—154. Idem, Zur Ge- schichte der Uskoken in Krain, Arhiv für Hei- matkunde II, 2, Laibach 1887, str. 174—207. j TEHNIKA GRADNJE BENECANSKE CESTE V DOLINI RIŽANE elica boltin-tome V eni izmed spomeniškovarstvenih akcij, ki jih je opravil v zadnjih letih Pomorski muzej v Piranu, je bilo raziskano staro cestišče, ki so ga odkrili delavci pri poglabljanju terena za novo križišče Koper—Škofije—Ankaran— Dekani. O najdbi je bil obveščen muzej, ki je sporazumno z Medobčinskim zavodom za spomeniško varstvo Piran januarja in deloma februarja 1975 opravil potrebna zaščitna de- la. Vso pomoč pri teh delih je dajala Repub- liška skupnost za ceste SR Slovenije, ki je poskrbela za prezentacijo daljšega fragmenta starega cestišča po navodilih Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Piran. Zaščitna dela so bila omejena zgolj na ob- močje gradbišča, kjer je bilo staro cestišče odkrito na več mestih. V samem križišču so 240—280 cm globoko ležali trije 2—16 m dolgi fragmenti Ci, C2 in Cs. Ležali so na nivoju trase današnje ceste Koper—Škofije in hkra- ti ob njeni desni strani. Izven križišča je bil odkrit še fragment c4, v profilih jarkov pa smo ga zasledili tudi izven samega križišča na jugovzhodni in jugozahodni strani. Daljša fragmenta Ci in Cs v križišču sta razmeroma dobro ohranjena. Na obeh straneh vozne površine je ohranjen kamniti rob-ban- kin, samo cestišče pa na več mestih prekriva drobir vezan z malto, ki tvori zgornjo povr- šino cestišča. Omenjena fragmenta sta dala tudi lep in dokaj jasen profil, iz katerega lahko razberemo konstrukcijo ceste, ki je bila speljana po mnogokrat poplavljenem terenu Rižanske doline. Znano je namreč, da jeRi- žana še pred regulacijo svoje struge po drugi svetovni vojni zlasti v jesenskih mesecih do- stikrat prestopala svoja bregova. V plast ilovice sta bila 150—170 cm globo- ko vkopana bankina, to je 50—60 cm široka zidova, ki sta bila 6,25 m oddaljena drug od drugega. Tvorila sta rob cestišča. Prostor med obema bankinoma pa so 1—1,2 m globoko iz- polnjevale štiri do 50 cm visoke plasti debe- lejšega ali drobnejšega kamenja, grušča in zemlje. Najnižjo plast je sestavljala do 40 cm debela plast večjega kamenja, položenega na trdno ilovnato podlago. S tem je cestišče do- bilo trdno osnovo. Sledila je prav tako de- bela plast drobnejšega kamenja, mešanega z zemljo, ki je napolnjevala tudi praznino, na- stalo med večjim kamenjem v najnižji plasti. Tretjo plast-plast drobirja, ki je bila debela 20 cm, je prekrivala plast drobirja, vezanega z živim apnom in je bila do 20 cm debela. Ta zgornja plast pa je tvorila tudi hodno oziroma vozno površino. Ob robu cestišča so bili obcestni jarki, ki jih lahko imamo za sestavne dele ceste. Po- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 107 i ^^^^^^ Fragment benečanske ceste sebne konstrukcije obcestnih jarkov nismo zasledili. 2 metra širok jarek, ki je segal do dna bankinov, je bil vkopan v ilovico. Prila- gojen močvirnemu terenu in konstrukciji ce- stišča je bil kanal, ki je bil speljan pod ce- stiščem pravokotno na njegovo glavno smer. Odkrit je bil pri fragmentu Ca oziroma pri daljšem delu starega cestišča, odkritem v križišču. Do 1,5 m dolgi in do 60 cm široki kamniti bloki so bili položeni preko kam- nitega zidu, vezanega z malto. Po en blok se je ohranil na vsakem bankinu, ostali pa so bili pod cestiščem prekriti s 15—20 cm debelo plastjo drobirja, mešanega z mivko. Ni dvoma, da je bil ta kanal uporabljen tudi kasneje, saj so bile v podaljšku najdene be- tonske cevi, ki so bile položene v eni kasnej- ših gradbenih faz na tem terenu. Na ostanke prav tako grajenega cestišča so naleteli delavci tudi izven samega križišča. 30 m dolg del ceste je ležal pod cesto, ki je do gradnje križišča paljs^la iz Dekanov v Škofije. (C4). Ta del leži danes v zelenici na desni strani ceste Koper—^Škofije. Ker je iz- kop sproti zalivala voda, profila ni bilo mo- goče posneti. Po zgornji površini cestišča in deloma vidnem profilu pa lahko sklepamo, da gre za cestišče, ki je bilo zgrajeno nekako v istem času. Tudi po celotnem načinu grad- nje ustreza gradnji omenjenih odsekov, od- kritih v križišču. Pri iskanju smeri cest, ki so bile nekdaj speljane skozi današnje ankaransko križišče, pa ne smemo zanemariti sledov, ki so jih našli v treh jarkih, izkopanih izven samega križišča in leže pod današnjim cestiščem. Na levem bregu Rižane sta bila odkrita frag- menta Cs in Ce, medtem ko smo fragment C? zasledili na desnem bregu pred vstopom v križišče z dekanske strani. V prvem jarku, ki je bil od levega brega Rižane oddaljen 25 m, je ležalo staro cestišče 145 cm globoko pod Del profila benečanske ceste 108 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 PROFIL CESTE vezan drobir (dorsum summum ) drobir z mivko (nucleus) drobno Itamenje z zemljo (ruderatio) debelo kamenje z zemljo ( statumen ) ilovica (solum solidum) v jarek naplavljena mivka ( specum ) bankin umbo) Profil benečanske ceste in primerjava plasti s plastmi rimskih cest . današnjo površino ceste, v drugem jarku, od- daljenem od levega brega Rižane 110 cm, pa smo ga našli že 120 cm pod površjem. V obeh profilih so bile ugotovljene vse že opisane plasti, ki smo jih zasledili v profilih frag- mentov Ci, C2 in Ca. Na več mestih je manj- kalo le kamenje bankinov, ki ga je izruval stroj, s katerim so kopali jarke. Sodeč po profilu cestišča C?, ki je bil odkrit 80 cm pod površnjem današnje ceste pred vstopom v križišče z dekanske smeri, pa je bil ta odsek slabše grajen. Vsi navedeni fragmenti stare ceste so bili najdeni v samem križišču ali vsaj v nepo- sredni bližini na območju gradbenih del. S sondažnimi izkopi stari cesti izven gradbišča nismo mogli slediti. Vseeno pa so nam že ti fragmenti, povezani med seboj, dali približno 500 m dolg del trase, speljane lod jugoza- hoda proti severovzhodu, to je v smeri Ko- per—Škofije. Cesta s profilom C? pa je verje- tno vodila iz Dekanov v Škofije in se še pred odkritim fragmentom C4 povezala s cesto, ki je prihajala s koprske strani. Med dragoceno kulturnozgodovinsko dedi- ščino, ki je že od nekdaj pritegovala pozor- nost arheologov in zgodovinarjev, spadajo nedvomno tudi ostanki starih cest tako pra- zgodovinskih kot že načrtno grajenih antič- nih in zgodnjesrednjeveških. Mnoge so še ve- dno skrite v gozdovih in na poljih, prekrite z zemeljskimi plastmi, med poljskimi potmi ali pa so preko njih že speljane moderne široke ceste. Na trase starih cest dostikrat opozarjajo med ljudmi še ohranjena imena, kot so: stara cesta, rimska cesta, velika cesta. Napoleonova cesta in podobno. O pravi staro- sti teh cest pa nam navedena ljudska imena ne povedo veliko, so pa vseeno dragocen po- datek, ker nas nanje vsaj opozarjajo. Točne- je časovno jih je mogoče opredeliti le s po- močjo vztrajnega arheološkega dela, ki se ga sistematično lotevajo le redki arheologi ozi- roma raziskovalci. Kot druga področja naše najstarejše kul- turnozgodovinske preteklosti je v severnem slovenskem delu Istre tudi staro cestno omre- žje še skoraj povsem neraziskano. Na osnovi arheoloških in zgodovinskih virov, ki govore o ostankih starih naselij, pa lahko domne- vamo, da je bilo cestno omrežje dokaj gosto že v prazgodovini posebno pa v antiki in srednjem veku, ko so bila naselja v zaledju že povezana z obalo. Vedno hitreje se je raz- vijal tudi pomorski promet. Prek današnje severne Istre so bile speljane tudi poti in ceste, ki so povezovale srednjo in južno Istro s kraji sosednje Italije že od antike dalje. Najdba starega cestišča v ankaranskem kri- žišču je zato toliko bolj dobrodošla, saj gre za prvo tovrstno najdbo, opremljeno z vso potrebno tehnično dokumentacijo. Dobro ohranjen profil 6,2 m širokega cesti- šča z bankini in obcestnima jarkoma ter s pod cesto speljanim kanalom opozarja na trdno grajeno cesto, kar je razumljivo, saj je bil prav ta del trase speljan po dostikrat poplavljenem terenu Rižanske doline. Pod- lago cestišču so sestavljale tri dokaj trdne plasti kamenja in drobirja, to je plasti, ka- kršne srečamo tudi pri dobro grajenih rim- skih cestah, opremljenih z bankini in obcest- 8640825215 109; KKONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Benečanska cesta v ankaranskem križišču Fragment trase benečanske ceste v današnjem ankaranskem križišču in sledovi te ceste v bližnji okolici 110 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Napis na liamnitem stebru v Bertokih nimi jarki, ki so deloma napolnjeni z mivko, j O podobno grajenih cestah iz Galije nam po- j roča Grenierov Manuel.' Tako po širini ce-| stišča kot po zaporedju plasti najdemo ana-j logne primere med opisi rimskih cestišč, zato 1 ni čudno, da je prvotno prevladovalo mnenje, j da so bili v ankaranskem križišču najdeni j ostanki rimske ceste, posebno še zato, ker so ; bile ob notranjem robu bankinov na dveh mestih najdene kamnite plošče, položene na plast drobnega kamenja, mešanega z zemljo. ; Ta plast bi ustrezala rimski plasti, imeno-1 vani ruderatio. Plošče, ki se tudi v profilu j lepo vidijo, bi lahko pripisovali ostankom ; rimskega tlaka. S plastmi rimskega cestišča j lahko primerjamo tudi ostale plasti. Plast j drobirja z mivko in malto bi ustrezal rim- ski plasti, imenovani NUCLEUS, že omenje- na plast drobnega kamenja z zemljo plasti RUDERATIO, debelo kamenje z zemljo plasti STATUMEN, najnižja plast ilovice pa pod- lagi, imenovani SOLUM SOLIDUM. V jarku ob bankinu, imenovanem UMBO na obeh straneh cestišča, je naplavljena mivka SPE- CUM.- Odkriti fragmenti cestišča bi v naše veliko zadovoljstvo lahko predstavljali ostan- ke antične ceste, imenovane Via Flavia, ki je povezovala srednji del Istre s sosednjo Ak- vilejo.' Za zdaj še nimamo podatkov, ki bi govorili o trasi te ceste, speljani preko naših krajev oziroma preko današnjega severnega slovenskega dela Istre. Mnenja, da je bila odmaknjena od obale in speljana po osapski dolini, temelje na podatkih o slučajnih arhe- oloških najdbah. Po končanih zaščitnih delih smo še dalje zbirali podatke, ki bi nam omogočili čim točnejšo časovno opredelitev in s pomočjo katerih bi lahko začrtali njeno pot tudi izven današnjega križišča. Na staro cesto so nas opozorili v Spodnjih Škofijah. Nanjo so baje naleteli na polju ob jugoslovansko-italijanski državni meji blizu gostilne, imenovane »Pri Katrci« in pri nek- danji pralnici blizu stare šole v Škofijah. Na cestišče, kakršno je bilo najdeno v ankaran- skem križišču, nas je opozoril tudi Dino Pe- harc iz Bertokov. Našel ga je p>od pokopališ- kim zidom v Bertokih (Lazaret). Po njego- vem mnenju in po mnenju nekaterih kmetov iz Bertokov je bila stara cesta speljana iz Škofij preko današnjega ankaranskega kri- žišča, mimo Lazareta — pokopališča, posestva Cincin pri Sv. Mihaelu, kjer stoji danes ste- ber z napisom, dalje preko Olma pri Kopru na Gažon, Šmarje in dalje proti Dragonji. V Bertokih pravijo tej cesti tudi Napoleono- va cesta. Navedeno staro cesto oziroma njeno traso bi bilo treba vsekakor preveriti s son- dažnimi izkopi, saj na osnovi teh podatkov še ni mogoče trditi, ali gre za traso ene ali več tehnično različno grajenih cest, ki se morda ločijo tudi po starosti. Vsekakor je za naše preučevanje zanimiv podatek, ki ga izvemo iz napisa, ohranjenega na stebru pod reliefno predstavo beneškega leva, ki drži v spodnjih šapah grb družine Delphine. Napis se glasi: ANTONIO DELPHINO PRAET. ET PRAEF. AD INGENTIA NATO QVI VIAM M. P. X. VSQVE AD TERGESTI FINES PENITUS EVERSAM KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 111 SEDULO LABORE ET CONSTANTI CURA RESTITUIT ET MURIS PONTIBUSQVE CONSTRUCTIS APTAM LATE CURRIBUS REDDIDIT ALOYSIUS DE OCTATIO COMES II VIRI G. A. M. P. P. CID ID CCLXXVI Iz napisa izvemo, da je Antonio Delphino, pretor in prefekt, dal zopet v uporabo glo- boko izkopano cesto, ki meri 10 tisoč »Pa- suum« do meje Trsta potem, ko je sezidal zidove in mostove. Na napisu je označeno le- to 1776 kot čas, ko je bilo cestišče zopet dano v uporabo. Steber z napisom enake vsebine je menda stal pred osnovno šolo v Škofijah, kjer leži podrt ob cerkvi in bi ga bilo' treba postaviti na prvotno mesto. Tretji steber pa je stal nekje na italijanski strani. Čeprav napis govori o dolžini obnovljene ceste, ni mogoče trditi, da se odsek začenja prav pri stebru v Bertokih, kajti možno je da je tu že na sekundarnem kraju. Vsekakor bi bilo treba s sondažnimi izkopi cesti slediti posebno še zato, ker starejši ljudje omenjajo, da je bila od ankaranskega križišča ob levem bregu Rižane speljana do stebra tudi cesta mimo nekdanje graščine Nobile, katere ostanki so še ohranjeni na pobočju grebena severovzhodno nad Bertoki. Ce pa upošteva- mo podatke, ki govore o ostalih dveh stebrih z napisom enake vsebine in sledove podobno omejenega cestišča, ohranjenega v Spodnjih Škofijah, pa je skoraj verjetno, da je bil ta ¦^^ovljeni del cestišča speljan prav skozi da- našnje križišče in so mu pripadali fragmenti starega cestišča, odkriti med gradnjo novega ankaranskega križišča. Najdba je vsekakor zanimiva, ker smo dobili po vsej verjetnosti enega dokaj redkih profilov solidno grajene srednjeveške ceste. Napis na stebru pa terja vsekakor natančnejšo obdelavo, s čimer bodo nedvomno dopolnjeni tudi tu navedeni po- datki. Daljši in bolje ohranjen fragment cestišča je zaradi svoje zanimive tehnične izvedbe prezentiran v zelenici ankaranskega križišča po navodilih Medobčinskega zavoda za spo- meniško varstvo Piran. Da bi bila današnja izvedba čim bolj ločena od starega načina gradnje, so staro cestišče z obcestnimi jarki, napolnjenimi z mivko, obdali z ozkimi be- tonskimi robniki. Ob preseku starega cesti- šča, kjer je profil ceste lepo viden, pa je isre- jen prostor za ogled, prav tako omejen z betonskimi robniki. Ti pa predstavljajo tudi mejo med prezentirano najdbo in urejeno cestno zelenico. Za odvod meteorne vode je uporabljen obstoječi kanal, ki se tudi sproti čisti. S prezentacijo starega cestišča je da- našnje moderno križišče kulturno in estetsko obogateno. OPOMBE 1. A. Grenier, Manuel d'... archeologie Gallo- Romaine, Paris 1934, 345. — 2. Zgodovina cest na Slovenskem, Ljubljana 1972, 17. — 3. A. De- grassi, II confine nord-orientale dell'Italia Ro- mana, 24, 49, Tav. VIII; L. Bosio, L'Istria nella descrizione della Tabula Peutingeriana, Atti e memiorie della societa'Istriana di archeologia e storia patria, Triesite 1974. 54. 112 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 PRVA SVETOVNA VOJNA V OCEH DVEH SLOVENSKIH ILUSTRIRANIH ČASOPISOV MAJA ZVANUT Prvi slovenski ilustrirani časopis, Sloven- ski ilustrovani tednik, je leta 1911 začel iz- dajati podjetnik in politik Ivan Pesek, sicer po poklicu učitelj. O svojih nagibih in ciljih je spregovoril v Pojasnilu,' natisnjenem v Tedenskih slikah kot odgovor na obrekova- nje, ki sta ga sprožila njegov slabi finančni položaj in začasna zveza z dr. Ivanom Šušter- šičem. V njem se najprej na široko razgovori o sebi, kako je še kot dijak v Mariboru ure- jal tajen dijaški list, kot učitelj pa je sode- loval pri raznih časopisih, kjer se je trudil za prosveto naroda. Na tihem si je vedno že- lel izdajati ilustriran tednik moderne vsebine in oblike. Zaradi slabega zdravja ni vzdržal večnih bojev z Nemci, zato je opustil učitelj- ski poklic, se nekaj časa ukvarjal s podjet- ništvom, leta 1911 pa je prišel v Ljubljano, kjer je takoj začel izdajati Slovenski ilustro- vani tednik, čeravno so ga, kot pravi, mnogi svarili, češ da pri Slovencih še niso godna tla za tak list, saj so mnogo premajhen narod. Prvi dve leti je tednik res imel izgubo, potem pa si je opomogel in si pridobil veliko naro- čnikov ne le v slovenskih deželah, marveč tudi v tujini, kjer so živeli Slovenci: v Av- striji, na Westfalskem, v Švici, Parizu, Lon- donu, na Balkanu, v Egiptu in Ameriki. Iz- hajal je v 13.500 izvodih. Ob izbruhu vojne so ga oblasti z mnogimi drugimi časopisi vred ukinile. Toda vztrajni Pesek je dosegel, da je smel že z avgustom 1914 poslati v svet nov ilustriran tednik, pod naslovom Tedenske sli- ke, ki je bil ves prilagojen vojnemu času. Do 39. številke II. letnika ga je tiskal Dra- gotin Hribar v Ljubljani, do 2. številke III. letnika Peskova Zadružna tiskarna v Krškem, v začetku leta 1917 pa je Pesek kupil Hri- barjevo tiskamo, jo reorganiziral in preime- noval v Zvezno tiskarno. Kmalu pa je zašel v denarne težave in ker ni niti pri liberalcih niti pri Kalanovih pristaših v SLS dobil pod- pore in posojila, se je vdal pritiskom dr. Iva- na Šušteršiča, ki ga je silil, naj mu tiskarno proda ali pa tiska v njej njegov politični list Resnico. Pesek je v resnici natisnil prvo šte- vilko, potem pa je tako sodelovanje odklonil, pač pa je sprejel Šušteršičev predlog, naj svojo bolje opremljeno tiskarno na Dunajski cesti zamenja za Šušteršičevo Zadružno ti- skarno na Starem trgu. Ta nenavadna zame- njava se je opravila v zadnjih dneh leta 1917.2 2 odškodnino, ki jo je dobil ob tem, je Pesek poplačal dolgove in še naprej tiskal svoje TS pa tudi Slovana, ilustrirani humo- ristični list Kurent (1918/1919), socialistično revijo Demokracija (1918—1919) in prvi let- nik dnevnika Jugoslavija (od 1918 dalje), ki je zastopal stališča narodnosocialistične stran- ke, med katere voditelji je bil sam Pesek. S tem se je tiskarna vključila v dnevne poli- tične boje.^ Toda TS so kmalu dobile konkurenta: 3. septembra 1914 je izšla prva številka Ilustri- ranega glasnika, ki ga je tiskala Katoliška tiskarna. V začetni reklamni kampanji se je razglasil za naslednika priljubljenega Sloven- skega ilustrovanega tednika. Ogorčeni Pesek je hotel to reč javno razčistiti v Slovenskem narodu in TS, vendar so oblasti ob tej prilo- žnosti oba časopisa zaplenile.' ZUNANJA OBLIKA OBEH ČASOPISOV TS so izhajale ob sredah, sprva v manj- šem, nato v večjem formatu. V začetku so imele osem strani, z novim letom 1916 pa kar 16, vendar od tega tri do štiri strani oglasov. V 30. številki tega letnika se je število stra- ni zmanjšalo na 12 (na račun oglasov) in tak obseg je tednik, z izjemo dveh skrčenih šte- vilk, obdržal do konca. Cena je bila 10, od leta 1916 dalje pa 12 kron na leto. Letnik je tekel od 1. januarja do 31. decembra, tako da jih je bilo pet (prvi in zadnji nepopolna). Na položaju odgovornega urednika so se za- menjali trije možje: Dragotin Mohar (1914/ 15), Ivan Koželj (1915/17), Anton Sterlekar (1917/18). Naklada ni znana. Tednik je usah- nil junija 1918 brez poprejšnjega obvestila bralcev. Prva stran je bila vedno ilustracija s pod- napisom (akvarel ali fotografija), večinoma privzeta iz podobnih dunajskih listov. Tudi ostali fotografski material je prihajal iz »ilu- stračne centrale« na Dunaju, ki je imela last- ne vojne poročevalce-fotografe. Domači po- snetki so bili pravzaprav samo slike padlih na fronti, pa še te so morali pošiljati v Gradec ali na Dunaj, da so naredili klišeje, zato so bile objavljene z veliko zamudo. Zaradi vojne so bile ovirane dobave papirja, ki ga je bilo razen tega treba plačevati vnaprej in to je bil glavni razlog za Peskove denarne težave. Ilustrirani glasnik je izhajal ob četrtkih, od 3. septembra 1914 do 29. avgusta 1918, ko je napovedal, da bo izhajal še naprej, le da v drugačni obliki, vendar iz tega ni bilo nič. Letna naročnina je bila videti konkurenčna, le 8 kron letno skozi vsa štiri leta, toda obseg ; KRC NIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 113 i lista je bil večji del manjši od TS (sprva 12 strani, od maja 1916 še 10, od oktobra 1917 do konca pa le 8 strani). Papir je bil sprva finejši od tistega v TS, a se je v letu 1917 občutno poslabšal. Naročnikov je bilo v za- četku veliko — 12.000, tako da so morali prvo številko ponatisniti. Uredništvo si je postavilo nalogo, da mora imeti list ob novem letu najvišjo naklado na Slovenskem. Ali se je to uresničilo, ni znano, vsekakor pa je ted- nik tako kot drugi časopisi prav kmalu mole- doval naročnike, naj redno plačujejo naroč- nino in pridobivajo še novih. Tudi IG je bil ves odvisen od vzorov in tehničnih uslug velikih tujejezičnih časopisov. Odgovorni urednik je bü vsa leta Josip Klovar, tiskala pa ga je Katoliška tiskarna v Ljubljani. PROGRAM IN VSEBINA TS SO V listnici uredništva v prvi številki napovedale, da bodo zvest glasnik misli in čustev slovenskega naroda v vojnem času ter lojalen, patriotičen, avstrijsko čuteč list, ki bo stal tudi na braniku vere. Marca 1916^ so prinesle odgovor nekemu bralcu iz Trsta, ki je spraševal, zakaj ni v njih nič političnih ve- sti: TS nočejo politike, političnih listov je do- volj, njihovi članki želijo biti poučni in za- bavni, poleg tega prinašajo literaturo in se- rije fotografij s spremljevalnimi članki. V tem da se ravnajo po zgledu najboljših češ- kih, hrvaških in nemških ilustriranih tedni- kov. Vsebinska shema se ni spreminjala, le da so nekatere rubrike z leti dobile več teže: na- slovna stran je bila ilustracija, sledilo je ne- kaj literature (pesem, zgodba v nadaljeva- njih, črtica), nato eden ali več poljudnih član- kov na temo zgodovine, geografije, narodo- pisja, vojaške tehnike, sociale ipd., kronika dogajanja na frontah, drobne zanimivosti in gospodinjski kotiček z zdravstvom. Do po- mladi 1917, ko je popustila težka roka cen- zure, je časopis dajal videz neškodljivega do- mačega prijatelja, ki se izogiba kočljivim te- mam, potem pa ga politični dogodki povle- čejo za seboj, rubrika Razne vesti poslane osrednja s svojimi izčrpnimi poročili o do- mači in svetovni politiki. Literarni del sestavljata poezija in proza, zbrani z vseh vetrov, ki pa sta vendar na določeni ravni. Poleg daljših, zvečine pusto- lovskih zgodb v nadaljevanjih je tu množica krajših del domačih, a predvsem evropskih piscev, od katerih so nekoliko števUneje za- stopani francoski (Daudet, Maupassant, Zola, Balzac) in ruski (Cehov, Maksimov, Azov, Averčenko). Zdi se, da so bili v uredništvu tudi v tem pogledu odvisni od tujih vzorov. Tu je nadalje mnogo narodopisnih in zgodo- vinskih dele, ki so služila bodisi kot mašilo v letih stroge cenzure, z nekaterimi pa je list v resnici želel širiti obzorje svojih bral- cev, predstavljajoč jim dežele, ki so bile ude- ležene pri tej vojni. Posebno slovanski in bal- kanski narodi so tu našli veliko prostora. A tudi ti spisi so večinoma prevzeti iz tujih ča- sopisov, ki so imeli lastne dopisnike. Častna izjema so prispevki dr. Ivana Laha, ki je bil tudi sam na fronti. Razmeroma dosti, po- sebno v zadnjih letnikih, je poročal s pod- ročja umetnosti: ocen knjig, koncertov, raz- stav. Prva dva letnika sta nadalje polna član- kov na temo vojaške tehnike in strategije ter zdravstvenih in socialnih problemov kot posledic vojne. Sprva redki nekrologi s foto- grafijami so se proti sredini leta 1915 tako namnožili, da se je uredništvo odločilo, da bo poslej objavljalo le take, ki imajo splošen slovenski pomen. IG je začel velikopotezno. V prvih osmih številkah listnice uredništva poročajo o nav- dušenem sprejemu pri občinstvu. Izdajatelju pa »ni šlo za dobiček«, hotel je le osrečiti slovenski narod z dobrim družinskim listom. Porok za to naj bi bila raznoličnost prispev- kov: pesmi, zgodbe, podlistek, črtice, poučni in prigodni članki na vojne teme, nekrologi, rubriki Doma in Po svetu, gospodinjstvo in zdravstvo. List je bil ves čas bolj literaren kot polju- dnoznanstven ali informativen. V štirih letih je prinesel več daljših tekstov v nadaljeva- njih (med njimi dva prava podlistka) tujih avtorjev, zelo dobro pa so zastopani tudi do- mači, zlasti France Bevk s številnimi črtica- mi, Cankar in štirje iz dominsvetovega kro- ga: Silvin Sardenko, Matija Malešič, Ciril Jeglič in France Koblar. Od tujih avtorjev krajših tekstov je največ Rusov. Preostali prostor so tudi pri IG prve dve leti mašili z geografskimi, zgodovinskimi, socialnimi in vojno-tehničnimi prispevki, a jih je občutno manj kot v TS. Umetnostnega žvljenja ted- nik ni spremljal. Nekrologov je bilo vsa leta precej, vendar je objavljal le tiste, ki so bili sorodniki naročnikov. ODNOS OBEH TEDNIKOV DO OSREDNJIH DOGODKOV DOBE Atentat in vojna na Balkanu Atentata lista spričo budne cenzure seve- da nista mogla drugače oceniti, kot da je to gnusen zločin, v njegovo ozadje se ne spušča- ta. Izbruh vojne je obema nekaj, kar se je že dolgo pripravljalo. TS so v prvi .številki podalle dosti realistično oceno vzrokov te 114 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 vojne, v kateri se bo po njihovem odločilo, kdo bo imel v prihodnje prevlado v Evropi. O prvih bojih s Srbi poročata oba obširno in cenzuri prilagojeno (TS povzemajo po Neue Freie Presse, za IG pa piše neposredni ude- leženec, poročnik Cvenkel): med vojaki je bilo veliko navdušenje, »čast«, da so smeli prvi streljati na Srbe, je doletela Hrvate, ki so jim oficirji komandirali po hrvaško (!). Srbi da so zvijačni in zahrbtni: v lice je de- lajo prijazne, v hrbet streljajo. TS v nasled- njih številkah obširno pišejo o načinu boje- vanja Srbov, ko se, kot pravijo, za svoj ob- stanek bori ves narod. Ob polomu srbske vojske v letu 1915 ne morejo skriti svoje pri- zadetosti, ki jo skrijejo za ponatis članka iz Arbeiter Zeitung, ki govori o strašni usodi tega naroda kot žrtvi svojega geografskega položaja. Oba tednika budno spremljata pe- ripetije na južni fronti, TS obširneje in bolj dokumentirano, IG pa le sumarično, ne da bi se opredeljeval. Svetovna vojna TS so ves čas izhajanja na veliko sledile dogajanjem na evropskih bojiščih: v vsaki številki so prinašale poročila s front, ki sicer niso bila čisto sveža, so pa vendar dajala dobro podobo tistega, kar se je dogajalo, ra- zen tega pa so še s priložnostnimi članki ob- delale posamezne dogodke. Pri tem so si vsaj nekoliko kritičnosti privoščile takrat, kadar so poročale o bojih na zahodu (čez Nemce je bilo torej dovoljeno zabavljati), medtem ko je bila vzhodna fronta tabu, tam so se do- gajala sama junaštva, vendar je treba takoj dodati, da so o Rusih vedno govorile vsaj s kančkom simpatije. Tudi IG prinaša v vsaki številki vojaške in politične novice z vsega sveta. Vojne do- godke spremlja v začetku zelo natančno, svo- jim bralcem podari tudi zemljevid Evrope s posebej označenimi državami — udeležen- kami vojne in podatki o njihovem potencialu. Posebnih člankov na to temo pa je malo in tudi v ocene vojaških in političnih dogajanj se ne spušča. Vojna z Italijo in soška fronta Tu je prizadetost obeh tednikov čisto dru- gačna. TS spremljajo zaplete z Italijo, njene zahteve, ponudbe avstrijske vlade. Po izbru- hu vojne opisujejo natančno boje ob Soči in se pri tem nikoli ne pozabijo razgovoriti o srčnosti slovanskih polkov. Z zadoščenjem sporočajo, da tuji časopisi opisujejo to deželo kot slovensko. Z množico fotografij in član- kov predstavijo trpeče Posočje in njegove branilce: Boroeviča, Dalmatince pod vod- stvom legendarnega Turudije, neustrašne Slovence, ki da jih hvalijo tudi italijanski časopisi. Ta vojna je po njihovem mnenju vlila Slovencem samozavesti, saj je v začetku vse pričakovalo, da bo mali slovenski narod utonil v vojni vihri, pa se, nasprotno, na vseh koncih Evrope kaže kot junak. IG prav tako v skoraj vsaki številki po- drobno poroča o soški fronti, precej manj pa ima spremljevalnih člankov, ni tako vsiljivo avstrijsko patriotičen in navdušen nad hrab- rimi Slovenci, vendar zna na svoj kratki, stvarni način marsikaj povedati med vrstica- mi. Oba tednika imata veliko fotografij s soške fronte, toda ker sta vezana na tuje vire, ne v taki količini, kot bi verjetno rada glede na pomen tega bojišča za Slovence. Soška fronta je količinsko zastopana približno tako kot druge evropske fronte. Fotografsko gra- divo ima v glavnem to vrednost, da daje splošen vtis o fronti v prvi svetovni vojni: kakšni so bili strelski jarki, kaverne, poljska železnica, bolnišnice, pokopališča, spomeniki, uniforme, oborožitev. V prvih letih posnetki niso bili točno locirani, nosili so oznake »ne- kje na Krasu«, »na Tolminskem« in podobno. Izjema so grobišča, ki jih posebno IG precej predstavi. V letih 1917 in 1918 so napisi pod fotografijami nekoliko radodarnejši. Vojaške oblasti so že med vojno skrbele, da so bili padli dostojno pokopani. Januarja 1917 po- ročajo TS, da po Nemčiji in Avstriji potuje razstava »Vojaški grob in vojaški spomenik«, ki ima učni namen. Tednik priporoča sloven- skim občinam, naj spomenike naročajo pri domačih umetnikih, primerne pa so tudi plo- šče na cerkvah, spominske lipe in vodnjaki. V letu 1918 se je z vso težo postavil pro- blem porušene Goriške, ki jo je bUo treba čim prej spet obljuditi, a vladni birokrati so kar spali. IG je junija v treh nadaljevanjih prinesel nasvete, kako naj domačini sami ob- navljajo porušene domove, čemur je dodal tudi praktične primere — pet načrtov hiš, prilagojenih kupni moči prebivalstva. Soški fronti nekoliko ob robu, pa vendar tesno po- vezane z njo, so bile serije razglednic »Voj- ska v slikah«, delo domačih umetnikov, ki jih je vsa vojna leta zalagal, obilno priporočal in tudi objavljal IG. Del čistega dobička od njihove prodaje je šel namreč za goriške be- gunce in oslepele slovenske vojake. Revolucionarna dogajanja v Rusiji V TS je vseskozi opaziti veliko zanimanje za Rusijo in razmere v njej. Izbruh revolu- cije jih ne preseneti. Ko marca 1917 prvič po- ročajo o njej, analizirajo tudi vzroke, ki so KnONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 lisi jo povzročili.' V zadnji marčevski številki po- ročajo, da je uspela, nerešeno da je le še vprašanje državne vladavine, od tega pa bo odvisen vpliv revolucije na Evropo in svet. Tudi naslednje številke so prinašale vesti iz Rusije o različnih strujah, ki so bile bodisi za mir ali vojno in o končni prevladi boljše- vikov. Do njih zavzemajo stališče v članku Revolucija in evolucija,^ ko pravijo: brez- mejno tlačenemu ruskemu narodu je vojna odprla oči, vrgel je carja in si vzel vlado iz vrst znanih meščanov; tudi to je odslovil in si vzel vlado iz naj odličnejših socialistov, zmernih republikancev; a tudi te je vrgel in pokHcal na čelo anarhiste, komuniste, nega- tivne elemente (Lenin, Trocki in drugi Židje brez slovanskega čuta), ki hočejo kar čez noč urediti vsa vprašanja. IG poroča, 22. marca 1917, da je v Rusiji baje revolucija, a se mu zdi to malo verjet- no, čeprav je res, da prebivalstvo tamkaj ze- lo strada. V naslednji številki poroča o vzro- kih, ki so jo sprožUi in o bojih med strujami. Septembra piše čisto v duhu nemškega tiska, da je v Rusiji velika zmeda, vlada bi rada sklenil mir, pa ne more, ker je preveč v ob- lasti angleškega denarja. Novembra predsta- vi Leninov program in dodaja, da bo za Ev- ropo pravi blagoslov, če se mu res posreči doseči mir. Mirovna prizadevanja in pogajanja TS so že dokaj zgodaj objavljale ugibanja tujih časnikarjev, koliko časa utegne trajati vojna in kakšna bo Evropa po njej. Konec leta 1916 so prinesle predlog centralnih sil za mirovna pogajanja in pozneje odgovor an- tan te nanj. V članku Nove naloge po vojni" so razvile (lastno?) misel, da po vojni narodno gospodarstvo ne bo več kapitalistično v smi- slu 19. stoletja, ampak socialistično. Organi gospodarskega življenja bodo sprva ostali še isti, le bolj povezani z državo, ljudje pa bo- do delali iz spoznanja, da so člen v državnem ustroju. Mirovno vprašanje so imele ves čas na sporedu, posebno obširno pa so pisale o stockholmski konferenci socialnih demokra- tov, ki jim je pomenila poskus delavcev, da zgradijo most med narodi pa tudi o poga- janjih v Brest-Litovskem. Tu poročajo o ru- ski zahtevi po samoodločbi narodov, ki jo je avstrijski delegat zavrnil: ta zahteva je po njihovem sprejemljiva za vse narode, razen za Nemce in Madžare, ki so torej krivi, da se vojna nadaljuje. IG prinaša decembra 1917 slovenski pre- vod note centralnih sil, ki na pobudo cesarja Karla ponujajo antanti mir. Pozneje poroča o odgovoru zaveznikov, na široko pa o Wü- sonovih ter zlasti papeževih mirovnih priza- devanjih. 3. januarja 1918 objavi celoten pre- dlog ruskih delegatov za mir ter odgovor centralnih sil nanj. Do stockholmske konfe- rence je zadržan, češ tudi med socialnimi de- mokrati so sicer poštenjaki, na splošno pa so njihovi voditelji v službi velikega kapi- tala, oziroma Judov, zato so si v laseh in jim ne bo uspelo narediti miru.' Notranjeavstrijske razmere Kar se tiče domačih razmer, so časopisi pa tako tudi naša tednika, prva leta vojne očitno smeli pisati le o pomanjkanju živeža, za kar je bila seveda kriva Ogrska, ki je ime- la žita dovolj, pa ga je raje prodajala v tujino kot avstrijski polovici države. Spomladi 1916 je postalo aktualno vprašanje koncentracije slovenskih političnih strank. TS so prinesle poziv tržaške Edinosti k taki združitvi: Cehi, Poljaki, Madžari so politično aktivni, le Slo- venci spe.'" Bralce obveščajo, da nemški listi nanogo pišejo o tem, kakšna bo Avstro-Ogrska po vojni in delajo kombinacije z narodi, ne- kateri pa zahtevajo celo spoštovanje indi- vidualnosti narodov. Oktobra objavljajo od- govor Slovenca, v katerem SLS sporoča svoje pogoje za koncentracijo, za katero načelno je." IG o vsem tem ne piše. Atentata na Stürghka ne komentirata, na- vajata le dejstva. V tem času jima je še ve- dno prva skrb dokazovanje zvestobe Sloven- cev dinastiji, navdušujeta se nad prvimi poli- tičnimi odločitvami mladega cesarja, posebno nad amnestijo. Avstrijski predlog o formi- ranju poljskega kraljestva jima je zanesljivo znamenje, da Slovenci ne upajo in se ne bo- rijo zaman, cesar bo •uslišal tudi njihovo željo po avtonomiji. Politika postane v letu 1917 ena od osred- njih tem obeh tednikov. Namenjata ji vedno več prostora. To je posebej očitno pri IG. Oba poročata o pripravah na državni zbor, v prvi junijski številki pa prinašata besedilo majske deklaracije: TS se v obširnem članku Začetek ustavnega življenja'^ razgovore o razmerah v državi pod Stiirghkom in pohva- lijo novega cesarja, da so njegove misli ustav- ne in demokratične, Slovencem v veliko za- doščenje. Poslej je njuno pisanje veliko bolj svobodno in kritično, čeprav se cenzura tu in tam še vmeša. Za oba je značilno nezau- panje v vlado in zaupanje v cesarja. TS pogosto pišejo o obupnih gospodarskih razmerah, ki so posledica vojne: o stavki ma- riborskih železničarjev, o novih davkih, ki bodo — posebno vinski — povzročili izselje- vanje, o bedi na Goriškem, kjer vlada mnogo obljublja, a nič ne naredi. TS čutijo bolj 116 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Z delavci —• Anton Pesek je spomladi 1918 i začel izdajati socialistično revijo Demokra- cija in je njen uvodni članek ponatisnil tudi v TS'^ — medtem ko IG kot Krekov pristaš bolje razume kmeta. Parlamentu priporoča, naj bolj skrbi zanj, sicer se bo vse sesulo. Januarja 1918 poročata oba o velikih delav- skih stavkah na Dunaju, IG pa takoj pristav- lja, da bo vlada vprašanje preskrbe delavcev j reševala na račun kmeta. Pri majniški de- j klaraciji gre po njegovem tudi za vprašanje kruha. j Oba vestno spremljata politične dogodke, ki zadevajo Slovence: Krekovo in Koroščevo po- tovajne v Prago in po Balkanu, septembrsko izjavo, razcep v SLS, razvoj deklaracijskega > gibanja. Krekovi smrti posveča zlasti IG ve-j liko prostora, objavi pa tudi Jegličevo izjavo j ob izstopu Šušteršiča in Jakliča iz SLS." Oba ' tednika se zelo angažirata v deklaracij skem ( gibanju. V začetku 1918 objavljata predloge j v zvezi z bodočo ureditvijo skupnosti jugo>- { slovanskih narodov: jugoslovanska ideja jima | je stvarnost, avstrijski okvir počasi opuščata, i IG postane kar revolucionaren, ko objavi Pravljico (ki jo je cenzura močno oklestila, j pozneje pa je nekdo izvodu, ki sem ga imela v rokah, manjkajoče dele dodal) — ostro sa- tiro na vojskujoče se države in vladarje, tudi avstrijskega.15 Nemcem, ki protestirajo zaradi dogodkov na jugu, odgovarja takole: če tla- čen in dušen ogenj na jugu šine kvišku, uniči pilote, ki jih zabijajo Nemci za svoj »nemški most do Adrije«.*' i Posebej obširno in zanosno poročata oba 1 lista o slavnostih v Pragi, ki so se jih udele- j žili tudi Jugoslovani. To je bilo poslednje \ navdušenje. Zadnja številka TS, dne 5. junija, ! je bila že vsa pobeljena. IG pa je močno zvo- denel, a je vztrajal še do konca avgusta, ko je v predzadnji številki naznanil, da bo izha- jal še naprej, le v spremenjeni obliki: v manj- šem formatu, na štirinajst dni in na 24-ih | straneh. Prinašal bo mnogo literature, zlasti ^ izvirne, poučne članke opise bratskih narodov in potopise, vse bogato ilustrirano. Vojno bo obravnaval le toliko, kolikor bo potrebno. Septembra se potem vendarle ni več pojavil. ZAKLJUČEK Tedenske slike in Ilustrirani glasnik sta ze- ; lo soliden proizvod slovenskega tiskarstva { med prvo svetovno vojno. Z občudovanja vredno vztrajnostjo sta kljubovala težavam, ki jih je prinašal vojni čas; težki roki cenzu- re, ki je prepovedovala celo prevode iz neka- terih listov in s tem omejevala izbor, pomanj- kanju papirja, zamudnemu potovanju kliše- jev, plačevanju vnaprej. Slovenci so bili torej navzlic pomislekov nekaterih dovolj beroče občinstvo, da se je med njimi lahko obdržal ne le en, ampak celo dva ilustrirana tednika. Ne glede na to, da sta bila uglašena na isto tematika (tu in tam so se ponavljale tudi fo- tografije), sta imela vendar vsak svoj obraz: IG se je zatekal v literaturo in manj razka- zoval avstrijski patriotizem, TS pa so svoje velike ambicije morale skrivati za mašilni- mi članki, ki so nekoliko nenačrtno prinašali za vsakogar nekaj, ter za sumljivim navdu- š;enjem ;za dinastijo. Kakšno Olajšanje za oba, ko se lahko nekoliko svobodneje raz- pišete! TS se izživljajo v slovanofilstvu in navdušenju za majsko deklaracijo, IG je' strankarsko discipliniran in lempira navdu- šenje tako, kot se je stopnjevalo v SLS. In končno, tekmeca sta se, vsaj navzven, do- stojanstveno prenašala. Na svojih straneh nikoli nista omenila drug drugega. OPOMBE Tedenske slike, izhaja ob sredah. Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotin Mohar (od 1915, 39: Ivan Koželj, od 1917, 3: Anton Sterlekar). Tiskal Dragotin Hribar (1915, 39—1917, 2: Zadružna tis- karna v Krškem, od 1917, 47: Zvezna tiskarna). Letnik I—V (12. avg. 1914 do 5. junij 1918). Ilustrirani glasnik, izhaja ob četrtkih. Odgovorni urednik Josip Klovar. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. Letnik I—IV. (3. sept. 1914 do 29. avg. 1918). Razen njiju je v tem času iziiajal še ilustrirani štirinajstdnevnik Svetovna vojska. Urednik Ludovik Tomažič, založila Katoliška bukvarna v Ljubljani, tiskala Katoliška tiskarna. Izhajal je od novembra 1914 do julija 1915. 18 sešitkov in zemljevid Evrope. 1. TS IV. št. 52, V. št. 1, B. Berčič: Tiskar- stvo na Slovenskem, Ljubljana 1968. — 2. isto. — 3. B. Berčič: Tiskarstvo... — 4. TS V. št. 1 Pojasnilo. — 5. TS II. št. 12. — 6. TS IV. št." 12. —. 7. TS IV. št. 48. — 8. TS IV. št. 7. — 9. IG III. št. 36. — 10. TS III. št. 17. — 11. TS III. št. 41. — 12. TS IV. št. 23. — 13. TS V. št. 19. — U. IG IV. št. 15. — 15. IG IV. 32. — W. IG IV. št. 32. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 117 AGRARNA REFORMA NA VELEPOSESTVU JABLJE OLGA JANSA-ZORN Veleposestvo Jablje prav gotovo ni spadalo med največja veleposestva na slovenskem ozemlju v času stare Jugoslavije, vendar pa je bilo med tistimi 208 veleposestvi, ki jih je zadela agrarna reforma. Čeprav je bil delež zemlje jabeljskega veleposestva, ki je po ag- rarni reformi bila razdeljena, razmeroma majhen, pa je vendar zanimiv potek agrar- noreformnih prizadevanj, vloga občinskih in okrožnih agrarnih odborov ter njihovo delo- vanje in ne nazadnje tudi prizadevanje in reakcije agrarnih interesentov. Kot je znano, so nekdanji fevdalci na Slo- venskem tudi po zemljiški odvezi ostali last- niki ogromnih zemljiških kompleksov. Ob koncu 19. stoletja je za naše dežele značilno na eni strani kopičenje zemlje v rokah veli- kih kmetov in veleposesti, medtem ko se po- sest zadolženih srednjih in malih kmetov še naprej drobi. Najboljša obdelovalna zemlja je bila v rokah veleposestnikov, veliko kmetov jo je jemalo v zakup, ali pa so se preživljali z delom na veleposestniški zemlji. Veleposestvo Jablje v tem pogledu ni bilo nobena izjema. 12. marca 1920 je bila v ča- sopisu »Jugoslavija« objavljena notica, iz ka- tere je razvidno, da baronica Lichtenberg le občasno biva na graščini in da ima v Ljub- ljani 4-sobno stanovanje, tudi sicer jo v tem časopisu napadajo, češ da ima nemškega oskrbnika (Riedla); tega je kasneje zamenjal (junija 1920) Josip Zdovc. Dalje jo napadajo, da slabo ravna s svojimi ljudmi, zlasti še z gozdarjevo vdovo, katere mož je bil 42 let njen uslužbenec itd. Iz arhivskih podatkov posnemamo, da je imelo veleposestvo Jablje, last družine Lich- tenberg, 27. februarja 1919 po katastru ter po kulturah in površinah naslednje izmere: njive travniki vrtovi Skupaj pašniki gozd stavbišča Skupaj 45,0783 ha 63,6594 ha 2,2753 ha 111,0135 ha 3,9946 ha 138,7961 ha 1,0389 ha 254,8431 ha' Veliko revolucionarno vrenje ob koncu prve svetovne vojne je tudi pri nas prisililo vladne kroge, da so pričeli obljubljati agrar-| no reformo. Poleg težkih socialnih razmer so zanjo govorili tudi politični in nacionalni ' razlogi. Na Slovenskem, kjer je bila polovica veleposesti v rokah tujcev, bi agrarna refor- ma pomenila, da bodo zemljo končno dobili slovenski kmet j e.- O agrarni reformi se je veliko govorilo v letih 1919 in 1920. Važen pravni akt so bile Predhodne odredbe za pripravo agrarne re- forme (25. februarja 1919);' za nadaljnji raz- voj pa je pomembna zlasti uredba o prepo- vedi odsvojitve in obremenitve (21. marec 1919), ki je bolj natančno določala, kaj je ve- leposest. Določena sta bila tudi dva maksi- muma, za Slovenijo je veljalo, da lahko vele- posestnik obdrži 75 ha obdelovalne zemlje in 200 ha zemlje sploh. V prvi fazi izvajanja agrarne reforme so morale veleposestniške uprave na podlagi od- redbe glavnega poverjenika ministrstva za agrarno reformo v Sloveniji z dne 13. sep- tembra 1919 skleniti z agrarnimi interesenti za eno leto zakupne pogodbe. Ohranjeni »Po- pis malokmetijskih družin z ozirom na obseg njihovih posestev na osnovi naredbe ministra za agrarno reformo z dne 10. aprila 1919 št. 1109« kaže, da je bilo npr. v katastrski občini Mekinje 37 agrarnih interesentov, ki so skupno želeli dobiti od jabeljskega velepo- sestva 25 oralov (johov) tj. 14,375 ha zemlje. To so bile družine, ki same niso imele zem- lje, oziroma so jo od veleposesnikov Lichten- berg imele v zakupu (nekateri želijo, da se jim ta zakup po agrarni reformi dodeli).' Zal za občini Loka in Trzin, kjer se je tudi raz- prostiralo jabeljsko veleposestvo, teh podat- kov nisem našla, verjetno pa je bila situ- acija podobna. V zvezi z izvajanjem agrarne reforme je bila izdana 4. febr. 1920 »naredba ministra za agrarno reformo" (dr. H. Krizmana) s katero se ustanavlja agrarno zastopstvo za pripravo agrarne reforme v Sloveniji v smislu pred- hodnih odredb z dne 25. februarja 1919 in mi- nistrske naredbe z dne 12. aprila 1919«. Po njej bi pri izvedbi agrarne reforme v Slove- niji sodelovali kot posvetovalni organ agrarni odbori z mandatno dobo 1 leta, in sicer: 1. občinski agrarni odbori; 2. okrožni agrarni odbori (Ljubljana, Ma- ribor, Murska Sobota); 3. deželni agrarni odbor, ki se izvoli za vse območje Slovenije. Služba odbornikov je bila častna, kasneje jim je bil mandat podaljšan do leta 1924, nato so bile ponovne volitve, 1928 in 1929 so še delovali, od leta 1930 pa občinskih in ok- j 118 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 rožnih agrarnih odborov ni več, marveč op- ravlja funkcijo bivšega občinskega agrarnega odbora Mekinje županstvo občine Mekinje, funkcijo okrožnega agrarnega urada pa ag- rarni referat pri sreskem načelstvu Ljub- ljana. Pravice občinskih agrarnih odborov so bile (po naredbi z dne 4. februarja 1920): r. da predlagajo, koliko veleposestniške zemlje, kje in za kolikšno zakupnino naj se da v zakup tistim družinam, ki so za to upra- vičene; koliko drv za kurjavo, stavbnega lesa in stelje naj dobe upravičene družine iz vele- posestniških gozdov; katere skupne naprave v melioracijske in druge namene naj se na- pravijo ali vzdržujejo na veleposestniških zemljiščih; 2. da zbirajo material, potreben za izvedbo agrarne reforme, zlasti o tem, koliko je v občini oseb in družin, ki se ukvarjajo z obde- lovanjem zemlje, pa je nimajo dovolj, da bi mogle ob njej živeti ter se zato žele izseliti v drug del države itd. Okrožni agrarni odbori predlagajo: 1. koliko zemlje in v kakšni kulturi se od- kaže od veleposestniške zemlje v zakup vsaki izmed občin določenega okrožja in koliko znaša zakupnina; 2. kje se odkaže vsaki občini kurivo, stavbni les in stelja in za kakšno odškod- nino; 3. kako naj se razsodijo spori med posa- meznimi občinami v okrožju, ki se tičejo užitkov iz veleposestev v smislu predhodnih odredb. Naloga deželnega agrarnega odbora pa naj bi bila: , . 1. da predlaga, koliko zemljišč velepose- stev in katera je treba ohraniti za javne na- mene (za kmetijske šole, vzorna posestva ipd.); 2. da daje mnenja o zakonskih in naredbe- nih načrtih, zadevajočih agrarno reformo, ter predlaga potrebne ukrepe in odredbe. § 5 omenjene naredbe posebej govori o vo- litvah občinskih agrarnih odborov. Najkasne- je 14 dni po razglasitvi naredbe so morali občinski uradi izdelati imenik vseh glavarjev družin, ki žive od obdelovalne zemlje (tudi kmetijski delavci in hlapci, če imajo svojo družino). Kdor je vpisan v imenik, lahko voli in je lahko izvoljen. Pravico do volitve so imele tudi vse polnoletne ženske, ki so bile vpisane v imenik, če so vodile svoje gospo- darstvo kot samostojne gospodarice. Ena izmed prvih nalog novega občinskega agrarnega odbora je bila, da pregleda popis družin v občini. Ce popisi niso bili natančni, jih je moral napraviti agrarni odbor, in sicer vpisati vanje: — ime, priimek in bivališče predstavnika družine; — število članov družine po starosti (pose- bej nad 14 let in pod 14 let); — število živine (posebej govedi, konj, svinj, ovac); — število poslopij (hiša, hlev itd.); — katastrske občine, kjer je zemlja; — površino posameznih vrst zemljišča; — koliko zemlje bi družina še mogla ob- delovati. Občinski agrarni odbori so volili okrožni agrarni odbor; deželni agrarni odbor pa so sestavljali vsi predsedniki okrožnih odborov. Dopisovanja med okrožnim agrarnim uradom Iz knjige J. Sima: BUder aus Krain. I. Im Gebiete der Steiner-Bahn. 1891 (izrez iz ilustracije L. Benescha) kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 1191 in občinskimi agrarnimi odbori je bilo veli- ko, včasih tudi kar ostro. Leta 1927 je npr. šef okrožnega agrarnega urada Brnčič poslal okrožnico občinskim odborom, kjer poudarja, da morajo občinski agrarni odbori vsak svoj sklep, ki mora biti utemeljen, predložiti ok- rožnemu agrarnemu uradu v Ljubljani, ki je edini upravičen, da ga po temeljiti presoji na podlagi obstoječih zakonov in naredb po- trdi ali zavrne. Dalje je rečeno: »Strogo pre- povedujem občinskim agrarnim odborom, da izvršijo v bodoče samolastno katerikoli sklep, brez da bi ga predhodno predložili okrožne- mu agrarnemu uradu v potrditev«. Za naš prikaz je nadalje pomembna ured- ba z dne 3. septembra 1920 (20. maja 1922 razglašena za zakon), kako je zemljišča vele- posestev dajati v štiriletni zakup.' Uredba pravi, da traja 4-letni zakup od 1. oktobra 1920 do 30. septembra 1924. Ta rok se lahko podaljša, dokler zemljišče po zakoniti poti ne preide v last zakupnikov. § 2 pa naglasa: »Namen dajanja v 4-letni zakup je ta, da se do končne ureditve agrarne reforme ustalijo posestne razmere veleposestnikov in siromaš- nih poljedelcev kot začasnih zakupnikov in da se tako enim kot drugim da možnost za racionalno delo.« Za zakup so prišla v poštev le zemljišča, vpisana v posestnih listih kot njive, travniki in pašniki (§ 3), medtem ko druga obdelo- valna zemlja (vinogradi, sadovnjaki in vrtovi) ni bila predmet agrarnega zakupa. O gozdo- vih pa ta uredba še ni govorila. Pri razdeljevanju zemlje naj bi postopali tako, da bi prvi dobili zemljo v zakup polje- delci najbližjih vasi; nobena družina naj bi ne dobila več kot toliko, da bi z lastno zem- ljo vred imela 10 oralov obdelovalne zemlje (5,75 ha). Ce ima družina več kot 10 članov, ki žive v skupnem gospodinjstvu, sme priti 1 oral na vsakega člana. Važno je tudi dolo- čilo, da se pašniki podeljujejo v celoti polje- delcem okoliških vasi (§ 5). Potem je tu še poseben člen o dobrovoljcih; kot agrarni sub- jekt pa se pojavljajo še vaški obrtniki, ki so se tudi dotlej ukvarjali s poljedelstvom, ker od obrti niso mogli živeti. Veliko nejasnosti in dopisovanja je bilo v zvezi s plačevanjem zakupnine. Omenjena uredba je namreč določala, da se zakupnina plačuje vnaprej, s prvo zakupnino pa se pla- ča za stroške merjenja 30 din za vsak oral. Letna zakupnina je znašala za njive 8-kratni, za travnike pa 10-kratni čisti katastrski do- hodek. Državni davek, občinsko naklado in druge javne davščine, ki obremenjujejo zem- ljo dano v zakup, plačuje dosedanji lastnik. Ce zakupnik umre, preide zakup na nasled- nike, če so sposobni izpolnjevati obveznosti zakupa. Odločbe o oddajanju zemljišča v zakup iz- rekajo okrožni agrarni uradi, prav tako tudi odločbe o razdelitvi zemlje med posamezne interesente. Podzakup ni bil dovoljen, prav tako je bilo prepovedano menjavanje kultur (njiv, travnikov in pašnikov) in sekanje goz- dov. Postopek dajanja v 4-letni zakup se je ne- koliko zavlekel. Zaradi enotne izvedbe 4-letne zakupodaje je okrožni agrarni urad v Ljub- ljani 25. januarja 1921 razposlal okrožnico občinskim agrarnim odborom, v kateri je na- ročal, da mora občinski agrarni odbor razpo- slati veleposestvom tiskovino »Seznam za štiriletno zakupodajo razpoložljivega polje- delskega zemljšča«. Tako je bila uprava ve- leposestva Jablje dolžna izpolnjeni seznam čimprej vrniti in na podlagi teh podatkov so potem občinski agrarni odbori sestavili ime- nik štiriletnih zakupnikov poljedelskih zem- ljišč. Zakupnike so vpisali tako, da so prišli na prvo mesto najpotrebnejši. Pri vsakem je bilo treba pod opombe vpisati skupno vsoto letnih davkov. Najkasneje do 1. marca 1921 so morali te sezname poslati okrožnemu ag- rarnemu uradu v Ljubljani v odobritev. V okrožnici je posebej poudarjeno, da občinski agrarni odbori ne morejo odbirati niti raz- deljevati veleposestniške zemlje, morejo sa- mo predlagati, ne pa odločati.'' V zvezi s 4-letnim zakupom so imeli tako občinski kot okrožni agrarni odbori veliko dela. Prošnje posameznikov so kar deževale, dostikrat so bile odločitve težavne, pa tudi delo odborov ni bilo vedno najboljše. Pritožbe posameznikov in občinskih agrar- nih odborov gredo predvsem na račun tega, ker je veleposestvo Jablje že dotlej dajalo veliko zemlje, zlasti travnikov, v zakup in so posamezniki želeli še naprej obdržati ta zemljišča v zakupu, in sicer kot agrarni inte- resenti. Dalje imamo veliko pritožb v zvezi z menjavanjem kultur. Lastniki jabeljskega veleposestva so skušali po mnenju agrarnih interesentov obdržati na račun širšega maksi- muma nekatera zemljišča, ki so bila v kata- stru vpisana kot vrt ali nerodovitna zemlja, dejansko pa so bili to travniki. Ker je bilo še veliko nejasnosti v zvezi s plačevanjem zakupnine, je okrožni agrarni urad v Ljubljani 22. marca 1921 opozoril ve- leposestva in občinske agrarne urade," da je ministrstvo za agrarno reformo z naredbo št. 9770 (12. septembra 1920) naročilo, da se vse zakupnine, tudi štiriletne, plačujejo neposre- dno upravi veleposestva. 120 ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1079 AS, Spisi agrarne direkcije. Seznam štiriletnih zakupnikov zemljišč veleposestva Jablje (6. junija 1921) S posebnim dopisom je 12. maja 1921 ok- rožni agrarni urad" naročil vsem občinskim agrarnim odborom, da morajo posamezniki svoje prošnje pošiljati najprej prvi instanci ; tj. občinskim agrarnim odborom in ne di- i rektno agrarni direkciji ali celo ministrstvu. ; Sele leta 1922 je bilo izvedeno podpisova- j nje in pregled individualnih izkazov. 19. ju-j lija 1922 je okrožni agrarni urad poslal žu- -, panstvu občine Mekinje v pregled individu- i alne izkaze 4-letnih zakupnikov veleposestva i Lichtenberg Jablje (Habach) s prošnjo, da jih pregleda skupno z občinskim agrarnim od- borom in jih podpisane od vseh vpisanih za- kupnikov čimprej vrne okrožnemu agrarne-^ mu uradu v Ljubljani. j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 121 Okrožni agrarni urad je nato 12. januarja 1923 poslal občinskemu agrarnemu odboru Mekinje prepis oddelitvenega odloka polje- delskega maksimuma od 75 ha veleposestva Lichtenberg Jablje v vednost s pripombo, da ima naslov proti temu odloku pravico pri- tožbe na agrarno direkcijo v 8 dneh.'» V zvezi z izvajanjem agrarne reforme na veleposestvu Jablje je zanimivo tudi dejstvo, da leta 1919, ko je šlo za enoleten zakup, prosijo posamezniki za 1/2, 1 ali celo 2 orala obdelovalne zemlje, skupno v katastrski obči- ni Mekinje za 25 oralov (14,375 ha). Ko pa je šlo za 4-leten zakup, je iz seznama zakupni- kov z dne 15. avgusta 1921 razvidno, da do- bivajo posamezne družine 8, 16, 32, 40, 48 in samo ena družina 64 arov zemlje, skupno 44 interesentov v občini Mekinje 8,96 ha.'' Posebno poglavje pri izvajanju agrarne re- forme predstavljajo veleposestniški gozdovi. Prav tu pa so bile razne naredbe in zakoni najbolj popustljivi. Veleposestva Jablje, ki je imelo 1919. leta 138.7961 ha gozda, agrarna reforma ni prizadela, gozd je ostal neokrnjen. Zadela ga je edinole naredba o nakazovanju kuriva in stavbnega lesa v veleposestniških gozdovih interesentom agrarne reforme v Slo- veniji z dne 27. aprila 1921, ki sta jo podpi- sala minister za agrarno reformo N. Uzunovič in minister za gozdove in rudnike dr. H. Kriz- man.'- V naredbi in kasneje v zakonu je re- čeno, naj se agrarnim interesentom, in sicer dobrovoljcem, revnim poljedelcem in drugim poljedelcem v okolišu gozdnega veleposestva, nakaže neizogibno potrebni les za kurjavo, seveda za zmerno odškodnino. Na vsako hi- šno gospodarstvo bi prišlo do 8 m" (v gorskih krajih, kjer je daljša zima pa 16 m'). Za po- samezno gospodarstvo se sme za novo zgrad- bo dovoliti največ 15 m' lesa. Les se sme nakazati šele potem, ko prosilec dobi gradbe- no dovoljenje in pripravi že tudi potrebno množino drugega gradbenega materiala. Ohranjen je seznam 52 prosilcev (27. novem- ber 1921, ki ga je pripravil občinski agrarni odbor v Mekinjah. Med njimi je 18 delavcev, 15 kmečkih delavcev, 4 mali kmetje, 8 obrt- nikov, 2 učitelja in šola v Mekinjah. Skupaj jim je bilo dodeljeno 428 m' drv in 123 m' stavbnega lesa.'^ Ohranjenih je veliko prošenj za dodelitev lesa po nižji ceni. Prav v zvezi z lesom pa so se pojavljale številne špekulacije in poskusi že prej prodati les raznim veletrgovcem po nižji ceni. O eni takih špekulacij beremo tudi v »Slovencu« 13. aprila 1921 pod naslovom Diskretno vprašanje na direkcijo agrarne re- forme za Slovenijo v Ljubljani. V tem pri- spevku več interesentov dolži direkcijo ag- rarne reforme, posebej direktorja Lukana, da je na pritisk baronice Lichtenberg dovolil, da se les odda enemu od veletrgovcev. Za tako ravnanje ima po pisanju »Slovenca« zasluge zlasti zloglasni pruski baron Bulov/, »posinovljenec« baronice Lichtenberg. V zve- zi s tem člankom je zahteval celo predsednik deželne vlade za Slovenijo od agrarnega di- rektorja Lukana pojasnilo.'* Težko pričakovana je izšla 30. maja 1925 Naredba ministrstva za agrarno reformo o utrditvi objektov in subjektov agrarne re- forme.'* V smislu te naredbe se je 28. avgu- sta 1926 opravila revizija agrarnih zakupni- kov občin Mekinje, Trzin in Loka pri Tr- zinu za veleposestvo Hipolite Lichtenberg v Jabljah. Ob sodelovanju zastopnikov občin- skih agrarnih odborov in županstev treh na- vedenih občin je bilo sklenjeno, da so dose- danji agrarni interesenti izpolnjevali dolž- nosti, ki jih predpisuje člen 10 te naredbe in da se niso pregrešili proti agrarnim pred- pisom. Enako je bilo ugotovljeno, da neka- teri obrtniki, ki so doslej imeli zemljo, tudi vnaprej pridejo v poštev, čeprav je iz pri- loženega seznama razvidno, da so pozneje črtali največ obrtnikov. Z odlokom okrožnega agrarnega urada št. 977 od 3. maja 1926 je bila urejena ugo- tovitev agrarnih objektov na tem velepose- stvu." Izločeno je bilo agrarno zemljišče s površino 33,4790 ha. Ta zemlja je bila v treh občinah. Določeno je bilo, da pripada inte- resentom občine Mekinje 18,7420 ha, intere- sentom občine Trzin 10,4958 ha in intere- sentom občine Loka pri Trzinu 4,24 ha. Dokončna ugotovitev agrarnih objektov na veleposestvu Lichtenberg je bila razgla- šena z odlokom ministrstva za agrarno re- formo št. 1378/28 z dne 18. avgusta 1928, kjer je potrjen odlok št. 977/26 oziroma re- šitev agrarne direkcije v Ljubljani št. 1748/ 26. Zanimiv je dopis okrožnega agrarnega urada v Ljubljani z dne 24. novembra 1926 občinskemu agrarnemu odboru v Mekinjah, ki govori o vprašanju odprodaje delov vele- posestva Lichtenberg v Jabljah in pravi, da more lastnica od svojega maksimuma pro- dati, kolikor hoče. Ce proda od maksimuma, agrarna reforma ne bo prizadeta. Ker pa je tudi na zemlji, ki spada v maksimum, za- znamovana prepoved odsvojitve in obreme- nitve, mora tudi za te prodaje imeti dovo- ljenje ministrstva za agrarno reformo. Da- lje navodilo pravi: Drugače pa je s parce- lami, ki spadajo v agrarni zakup. Te par- cele se do pred kratkim sploh niso mogle prodati, medtem ko je sedaj mogoče skleniti 122 ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 kupčijo, vendar pod drugimi ptfgoji. V Urad- nem listu št. 102 (7. novembra 1925) je izšel pravilnik o fakultativnem odkupu agrarne- ga zemljišča velikih posestev. Iz tega pra- vilnika je razvidno, da se lahko proda tudi agrarno-zakupno zemljišče, vendar ima pra- vico do nakupa le tisti, ki je določen kot agrarni interesent, in samo za toliko zem- lje, kolikor mu je je dodelila agrarna oblast v zakup. Dalje naglasa šef okrožnega agrar- nega urada Brnčič v tem dopisu: na vele- posestvu Lichtenberg je sicer že definitiv- no oddvojeno agrarno zemljišče, vendar še ni izdan odlok o končni ugotovitvi agrarnih interesentov. Nikjer pa ni rečeno, da morajo interesenti že sedaj odkupiti po agrarni re- formi dodeljeni svet, ker jim ga bo agrarna reforma, ko za to izide potreben zakon, do- delila v last. Kdor pa želi svet, ki ga ima v zakupu, že sedaj kupiti in prepisati na svo- je ime, se mora poslužiti pravic, ki mu jih daje pravilnik o fakultativnem odkupu. Vendar je potrebno, da se najprej defini- tivno določijo agrarni interesenti in veli- kost zemlje, do katere imajo pravico. Glede cene se morajo kupci dogovoriti z lastnico veleposestva.'^ , Okrožni agrarni urad v Ljubljani je izdal 7. maja 1927 uradni predlog glede indivi- dualne razdelitve agrarnih zemljišč velepo- sestva Lichtenberg. Ta predlog je bU raz- glašen 26. maja 1927 in je bila dana agrar- nim interesentom priložnost, da vložijo na županstvu svoje morebitne pritožbe.'" Nato je z odlokom okrožnega agrarnega urada z dne 28. novembra 1928 bila potrjena leta 1926 predlagana ugotovitev agrarnih subjektov. V občini Mekinje je merilo lastno zemljišče agrarnih interesentov 21 ha 35 arov, od agra- rnega zemljišča veleposestva Lichtenberg ji je pripadalo 18 ha 74 arov, skupaj je bilo to- rej obdelovalne zemlje 40.09 ha. Prvotno so mislili zemljo deliti med 56 družin, ključ za razdelitev pa bi bil 17 arov na posameznika. Vendar se je pri uporabi tega ključa poka- zalo, da morajo nekateri interesenti odpasti, ker imajo več lastne zemlje, kakor bi jim jo mogla dati agrarna reforma. Po izključitvi teh interesentov se je zmanjšala tudi zemlja, ki se je pri prvem ključu upoštevala. Zato je pri drugem poskusu bil ključ zmanjšan, in sicer na 13 arov, agrarnih interesentov pa je ostalo 39. Tako v občini Mekinje: 1231 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1975 Za interesente občine Trzin je bil ključ za razdelitev dobljen na isti način kot v občini Mekinje; prvotno je bilo predvidenih 42 družin, ki naj bi dobile zemljo, nato se je to zmanjšalo na 20, ena kompetenca pa je znašala 13 arov. 124 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Podobno je bilo v občini Loka pri Trzinu, le da je bila tu kompetenca 11 1/2 ara. Razdelitev zemlje in določitev agrarnih J subjektov naj bi bila dokončna, vendar so j bila županstva vseh treh občin dolžna raz- glasiti ta odlok takoj po prejemu trikrat v j roku 8 dni in sporočiti, da je predlog 15 dni j na vpogled vsakemu agrarnemu interesentu j in drugim prizadetim osebam pri občinskem uradu v času uradovanja in da lahko vsak prizadeti vloži pri županstvu pismeno ali ust- no na zapisnik svoje predloge in ugovore. Na- glašeno je bilo, da morajo biti ugovori pod- prti z dokazi glede članov družine, velikosti obdelovalne zemlje ipd. Okrožni agrarni urad je županstvu tudi svetoval, naj objavijo omenjene tri razglase v dveh zaporednih nedeljah, in sicer tako, da eno nedeljo objavljajo razglas dvakrat. Nato je bilo vloženih na področju občine Mekinje 12 pritožb, vendar je agrarna direk- cija 2. januarja 1929 vse gladko zavrnila. Med drugim se je pritožilo nekaj posameznikov, agrarni interesenti pa so bile lahko le dru^ zine. Tudi obrtniki, ki so vložili prošnje, so bili zavrnjeni, prav tako žena železničarske- ga uslužbenca in žena državnega upokojenca. Zavrnjena pa je bila tudi prošnja Jakoba Pančurja, ki se ni pravočasno oglasil, da bi bil vpisan v spisek interesentov. Tudi proš- nja Antona Pančurja, ki se mu je družina po- večala, ni bila upoštevana, češ da bi moral okrožni agrarni urad, če bi upošteval nova rojstva otrok, velikokrat popravljati svoje odloke.i« Potem se je ves postopek zapletel še za- radi geometra ing. Kosmača, ki je prevzel po pravomočni določitvi agrarnih objektov in subjektov individualno razdelitev zemlje in se obvezal, da bo končal delo do 1. oktobra 1929. Agrarni interesenti so mu vsa dela tudi že vnaprej plačali. Vendar elaborat, ki ga je predložil geometer, ni ustrezal in dali so mu nov rok 1. junij 1930. Nanj sta pritiskala tako sreski načelnik kot agrarni referent, slednji je celo zapisal, da gre pri Kosmačevem rav- nanju za namerno zavlačevanje.^" kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 125. Iz ohranjenega arhiva je tudi razvidno, da je ministrstvo za kmetijstvo 18. oktobra 1930 ugodno rešilo prošnjo baronice Marije Hipo- lite Lichtenberg, da se hiša v Ljubljani, par- celna številka 240 izvzame iz agrarne refor- me. Gre za hišo z gospodarskim poslopjem in dvoriščem na takratnem Turjaškem trgu št. 5 s površino 839 m-, ki je bila, kot se vidi iz prošnje, v slabem stanju in je lastnica hotela dobiti kredit za popravila."* Julija in avgusta 1930 je lastnica velepo- sestva Jablje prosila ministrstvo za agrarno reformo v Beogradu za dovoljenje, da agrar- nim interesentom proda nekatere parcele. 8. junija 1931 je dobila dovoljenje za fakultativ- no prodajo zemljišč 38 ugotovljenim agrar- nim interesentom. Kupljene nepremičnine ni bilo mogoče prodati 10 let. Obenem je bila veleposestnica dolžna plačati 10 odstotkov od kupnine v kolonizacijski fond.^^ Ko je bU 19. junija 1931 izdan zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestnih, je bilo vedno bolj jasno, da se agrarna re- forma bolj in bolj oddaljuje od svoje prvotne poti. Nekateri predpisi so bili preneseni iz prejšnjih uredb, nekaj pa je bilo novih; ve- liko se je govorilo o odškodnini veleposestni- kom.2* Končno je v skladu s tem zakonom 6. ap- rila 1932 kraljevska banska uprava dravske banovine izdala nov odlok o določitvi agrar- nih objektov na veleposestvu Marije Lichten- berg v Jabljah pri Trzinu. Iz odloka je raz- vidno, da je znašal ožji maksimum 74.6010 ha, širši maksimum 125.3990 ha, gozdovi po § 10 21.2119 ha; fakultativno odkupljeno je bilo do tedaj 16.6102 ha, še za razlastitev določeno pa 17.0210 ha; skupaj torej 254.8431 ha. V zvezi s fakultativno odprodano zemljo odlok na- glasa, da gre za zemljo v občini Mekinje, in sicer pretežno za travnike. Dalje odlok ome- nja, da se do tedaj ni pokazala potreba po osnovanju služnostnih pravic. Županstva vseh treh občin so bila dolžna razglasiti odlok ta- koj po prejemu trikrat v teku enega tedna s tem, da je odlok vsakemu agrarnemu subjek- tu na vpogled pri županstvu občine.^* Ta od- lok je nato potrdilo ministrstvo za kmetijstvo 4. avgusta 1932. Po § 52 zakona o likvidaciji agrarne re- forme z dne 19. junija 1931 (s spremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931 in 24. junija 1933) ter z upoštevanjem že nastalih sprememb je komisija za likvidacijo agrarne reforme 13. novembra 1934 izdala še odlok o utrditvi (preostalih) agrarnih subjektov,^* in sicer v katastrskih občinah Loka (9 inte- resentov), Trzin (19 interesentov) in Meki- nje (24 interesentov). Na koncu je še rečeno: »Po pravnomočnosti tega odloka se bodo v smislu § 56 zakona o likvidaciji agrarne re- forme izdali razglasitveni odloki, v kolikor se ne bi agrarni subjekti že prej poslužili dolo- čil § 36 istega zakona ter sklenili z velepo- sestnikom kupne pogodbe za odkup agrarnega zemljišča.« Iz »Imenika utvrdenih i nadeljenih agrar- nih subjekata« za k. o. Mekinje, Loka in Tr- zin razberemo, da je bila preostala zemlja, namenjena v agrarnoreformne namene, od- kupljena v letu 1935 in 1936. Cena za 10 arov travnika je znašala 320,30 din, za 10 arov njive pa 334,40 din. Posamezniki so prejeli razlastitvene odlo- ke, kjer je bila vpisana vsota, ki jo mora interesent plačati bivšemu lastniku v obvez- nicah Privilegirane agrarne banke v nomi- nalni vrednosti z odbitkom 10 "/o prispevka za kolonizacijski fond. Agrarni subjekti so bili dolžni v roku 30 let plačati odškodnino s 5 "/o obrestmi. V roku 30 dni po pravno- močnosti odloka pa so morali plačati v kolo- nizacijski fond 2 '«/0 prispevka od odškodnine, nadaljnja 2 Vo pa v roku 2 let. Dalje je re- čeno, da »se ima v zemljiški knjigi zazna- movati, da ne more agrarni subjekt brez pristanka Privilegirane agrarne banke te ne- premičnine ne odsvojiti in ne obremeniti, dokler ni odškodnina plačana v celoti«.-" 29. novembra 1935 je komisija za likvida- cijo agrarne reforme v Ljubljani sporočila upravi občine Trzin, da je večina agrarnih interesentov že odkupila agrarne dežele ve- leposestva Lichtenberg. Za k. o. Loka pa, kjer je bila razmejitev šele pred kratkim izve- dena, niso sklenjene pogodbe. Ker se začenja gospodarsko leto za agrarne interesente 1. oktobra, se bo moralo vsem, ki agrarne zem- lje niso odkupili, predpisati za prihodnje le- to plačilo zakupnine ali anuitete. Da bi se izognili temu, naj občina Trzin opozori vse interesente, da predlože kupne pogodbe naj- kasneje do 20. decembra 1935. Na koncu opo- zarja predsednik komisije za likvidacijo ag- rarne reforme Rižnar, da agrarna oblast ne more čakati nekaj let, marveč mora agrarno vprašanje na tem veleposestvu likvidirati in izdati razlastitvene odloke.^^ Dogajalo se je, da posamezniki niso mogli plačati zemlje in so odstopili od odkupa, nji- hov delež je bilo mogoče dati novim inte- resentom. Za nove predloge je bila kompe- tentna uprava občine, ki je izbrala najpotreb- nejše z javnim razglasom (z utemeljenimi predlogi, koliko že imajo svoje zemlje, ko- liko članov družine in glavni poklic).^^ Tako so bili v glavnem v letu 1936, nekaj pa še tudi v letu 1937 izpeljani vsi odkupi 126 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 in izvedena je bila vknjižba lastninskih pra- \ vie na posamezne interesente. Gozd je ostal, ' tako kot pri večini drugih veleposestnikov na ; Slovenskem, neokrnjen. Kakor smo videli, agrarna reforma sama po sebi daje posameznikom zelo majhne de- leže in še te je treba plačati, veleposestvo je malo prizadeto, izvedba agrarne reforme pa zelo dolgotrajna, saj je poteklo kar 18 let od \ prvih načrtov do odkupa zemlje. OPOMBE I 1. ZALj, občina Kamnik, fase. 193. — 2. Albin Prepuluh, Agrarna reforma naš veliki socialni problem. Ljubljana 1933, st. 9. — 3. Splošno o agrarni reformi glej Olga Janša, Agrarna re- forma v Sloveniji med obema vojnama. Zgo- ' dovinslci časopis 18, 1964, str. 173—189. — 4. ' ZALj občina Kamnik, fase. 193. — 5. Uradni i list, 1920, št. 26, str. 107. — 6. Uredba je bila; razglašena v Službenih novinah Kraljevine SHS ¦ št. 204 dne 16. IX. 1920, v Uradnem listu de-' želne vlade za Slovenijo pa 20. IX. 1920, št. ' 343. — 7. ZALj, občina Kamnik, fase. 193. — 8. ' Prav tam. — 9. Prav tam. — 10. ZALj, občina: Kamnik, fase. 193; ohranjen je samo spremni i dopis, samega odloka pa nisem našla. — 11. Prav j tam. — 12. Uradni list št. 60 z dne 4. junija 1921. Zakon o tem je izšel za Slovenijo 28. febru- arja 1922 — Uradni list št. 123 (1922), str. 864. — 13. ZALj občina Kamnik, fase. 193. — 14. Arhiv j SRS (dalje AS), Spisi agrarne direkcije. — 15. Olga Janša, Agrarna reforma ..., Zgodovinski i časopis 18, 1964, str. 177. Uradni list št. 62 z ! dne 2. julija 1925. — 16. ZALj, občina Kamnik, ; fase. 193 (Predlog za določitev agrarnih subjek- I tov na veleposestvu Hipolite Lichtenberg št. ' 914/27. Predlog je bil razglašen 26. maja 1927.) ' — 17. ZALj, občina Kamnik, fase. 193. — 18. ! ZALj, občina Kamnik, fase. 193. Predlog za do- ; ločitev agrarnih subjektov na veleposestvu Hi- ; polite Lichtenberg. — 19. ZALj, občina Kam- ! nik, fase. 193, pritožbe na agrarno direkcijo v i Ljubljani. — 20. AS, Agrarna direkcija, l^eta i 1937 se je stvar ponovila. Kosmač spet ni pred- i ložil potrebnih elaboratov — tedaj je šlo za pre- pise določenih parcel na agrarne interesente. Sledile so številne pritožbe. — 21. AS, Agrarna direkcija. — 22. Prav tam. — 23. Več o tem za- konu glej v že citirani razpravi O. Janša v ZC ' 18, 1964, str. 179—181. Zakon je prinesel Služ- ; beni list 1931, št. 42, str. 890. — 24. AS, Agrarna ! direkcija. — 25. Prav tam. Odlok je podpisal [ predsednik komisije za likvidacijo agrarne re- \ forme v Ljubljani Rižnar. — 26. Prav tam. — 27. Prav tam. — 28. Prav tam. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 127 1 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV VIRI ZA ZGODOVINO SLOVENSKE ARHEOLOGIJE DAVORIN VUGA JANEZ ZORC (1824—1900). V mengeškem župnišču pri cerkvi sv. Mihaela hranijo iz- virno kopijo fotografskega posnetka župnika Janeza Zorca, precej zaslužne osebnosti v zgodovini slovenske arheologije. Naj opozo- rim, da je Zore 13. septembra 1866 prvi spo- ročil Alfonsu Müllner ju o najdbi lesene lov- ske pasti pri Črni vasi na Ljubljanskem- ba- rju, cf. A. Müllner, Argo 3/8, 1894, 154 s. Leta 1865 je Zore kot lokalist na Golem iz- kopal eno izmed gomil na ledini Hrbce nad vasjo Klada in odkril skeletni grob z dvema žarama pri nogah, verjetno halštatski, cf. ANSI, 180; A. Müllner, Emona (1879) 92; D. Vuga — G. Smid, VS 21, 1977, 191, si. 32. Najbolj je Zore zaslužen zaradi rešitve staro- slovanskih najdb v Malem Mengšu. Ko so leta 1899 pri kopanju jame za temelje novega župnišča odkrili skeletne grobove, sta Zore in graščak Anton Stare zbrala številne predme- te iz konca 8. do konca 10. stoletja in jih podarila tedanjemu Kranjskemu deželnemu muzeju Rudolfinu v Ljubljani, cf. D. Vuga, Balcano — Slavica 4, 1976, 33—48, fig. 1—7, karta, tab. 1. Na fotografiji, ki je nastala verjetno v 90 letih prejšnjega stoletja, vidimo Zorca pred starim župniščem, pri vhodu na vrt. V ozadju je greben hribovja Gobavica. Posnetek kaže prostor zgodnjesrednjeveškega grobišča na mestu starega župnišča, očitno še pred letom 1895, ko je potres poslopje močno poškodo- val. Fotografija je nekoliko zbledela in svetlo rjavo tonirana. Neznan fotograf se je odločil za čelno simetrično kompozicijo vhodnih Neznan fotograf, župnik Janez Zore pred vhodom na vrt župnišča v Malem Mengšu (pred letom 1895) 128 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 vrat, ki jo na desni strani blaži in hkrati bo- gati nekoliko toga Zorčeva postava, postav- ljena v profilu. Diagonalno kompozicijo fo- tografije ponazarja južna stena župnišča, z vrtno stezo, medtem ko angel nad vrati pre- usmerja pozornost opazovalca in kljub sre- diščni legi potegne pogled navzgor. Kot me- del obris deluje železna plastika kar nekam zlovešče. Diagonale se stikajo nekje v zele- nem ozadju, med železnimi prečkami vrat, ki skupaj z železno ograjo delijo ospredje mo- tiva od ozadja. Greben Gobavice v daljavi sicer poudarja globino fotografije, vendar de- luje premalo izrazito. Kjub nenavadno raz- drobljeni zasnovi svojega dela »neznani foto- graf« le dokazuje, da dobro obvladuje pro- stor. Posnetek je oster v ospredju, daljava se izgublja v mehki neostrini. Videti je, da fo- tografu ni šlo le za dokumentarni posnetek, ampak je skušal svoje delo obogatiti tudi z razpoložljivimi likovnimi sestavinami in mu dati umetniški značaj. Oba najditelja mengeških staroslovanskih izkopanin sta pokopana na pokopališču pri župni cerkvi. Grob Janeza Zorca leži tik ob vzhodni stranici mnogokotnega gotskega pre- sbiterija. Napis na preprosti spodnji plošči nagrobnika, vzidanega v steno presbiterija, se glasi: Prečastiti gospod /IVAN ZOREČ/ *2. maja 1824 119. februarja 1900/. Usmilite se me vsaj vi, prijatelji moji! / Job 19, 21. Anton Stare je pokopan v novejši grobnici rodbine Stare na severovzhodnem koncu po- kopališča. Nagrobna plošča je vzidana na de- sni strani notranjosti grobnice, gledano od vhoda proti notranjosti, in sicer v zgornji vrsti, prva pri vhodu v stavbo. Plošča je iz belega marmorja in obrobljena s štukaturo. Napis je kratek: ANTON STARE /GRA- ŠČAK/ * 8. JUN. 1843 — t 3. AVG. 1935. V župnišču hranijo tudi rokopisno knjigo Načrt za kroniko v Mengšu, I. Na str. 5 piše F. Kušar, župnik, da je bil »prednik Jan. Zo- reč, ki je bil investiran na Mengeš 20. janu- arja 1870«. Na str. 7 isti pisec omenja: »Stari farovž, ki je stal ravno tam kot novi, je bil po potresu 14. aprila 1895 zelo poškodovan, da so veščaki izrekli smrtno sodbo nad njim«; dodaja še: »staro (poslopje, op. D. V.) je bilo namreč veliko bolj obsežno«. Na str. 8 Kušar navaja zanimive podatke, ki so posredno v zvezi z odkritjem zgodnjesrednjeveških gro- bov: »Delo je prevzel zidarski mojster Ma- tevž Hočevar iz Terzina. L. 1899 je bilo glav- no poslopje pod streho, 1. 1900 so delo nada- ljevali. Dolgo je poslopje 19 metrov, široko 12 metrov, stopnišče v dolgosti 5,5 m je po- sebej za 1,675 m sem pomaknjeno, tako da meri skupaj 237,2125 m^,. ..« Sedanji mengeški župnik Babic mi je po- vedal še nekaj podatkov o življenju J. Zorca, in sicer po pisanih virih v župnišču. Zore se je rodil 2. maja 1824 v Polhovem Gradcu. Posvečen je bil 31. julija 1849, nato je ka- planoval v Št. Vidu, Železnikih in na Turja- ku. V Megšu je bil od 20. januarja 1870 (župnik od 27. marca istega leta). Dne 19. maja 1899 je Zore zaradi bolezni povsem omagal, tako da je dobil 5. junija 1899 admi- nistratorja Matijo Slaka. Očitno je, da so sta- roslovanske grobove našli pred 18. majem 1899, najverjetneje takoj spomladi, saj bi si- cer kasneje bolezensko neprištevni Zore težko tako odločno ukrepal pri reševanju najdb. Babic še pomni izročilo, da so pri ko- panju »predmete skupaj deli« in da so se šele kasneje najdbe iz posameznih grobov med seboj pomešale. Zore je umrl v Malem Meng- šu 19. februarja 1900. Tudi rokopisna kronika Chronologia et no- mina D. D. parochorum et cooperatorum in parochia Igg ab anno 1613 in qua habentur verae notationes parochia Igg, ki jo hranijo V ižanskem župnišču pri cerkvi sv. Martina, ima na str. 42 podatek o Zorcu: »Joanes Zore, Localist in Golo in den Jahren 1864, 1865, 1866. Von Golo als Pfarrer Auersperg n". von da als Pfarrer nach Mansburg. Umrl v Mengšu 1. 1900«. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 1291 DELO NASIH ZAVODOV IN DRUŠTEV 1 Gimnazije na Slovenskem v letu 1848 ter njihov razvoj do leta 1918 — nova razstava v Slovenskem šolskem muzeju. Naslednjo etapo v stalnih prizadevanjih Slovenskega šolskega muzeja, da bi javnosti prikazal razvoj srednjega in višjega šolstva, pomeni razstava, ki je bila v prostorih mu- zeja odprta v petek, 12. januarja. Podaja podobo gimnazij na Slovenskem in vsebino njihovega pouka v revolucionarnem letu 1848 ter njihov nadaljnji razvoj do leta 1918. Znano je, da je revolucija v letu 1848 po- stavila v Avstriji na dnevni red med drugim tudi veliko zaostalost njenega predmarčnega srednjega šolstva. Obrisi rešitev (Exner, Be- nitz, Thun) gredo že v prvih mesecih v smeri ukinitve dvoletnih filozofskih študij oziroma njihovemu prenosu na gimnazije, ki so tako postale osemrazredne splošnoizobraževalne šole, ki naj dajejo poprejšnjo izobrazbo za štu- dij na katerikoli visoki šoli. Gimnazije so s tem bistveno spremenile svoj značaj in svojo vlogo v šolskem sistemu; prenehale so biti latinske šole, šole za učenje latinščine. Z uki- nitvijo licejev se je seveda drastično pove- čala razlika med univerzitetnimi središči, ka- terih število je bilo omejeno, in gimnazijski- mi središči. Vprašanja srednjega šolstva — predvsem vprašanja učnega jezika teh šol — so postala sestavni del nacionalnih proble- mov; povezanost slovenskega nacionalnega vprašanja z vprašanjem srednjih šol pri nas pa je po letu 1848 postala povsem jasna. Vse gimnazije (na Slovenskem,, |Z izjemo gimnazije v Št. Pavlu na Koroškem, so v na- slednjih letih postale osemrazredne, ponekod z izrednimi napori (v Mariboru, Celju, Trstu, Gorici, Celovcu, Ljubljani in v Novem me- stu). Hkrati se je na njih začel uvajati tudi nov predmetnik, nov učni načrt ter sistem predmetnega pouka. Število tedenskih ur se je v primeri s prejšnjo šestrazredno gimna- zijo skoraj podvojilo, delež latinščine pa je temeljito nazadoval. Predmetnik je vseboval tri nove učne predmete: materinščino, priro- dopis s fiziko in filozofsko propedevtiko. Z gimnazijskim osnutkom, ki predstavlja osnovo nove organizacije gimnazij, je mate- rinščina dobila osrednje mesto v šoli, ki naj bi dijake splošno izobraževala in jih še uspo- sabljala za znanstveno mišljenje. Osnutek je določal, da je vsak deželni jezik lahko učni jezik na gimnazijah, pri tem ni v ničemer razlikoval med materinščino dijakov nemške in slovanskih narodnosti. Razlika je nastala šele z izvajanjem gimnazijskega osnutka. Toda možnosti, ki jih je dopuščal gimnazijski osnutek, so se zdele njegovim sodobnikom na Slovenskem tako nedosegljive, da ni bilo ni- kogar, ki bi se boril za njihovo dosledno ure- sničitev. Tega ni zakrivila samo njihova še ne dovolj razvita nacionalna zavest, temveč predvsem staro naziranje, da je glavni cilj gimnazijskega pouka usposabljanje latinskih govornikov, ki pa ga naj ne bi bilo mogoče doseči, če bi bil jezik preprostega ljudstva na tej šoli učni jezik. Tega tudi vladajoči nemški krogi (vključno s prosvetnim ministrom Thunom) nikdar niso nameravali. Slovenščina ni bila priznana kot materinščina slovenskih dijakov, temveč le kot drugi deželni jezik. Tako je z nazadova- njem latinščine pridobila na pomenu v gim- nazijah na Slovenskem nemščina, ne pa slo- venščina. Le-ta je postala le fakultativni učni predmet za Slovence na vseh gimnazijah pri nas z izjemo koprske; učni jezik pa je postala nemščina (italijanščina). To stanje se v na- slednjih petdesetih letih v glavnem ni spre- menilo. Priznati pa moramo, da v letu 1848 in še nekaj časa pozneje objektivni pogoji za uvedbo slovenskih gimnazij (gimnazij s slovenskim učnim jezikom) še niso bili ali niso bili v celoti ustvarjeni, in sicer tako gle- ' de učnega osebja kakor tudi glede učnih knjig in stopnje razvitosti slovenščine kot znan- stvenega jezika. Ker pa na gimnazijah do le- ta 1848 slovenščine sploh ni bilo, je bU, ob- jektivno gledano, seveda velik napredek, da je sedaj tu postala vsaj fakultativni učni predmet. Slovenščina je tokrat prvič po letu 1598, ko je propadla protestantska gimnazija, dobila v Avstriji priznano mesto v gimnazij- skem pouku. S tem kakovostnim skokom pa je slovenščina bistveno izboljšala družbeno vlogo teh šol na Slovenskem in pospešila raz- voj slovenske narodne zavesti. S poučevanjem slovenščine so pričeli takoj v prvem šolskem letu po revoluciji, ponekod so jo poučevali po razredih, večinoma pa so združili dijake iz vseh razredov v nekaj sku- pin, v dve, tri ah štiri in učitelj slovenščine jih je učil vsako zase. Že v šolskem letu 1848/49 se je uveljavilo prepričanje, da je za boljši pouk slovenščine najprej treba sestaviti dobre učbenike (pred- vsem berila). Pripravljati se je začela akcija za izdelavo ustreznih učbenikov, motivirana tudi z napačno domnevo, da bo izid sloven- skih učbenikov (predvsem za pouk realij) iz- silil vsaj delno slovenizacijo gimnazijskega pouka pri nas. 130 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 V predmarčnem obdobju srednješolska pro- fesura ni bila poklic, za katerega bi se bilo mogoče usposobiti enkrat za vselej, temveč le zaposlitev brez določenih zahtev glede po- prejšnje izobrazbe. Revolucija pa je tudi na tem področju prinesla korenite spremembe. Namestitev sedaj ni bila več odvisna od re- zultatov vsakokratne konkurzne skušnje, marveč od celotne kvalifikacije kandidata, dokazane z vsem njegovim dotedanjim delom. Kdor je hotel dobiti mesto gimnazijskega pro- fesorja, je moral opraviti izpit pred strokov- no komisijo, ki jo je postavilo prosvetno mi- nistrstvo. K izpitu se je mogel prijaviti, kdor je imel zaključno spričevalo gimnazije ter univerze, ki je dokazovalo, da je bil kandi- dat vsaj sedem semestrov redni slušatelj, od tega pet semestrov na filozofski fakulteti; do- kazati pa je še moral, da je med tem časom poslušal predavanja iz filozofije (psihologije) in pedagogike. Reforma srednjega šolstva v Avstriji leta 1848 je ustvarila potrebo po uč- nih zavodih, na katerih se bodo mogli kan- didati za prof esuro usposabljati za izbrano stroko. To nalogo so prevzele v Avstriji nove filozofske fakultete. Poklicno usposabljanje za gimnazijskega profesorja je trajalo sedaj po maturi še približno štiri leta: eno leto na univerzi, dve leti na filološko-zgodovinskem seminarju filozofske fakultete oziroma tri se- mestre na fizikalnem inštitutu univerze, nato pa še eno pripravniško leto. S tem je postal profesorski poklic »akademski« s pripadajo- čim mu družbenim ugledom. Po zrušitvi Bachovega absolutizma, ko je bila vloga cerkve tudi na področju srednjega šolstva dominantna, je avstrijski cesar Franc Jožef obljubil »svojim narodom« času pri- merne zboljšave v upravi in zakonodaji. Zna- meniti cesarjev ukaz o učnem jeziku na gim- nazijah iz julija 1859 je dopuščal, da tisti, ki skrbijo za določeno gimnazijo ali za name- ščanje učiteljskega osebja, sami odločajo, s kakšnimi didaktičnimi sredstvi naj pripelje- jo dijake do obvladanja nemščine. Gimnazije so sedaj lahko dosegle svojo nemško jezikov- no raven tudi kako drugače, brez nemščine kot učnega jezika. Slovenci so ta cesarjev ukaz sprejeli z radostjo, a veselje je bilo pre- rano. Odlok za naše dežele ni veljal, gimnazi- je pri nas o njem sploh niso bile obveščene. Pri tem je ostalo kljub 19. členu decembrske ustave iz leta 1867, ki je bila v glavnih okvi- rih v veljavi do razsula monarhije in ki je zagotavljala enakopravnost deželnih jezikov v šoli. Sicer pa so bile v šestdesetih letih na Slo- venskem ustanovljene tri nove gimnazije (v Beljaku, Kranju in Ptuju), slovenščina pa je v tem času napredovala nekoliko le kot učni predmet za slovenske dijake. Postala je obli- gatni učni predmet za slovenske dijake, oce- na iz tega predmeta je odslej vplivala na pre- hod v višje razrede. Oblasti pa od leta 1859 tudi niso več vztrajale na nesmiselni zahtevi, da se slovenščina za slovenske dijake poučuje le v nemščini, kakor se je slovenščina na sko- raj vseh naših gimnazijah poučevala do tega časa. Naravni proces uveljavljanja slovenščine kot učnega jezika, čeprav ilegalen in zvezan z močnimi odpori (npr. pojasnjevanje v slo- venščini v prvih razredih zaradi neznanja nemščine pri slovenskih dijakih, slovenščina pri verouku), ki mu moremo slediti vse do leta 1848, se je v sedemdesetih letih nadalje- val. Prva gimnazija s slovenskim učnim je- zikom je postala leta 1870 nižja realna gim- nazija v Kranju; toda vlada jo je že leta 1878 ukinila, ko pa je bila sredi devetdesetih let dokončno obnovljena, je bila organizirana seveda po utrakvističnem principu. V času Taffeja (1879—1893), ko smo Slo- venci v Avstriji vsekakor največ dosegli, so gimnazije na Kranjskem postale utrakvisti- čne (nekateri predmeti v nižjih gimnazijskih razredih so se poučevali v slovenščini, drugi v nemščini) z izjemo gimnazije z nemškim učnim jezikom v Kočevju. Utrakvizacija niž- jih gimnazijskih razredov v Mariboru in Ce- lju pa je bila izvršena v devetdesetih letih, medtem ko je na ptujski gimnaziji sloven- ščina ostala le učni jezik pri obligatnem po- uku slovenščine za slovenske dijake. Na ko- roških gimnazijah se obstoječe stanje tudi se- daj ni spremenilo. Za dijaka, katerega starši oziroma namestniki so se ob vstopu na gim- nazijo izjavili za obiskovanje pouka sloven- ščine, je bil ta predmet obvezen; utrakviza- cija gori.ške gimnazije pa je bila izvršena ob prelomu stoletja. Seveda so bile vse te prido- bitve v času Taffejevega režima rezultat bo- jev, zahtev, vrste interpelacij (predvsem slo- venskih državno- in deželnozborskih poslan- cev), pa tudi materialnih žrtev slovenskih občin. Kako silovit je bil odpor proti slo- venizaciji gimnazij na Slovenskem, nam lepo kaže dejstvo, da je ob vprašanju slovenskih paralelk v Celju leta 1895 padla avstrijska (Windischgrätzova) vlada. Opisano stanje gimnazij na Slovenskem se nato do leta 1908 ni spremenilo. Zadnja av- strijska reforma srednjega šolstva (imenova- na večinoma po takratnem prosvetnem mi- nistru Marchetu), ki je med drugim uvedla lepopis in telovadbo kot obvezna predmeta ter dopustila dijakinjam redno obiskovanje gimnazijskega pouka, je omogočila postopno 131 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO f? 1979 1. Maturantje I. državne gimnazije v Ljubljani leta 1393 (ZAL/LJ) 1. vrsta: Lampe, Korbar, Valeneié, Sušnik, Arhar, Grasselli, Jereb, Zun, Semrov, Požen,el 2. vrsta: Cvek, Zupan, Smukavec, Frole, Klemen, Baloh, Kneisel, Bizjak, Golf 3. vrsta: Mulaček, Kunšič, Levičnik, Ramovš, Zore, Medic, Oblak Hribar, Sever, Jerič uvajanje slovenščine kot učnega jezika v vi- šje razrede utrakvističnih gimnazij na Kranj- skem. Položaj slovenščine na izvenkranjskih gimnazijah pa se s to reformo razen ene izje- me ni spremenil. Tik pred prvo svetovno vojno smo namreč Slovenci dobUi prvo po- polno slovensko državno gimnazijo v Gorici. Od leta 1905 pa je eksistirala v Šentvidu nad Ljubljano sicer zasebna, a povsem slovenska škofijska gimnazija. Več na področju slove- nizacije gimnazij do leta 1918 Slovenci nismo dosegli, kajti pravih političnih pogojev za po^- polno slovenizacijo srednjih šol na Sloven- skem v stari Avstro-Ogrski ni bilo nikdar. Tako razstava kakor tudi razstavni katalog naj bi pomenila korak naprej v našem poz- navanju učne ustanove, iz katere je izšla tudi še v tem času večina naše inteligence in brez katere bi ne bila ne evropska pa tudi ne naša kultura to, kar je. Izgubila bi stik s klasično kulturo. Jože Clperle , Razstava o dr. Antonu Fistru Radovljičan dr. Anton Fister je bil do ne- davnega tako v naših zgodovinskih krogih kot tudi v širši slovenski javnosti več ali manj pozabljen. Vzrokov za to je več, eden med njimi je nedvomno ta, da je spremenil svoj priimek v Füstra ter svoje življenje po- vezal z nemškim prostorom, kjer se je še zla- sti uveljavil v revolucionarnem Dunaju leta 1848. Slovenski javnosti je Fistra spet približal dr. Marjan Britovšek s svojim delom »Anton Fiister in revolucija 1848 v Avstriji«, Mari- bor 1970. 29. marca 1979 pa so se njegove- mu spominu oddolžili tudi Radevi j ičani, ki so mu odkrili spominsko ploščo. Istega dne je bil v Radovljici znanstveni simpozij o njem. Slovenski šolski muzej pa je v okviru teh prireditev pripravil razstavo o njegovem življenju in delu. Zaradi kratkega roka ter obsežnega gradi- va je bila pred avtorjem razstave Jožetom Ciperlom zahtevna naloga. Opravil jo je več kot zadovoljivo. Razstava je strokovno na vi- šini, hkrati pa pregledno in temeljito prika- zuje vse etape Fistrovega življenja. Osnova ji je sicer bilo že omenjeno Britovškovo delo, vendar pa pomeni Ciperlovo delo tudi razi- skovalni prispevek o Fistru, še zlasti z mno- gimi novimi podatki dopolnjuje njegovo šo- lanje in življenje do leta 1848. Okostje prikaza življenjske poti dr. Antona Fistra tvorijo v razstavi njegovi deloma ob- 132 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 j avl j eni deloma rokopisni spomini »Memoiren vom März 1848 bis Juli 1849«. Frankfurt a. M. 1850, »28 Jahre in der Verbannung« ter »Drei Jahre in der Heimath Österreich nach 28 Jahren Abwesenheit in England und in Amerika verlebt.« Korak za korakom sprem- ljamo Fistia vse od njegovega rojstva leta 1808, preko šolskih let, duhovniškega delo- vanja v Ljubljani, kjer je bil blizu krogu Prešerna in Čopa, v Trstu ter profesure v Gorici, od koder je odšel leta 1847 na dunaj- sko univerzo za profesorja veroznanstva in pedagogike. Njegov svobodoumni pogled na svet je prišel v polni meri do izraza v revo- lucionarnem letu 1848, v katerem je kot ku- rat akademske legije ter državni poslanec igral eno od najvidnejših vlog. Temu obdo- bju je posvečen največji del razstave, pre- gledno so prikazane vse faze revolucije in Fistrovo delovanje. Po zmagi reakcije je moral Fister pobeg- niti v tujino, saj so ga v Avstriji v odsotno- sti obsodili na smrt, razen tega pa so mu prepovedali opravljati duhovniško službo. Iz tega obdobja izhaja razglas londonskega Nemškega izobraževalnega društva za pomoč nemškim beguncem — revolucionarjem iz leta 1849, ki ga je Fister podpisal skupaj z Marxom. V ZDA, kamor se je zatekel in sku- šal delovati kot pedagog, je prestajal zelo hude čase, po amnestiji pa se je leta 1876 vrnil v Avstrijo in umrl na Dunaju 1881. Razstava pomeni torej predstavitev v mno- gočem izredne postave, zrasle iz naših tal, ki se je izoblikovala na naših šolah (če odšte- jemo njegovo samoizobraževanje ter dokto- rat, ki ga je leta 1843 opravil na Dunaju), naprednega filozofa in pedagoga, avtorja os- novnega pedagoškega dela »Mentor des stu- dierenden Jünglings«, Dunaj 1848. Skupaj z znanstvenim simpozijem je torej izziv za po- globljen študij Fistrovega življenja in dela, spodbuda za reševanje mnogih spornih vpra- šanj v zvezi z njim, kot je to med drugim dilema, ali je bil narodni odpadnik ali ne. Radovljičani so si mogli razstavo ogledati od 29. 3. do 7. 4. v prostorih tamkajšnjega gradu, 9. 5. so jo odprli v Pedagoški akade- miji v Mariboru, jeseni pa bo na ogled v prostorih Slovenskega šolskega muzeja. Andrej Vovko Znanstveno posvetovanje o revolucionjar- nem vrenju v Pomurju v letih 1918—1920 27. in 28. maja letos je bUo v Radencih znanstveno posvetovanje namenjeno orisu re- volucionarnega vrenja v Pomurju takoj po prvi svetovni vojni. Na pobudo zgodovinske komisije pri CK ZKS ga je pripravil med- občinski svet zveze komunistov za Pomurje, namen zborovanja pa je bila nadrobna in ce- lovita obdelava nakazane problematike ter ocena vplivov tedanjega časa ter madžarske socialistične revolucije na nadaljnji revolu- cionarni razvoj pokrajine ob Muri. Ob pri- četku zborovanja so poudarili, da je posve- tovanje »priložnost, da ocenimo delež Prek- murcev v slovenskem in jugoslovanskem re- volucionarnem gibanju .. . (ter) se z njim de- lovno vključujemo v proslave letošnjih ju- bilejev revolucije pri nas, pa tudi v proslav- ljanje šestdesetletnice madžarske republike svetov«. Vsebinsko se je zborovanje delilo na štiri večje vsebinske sklope. Prvi (glede na potek zborovanja) je zajemal vprašanje avstrijske Radgone ter njene širše okolice v letih 1918 do 1920, drugi je govoril o značilnostih mad- žarske sovjetske republike ter o odmevnosti revolucionarnega delavskega gibanja v Prek- murju v tem času, tretji sklop pa se je zlasti dotikal dotedanjih socialnih in nacionalnih razmer v Prekmurju. Dalje naj omenimo, da se je ob slovenskih udeležencih udeležila zbo- rovanja tudi vrsta gostov iz sosednje Mad- žarske. V okviru prvega sklopa predavanj je Du- šan Nečak s pritegnitvijo novih virov dodo- bra osvetlil vzroke, potek, ozadje in ocene znanega vojaškega upora v Radgoni 23. in 24. maja 1918. Več spominskih nadrobnosti o listu Murska straža, ki je pričel izhajati v Radgoni 19. aprila 1919 je zatem podal nje- gov prvi urednik Božidar Borko, medtem ko je podpisani poročal o Radgoni in njeni oko- lici v letih 1918/20. Drugi sklop predavanj je pričel Rudi Ca- činovič z analizo značilnosti in problemov madžarske socialistične revolucije. Dotaknil se je tudi kasnejših madžarskih ocen tega dogajanja, poleg tega pa opozoril še na tiste družbene sile, ki so podpirale revolucijo. Po- sebno mesto v njegovem referatu je imelo vprašanje odnosa madžarske republike sovje- tov (svetov) do narodnostnega vprašanja. Med referenti sta bila tudi dva madžarska gosta, ki sta poročala o socialni in gospo- darski ureditvi madžarske sovjetske republi- ke na območju železne županjije ter o so- časni agrarni politiki na območju županij Vas in Zala. Se zlasti široko pa je bil zastav- ljen referat Franceta Filipiča o delavskem razredu Jugoslavije in madžarski sovjetski republiki. Tu je opozoril na vpliv dogajanja na Madžarskem (skupaj s Prekmurjem) na revolucionarno delavsko gibanje v Sloveniji ter na širšem jugoslovanskem prostoru, pri KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 133 i čemer je še posebej podčrtal znano gene- ralno stavko jugoslovanskega delavstva v ob- rambo madžarske sovjetske republike 20. in 21. junija 1919. O vzrokih, pomenu in poteku vstaje v Medmurju leta 1918 je govoril gost iz Cakovca Zvonimir Bartolič. Sledil je re- ferat Miroslava Kokalja o Prekmurju v prev- ratnih letih 1918/19. V deloma polemičnem referatu je Kokolj razpravljal o tedanji hrvaški in slovenski akciji za zasedbo Prek- murja ter o avtonomističnih načrtih nekate- rih prekmurskih slovenskih intelektualcev (kot na primer Bele Obala in J. Klekla sta- rejšega). Kritično se je dalje dotaknil vpra- šanja tako imenovane »Murske republike« ter njenega ozadja. O poprevratnih dogodkih v Prekmurju v letih 1918—1920 v luči sočasne- ga tiska in publicistike pa je poročal Franc Sebjanič. Odlika njegovega poročila je tudi dejstvo, da je opozoril na nekatere zdajšnje poglede madžarskega zgodovinopisja ter pod- črtal, da še vedno ni dovolj preučeno vpra- šanje odnosa madžarske sovjetske republike do slovenskega vprašanja v Prekmurju. Ivan Očak, gost iz Zagreba, pa je poročal o pogle- dih jugoslovanskega zgodovinopisja (vse do danes) na madžarsko sovjetsko republiko. V j svojo pripoved je vtkal tudi več siceršnjih pogledov, kot na primer pogled Miroslava Krleže na revolucionarno dogajanje na Mad- žarskem po prvi svetovni vojni. O prekmur- ski revoluciji kot motivu proze Miška Kranj- ca je govoril Franc Zadravec. Kot zadnje v tem krogu predavanj pa naj omenimo re- ferat Rudija Kyovskega o trianonski mirovni pogodbi ter o jugoslovansko madžarski dr- žavni meji. V zadnji sklop predavanj pa smo prišteli dva referata. Prvi, podal ga je Vanek Šiftar, je bil sicer naslovljen »Socialne razmere v Prekmurju ob koncu prve svetovne vojne«, vendar pa je bil vsebinsko mnogo širše za- stavljen, saj je skušal analizirati zastavljeno problematiko vse od časa terezijanskih re- form dalje. Janko Liška je kot drugi re- ferent poročal o porajanju in rasti (sloven- ske) zavesti pri prekmurskih Slovencih ter pri tem pokazal na kali in razvoj narodnega osveščanja prekmurskih Slovencev vse od protestantizma dalje. Med dejavniki, ki so po letu 1918 vplivali na narodno usmeritev dela Slovencev onkraj Mure pa je bila po re- refentovem opozorilu tudi tedaj v Jugoslaviji napovedana agrarna reforma. Tone Zorn 134 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 NOVE PUBLIKACIJE Savinjski zbornik IV. Izdala Temeljna kul- turna skupnost Žalec. Žalec 1978, 393 str. + 8 zemljevidov Četrti zvezek Savinjskega zbornika ima že kar tradicionalno zasnovo tako v zunanji in notranji opremi knjige kakor tudi po struk- turi prispevkov v njej. Če začnemo z zgodo- vinskimi članki, ki nas na tem mestu prven- stveno zanimajo, lahko ugotovimo, da sestav- ljajo nekateri več tematskih krogov, posve- čenih pomembnim jubilejem Savinjske doline, ki so preteklo leto sovpadli. Prvi cikel je na- stal ob proslavljanju 110. obletnice žalskega tabora. Janez Meglic nas seznanja z organi- zacijskimi pripravami in programom prazno- vanja obletnice, Vasilij Melik govori o poli- tičnih razmerah v Avstriji in na Slovenskem v času taborov ter o vsebini in pomenu tabo- rov (110 let žalskega tabora. Slovenski tabori 1868—1871), Jaka Slokan pa nam po časopi- sih in spominskih virih govori o poteku ta- bora samega (Plamen slovenskega tabora v Žalcu 6. 9. 1868). Ob štiridesetletnici prve konference KPS v Smiglovi zidanici nad Grajsko vasjo pri Preboldu je nastala daljša razprava Emila Lajha. Čeprav pisana le v manjši meri na podlagi primarnih virov, prikazuje splošen položaj partije v obdobju pred anšlusom in po njem, da je pregled razvoja KPS, SKOJ in napredno usmerjenih društev v Savinjski dolini po letu 1932, vpogled v delovanje Kul- turbunda in akcije naprednih sil proti faši- zmu. Osrednji del prispevka govori o okoh- ščinah sklica prve konference, nadrobno nas seznanja z njenim potekom in resolucijo. Čla- nek se zaključuje s pregledom delovanja KPS po konferenci, s poudarkom na ustanovitvi Zveze delovnega ljudstva v Celju septembra 1939 (Vloga komunistov pri organiziranju ljudskofrontnega gibanja v Savinjski dolini v obdobju I. konference KPS v Smiglovi zi- danici). Razprava Ivana Žagarja in Katarine Kobe- Arzenšek prikazuje razvoj prvega industrij- skega obrata na Slovenskem Štajerskem od začetkov do samoupravljanja (Tekstilna to- varna Prebold ob 135-letnici; ob tej prilož- nosti ne bo odveč, če opozorimo tudi na ne- davno izšlo knjigo Katarine Kobe-Arzenšek, Tekstilna tovarna Prebold skozi čas svoje zgodovine. Zapis ob 135-letnici, Prebold 1977, 79 str. slov. in srbohrv. tekst). Poleg člankov, ki so nastali v počastitev jubilejev, je v zborniku še nekaj zgodovin- skih razprav. Arheolog Lojze Bolta piše q leta 1976 odkritem grobu s konca 6. ali prve polovice 7. stoletja pr. n. št., ter išče zanj paralele v širšem slovenskem prostoru (Pra- zgodovinski grob iz Šentjanža pri Rečici ob Savinji). Zovneško gospostvo v luči urbarja iz leta 1550, ko ga je imel v zakupu član rodbine Schrattenbach, predstavlja Tone Kol- šek. Podrobno razpravlja o upravi gospostva, razdeljenega v tri urade, strukturi posestnih enot, urbarialnih dajatvah in tlaki, gorah in gorninah in navsezadnje tudi o neagrarnih dejavnostih, zlasti o mlinarstvu, prodaji kru- ha in mesa. O podeželski trgovini govori na osnovi tarife mozirske mitnice, ki je vklju- čena v urbar, našteva vrste trgovskega blaga in nekatere pristojbine. Hmeljska kronika Jake Slokana, rezultat avtorjevega dolgoletnega proučevanja zgodo- vine hmeljarstva, je zamišljena v treh na- daljevanjih. V objavljenem prvem delu go- vori o hmelju in hmeljarstvu do 19. stoletja, pri čemer so podatki, ustrezno naslovu, raz- vrščeni kronološko. Nedvomno pomemben prispevek pa žal siromašijo številni nepo- trebni ekskurzi, ki ovirajo pot osnovni niti, zaradi pomanjkljive analize nakopičenega gradiva pa prihaja tudi do nekaterih ne- jasnosti in nasprotij. Posebno vrednost Sa- vinjskih zbornikov predstavljajo prispevki o sodobnem družbenem razvoju, gotovo zato ker v glavnem niso pisani žurnalistično, am- pak vsaj poljudnoznanstveno. Takšen je v tej številki članek Jožeta Jana, ki kompleksno prikazuje Spodnjo Savinjsko dolino v obdo- bju po sprejetju nove ustave (Občina Žalec in njen družbenoekonomski razvoj po letu 1974, priloga 8 zemljevidov). Milan Natek z geografskih aspektov obdeluje Regionalne razlike v razslojenosti kmetijskega prebival- stva Spodnje Savinjske doline, sledijo pa tri- je prispevki iz gospodarstva. Za gospodarje- nje s prostorom v občini Žalec je nedvomno zelo pomembna študija Bele Bukviča Aplika- tivne mikrorajonske raziskave podtalnice v Spodnji Savinjski dolini. Janko Petriček nas seznanja s Hmezadovim najsodobnejšim na- činom predelave hmelja v pelete oz. brikete, ki omogočajo ob večji obstojnosti surovine tudi njen večji izkoristek (Briketiranje hme- lja), Dimitrije Arandelovič pa na kratko predstavlja Raziskovanja na področju sladar- stva in pivovarstva — nova dejavnost hme- ljarskega inštituta. Kulturno dejavnost v ob- čini zastopata dva članka: Rozika Kobal piše o pevskih zborih in godbah na pihala, Ed- mund Božiček pa predstavlja Savinove na- grajence in dobitnike Savinovih priznanj v KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 135 zadnjih treh letih. Ustanovitev in razvoj ja- marskega kluba Črni galeb Prebold opisuje Darko Naraglav. Lepo število razprav je posvečenih posa- meznikom, ki so na kak način povezani s Savinjsko dolino. Janez Meglic prikazuje življenjsko pot revolucionarnja in vidnega družbenopolitičnega delavca Franca Lesko- ška, rojenega sicer v Celjif, vendar fzvirajo- čega po starših iz Podsevčnika pri Andražu nad Polzelo (Franc Leskošek-Luka — osem- desetletnik). Jaka Slokan obuja spomin na »očeta« savinjskega hmeljarstva, gospodar- stvenika ter družbenega in društvenega de- lavca preteklega stoletja (Domača pričevanja o Janezu Hausenbichlerju). Trideset let od smrti Rista Savina je preteklo, avtor pri- spevka pod tem naslovom, Ivan Klemenčič, pa poizkuša oblikovati oceno njegove umet- niške ustvarjalnosti in njenega mesta v da- našnji slovenski glasbi. Drago Kumer zapi- suje »malega človeka« mladostni Spomin na Slavka Šlandra, Vlado Novak govori o dveh za Savinjsko dolino pomembnih kulturnikih. Prvi je Fran Roš, literat in javni delavec (Fran Roš v Savinjski krajini), drugi pa pred kratkim umrli urednik treh številk Savinj- skega zbornika. Drago Predan (Družbeno, šolniško in kultuino delo Draga Predana). Poleg literarnih prispevkov številnih av- torjev si je treba ogledati še tri etnološke razprave. Angelos Baš daje pregled kultur- nega življenja (Iz kulturnega življenja v Zgornji Savinjski dolini in Zadretju med sve- tovnima vojnama), Marija Makarovič pa v razpravi O načinu življenja poslov na Vran- skem opredeljuje socialni položaj najemne delovne sile v obdobju med začetkom sto- letja in prvimi leti po zadnji vojni. Avtorica nam opiše v istem časovnem obdobju raz- voj oblačilne kulture na Vranskem, pri če- mer je še zlasti zanimiva razslojenost v ob- lačenju glede na socialni položaj trškega pre- bivalstva (Noša na Vranskem). Janez Sumrada s Celjski zbornik 1975—1976, izdala in za-\ ložila Kulturna skupnost občine Celje; tiska- la tiskarna AERO Celje, dotiskano julija 1977, 574 str. Zbornik vsebuje članke in sestavke z naj- različnejših področij; v prikazu pa se bomo omejili le na sestavke, ki obravnavajo pro- blematiko s področja zgodovine. ; Članek pok. Frana Rosa Celjska kulturna; tedna (1938 in 1939) je predvsem oris na-1 Stanka, poteka in pomena obeh celjskih kul-; turnih tednov, ki sta potekala maja 1938 in od 29. 4. do 6. maja 1939. Na osnovi ohranje- nih virov in spominov je Fran Roš podrobno orisal potek prireditev, ki so v takratnem času imele velik pomen za slovensko narodno in kulturno samobitnost. Prireditvi sta bili, kot ugotavlja avtor, dejansko reakcija na vedno bolj bližajočo se nevarnost nacizma, ki je od marca 1938 dalje mejil tudi že na slovenske obmejne kraje. V obširnem sestavku Zakaj leta 1942 ni bila ustanovljena IV. grupa odredov nam av- tor Lojze Požun podrobno prikaže razmere in pogoje na tem področju, ki so se vseka- kor razlikovali od razmer recimo v Ljubljani ali kje drugje v Sloveniji. Kot navaja avtor, si je Glavno poveljstvo prizadevalo ustano- viti na tem področju IV. grupo odredov, kar pa zaradi hudega okupatorjevega pritiska ni bilo mogoče. Podrobno je orisal delovanje manjših enot v Prekmurju, v ptujskem ok- rožju. Slovenskih goricah, v okrožju Rogaška Slatina, v Kozjanskem okrožju, ter delovanje Štajerske čete. Kozjanskega bataljona in dr. Vseskozi je bilo delovanje partizanov na teh področjih oteženo zaradi močnejšega okupa- torja in velikega pritiska Nemcev na civilno prebivalstvo. Z novim letom 1943 pa vpra- šanje formalne vzpostavitve IV. grupe od- redov na vzhodnem Štajerskem ni bilo več aktualno zaradi reorganizacije partizanske vojske konec leta 1942. Tako je pod območje IV. operativne cone prišlo tudi celotno vzho- dno-štajersko področje. V članku Pregled nekaterih najpomemb- nejših stavk v Celju in okolici med obema vojnama je Emil Lajh orisal položaj delav- stva v nekaterih tovarnah oz. obratih na področju Celja in okolice. Orisal je nemire in spopade v Velenju leta 1919, ki so bili posledica prenizkih mezd in neurejenih de- lovnih pogojev; v Celju 1921 (krojaški po- močniki ter v tovarni Westen), kar je avtor podrobneje orisal. Stavka ni uspela zaradi neodločnega in reformističnega vodstva v strokovni organizaciji. Po letu 1926 so stav- kovna gibanja delno zaustavljena, močnejši val stavk se je začel šele 1934, 1935 in 1936 kot posledica takratnega gospodarskega polo- žaja v Sloveniji. To je bil čas, navaja avtor, ko je tudi sama partija dobivala vedno večji ugled, potrjen z izvolitvijo Franca Leskoška kot komunista v širši odbor Strokovne komi- sije v Ljubljani. V boj za boljši položaj de- lavstva so se vključile tudi celjske napredne žene, organizirane v Zvezi delavskih žena in deklet. Avtor je podrobneje orisal tudi stavke in mezdna gibanja v Štorah, (samotna tovar- na), stavke stavbinskih delavcev, opekarskih 136 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 delavcev, cinkarnarjev, šoštanjskih usnjar- skih delavcev itd. Milan Natek obravnava v svojem sestavku z naslovom Nekatere družbenogeografske značilnosti v razvoju hmeljarskega območja Spodnje Savinjske doline razvoj savinjskega hmeljarstva skozi tri najpomembnejša obdo- bja: 1. Začetki in razvoj hmeljarstva v 2. pol. 19. stol., tj. sredi 60. oz. 70. let 19. stol., ko se tudi na tem področju začne razslojevanje in socialna diferenciacija agrarnega prebival- stva ter zemljiških posestnikov. 2. Drugo obdobje zajema čas od prve pol. 20. stol. do konca 1945; avtor nam prikaže velik vzpon oz. porast hmeljarstva kakor tudi vse večji razkroj v avtarktičnem in poh- kulturno usmerjenem kmetijstvu. Omenja upad živinoreje, spremembe načina in oblike vaškega življenja savinjskega kmeta ter družbeno-gospodarske značilnosti v razvoju hmeljarskega predela po letu 1945. Za vpo- gled v strukturo in obseg hmeljarstva je uporabil rezultate popisa kmetijstva iz leta 1960. Orisal je tudi položaj hmeljarstva da- nes ter ugotovil, da se je hmeljarstvo ome- jilo na večja, ravninska področja, tako da hkrati z deagrarizacijo izginjajo številna kra- jevno obarvana obeležja ter nastopa nova, nediferencirna oz. industrijska podoba naše- ga razvitega podeželja. Zapis Janka Orožna Celjsko zlatarstvo od prvih začetkov do viška v zlatarni je obsežen, saj nam opiše splošen razvoj zlatarske obrti pri Kitajcih, Japoncih, Egipčanih itd., vse do slovanskih narodov in tudi v Ljubljani (1446, ko je bil mestni sodnik Peter Zlatar). Osred- nje mesto Orožnovega članka zavzema oris razvoja zlatarstva v štajerskih trgih in me- stih, kjer navaja, da so poročila o začetkih obrti na tem področju celo starejša od ljub- ljanskih. Nato podrobneje spregovori o raz- voju zlatarske obrti v Celju, katere začetki segajo po ugotovitvah avtorja že v čas Celj- skih grofov. Kot predhodnico današnje celj- ske zlatarne omenja delavnico Janeza Jurija Rojca, ki pa je po večkratnem menjavanju lastnikov leta 1922 postala podružnica večje- ga zagrebškega podjetja. Sledi oris razvoja zlatarne po letu 1945. Poleg tega je avtor prikazal tudi nastanek več drugih zlatarskih delavnic v Celju (brata Knez, Gatej et Cie., itd.). Janko Orožen je v članku Tovarna emajli- rane posode v Celju (1894—1945) natančno orisal nastanek (1894 — podjetnik Westen) in razvoj te tovarne. Do leta 1914 je tovarna hitro napredovala, izgubo med prvo svetovno vojno pa je krila z izdelki za vojsko. V letih 1918—1941 se je tovarna razširila, vzposta- vila mednarodne povezave in doživela velik poslovni uspeh. Ne glede na to so ostajali delavci vedno preslabo plačani in je zato v letu 1920 prišlo do prvih stavk. Najdaljša stavka je trajala od 27. 8. do 6. 9. 1936. Med okupacijo podjetju ni šlo slabo, saj so izde- lovali razne predmete za vojaške potrebe ter s tem pomagali okupatorju. Šele 1944 je last- nik tovarne začel sodelovati tudi z NOV. Le- ta 1945 sta tovarno prevzela zastopnika ljud- ske oblasti slovenskega ljudstva. V sestavku Pričevanja zgodovinskih virov o gradu Celju nam je avtor Ivan Stopar pri- kazal zbrane dosegljive historične dokumente o gradu Celju. Kot prva listina se omenja leto 1322. Pri srednjeveških in novejših vi- rih je ekscerpiral obstoječe objave, ki so bile sicer že objavljene v težje dostopni litera- turi. Objavil je regeste aktov iz 1565—1579, ki se nanašajo na obnovitvena dela na gradu. Prikazal je tudi vzpon (1341—1456) starih žovneških svobodnikov, ki so pomembni tudi za stavbno zgodovino gradu. Orisal je boj za celjsko dediščino; grad je 1459 prešel v ce- sarske roke; cesar je dal grad zaradi turške nevarnosti utrditi in popraviti. Leta 1543 je bil grad že precej opustel, toda 1566 so se začele priprave za ponovna popravila. Avtor navaja precej tekstov iz tega obdobja, ki nam pričajo o prizadevanjih, da bi grad obnovili. Toda že 1751 se v urbarju omenja, da je grad popolna razvalina, ki jo je 1802 kupil kmet Andrej Gorišek. Po 1882 je imelo grad v oskrbi celjsko muzejsko društvo, od 1945 pa Olepševalno in turistično društvo Celje. Franc Planinšek v svojem sestavku Razvoj javnega zdravstva v Celju prikaže najprej predzgodovino zdravstva na celjskem obmo- čju — od samostanskega (Žiče se omenjajo že leta 1306) pa do prvih mestnih in tržnih špitalov v Celju (grofje Celjski), Šoštanju, Žalcu, Vitanju, Laškem. V Celju so leta 1887 zgradili novo, t. im. Gizelino bolnišnico; leta 1905 in 1931 so dogradili nove oddelke za nalezljive bolezni in ginekološko porodniški oddelek. Avtor je orisal tudi razvoj lekarni- štva, ki ima svoje začetke v samostanih v Nazarju in Olimju. Prostori lekarne so ohra- njeni in restavrirani. Avtor omenja tudi usta- novitelja, vodjo in delavca dr. Jakoba Reber- nika, ki je v obdobju med obema vojnama ustanovil Stalno državno bakteriološko po- stajo in ambulatorij za spolne bolezni (1923), Proti tuberkulozni dispanzer in Pasteur j ev zavod (1924) ter Šolsko polikliniko (1927). V obdobju med obema vojnama se začenja tudi organizirana zdravstvena služba za zaposlene delavce. Razvoj zdravstvene službe v Celju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 137 i po osvoboditvi je bil zelo hiter. Avtor je j naštel vse v združene zdravstvene zavode i Celje vključene zdravstvene organizacije, ki \ so sicer samostojne organizacije združenega ; dela. ' , Irena Gantar-Godina i Jadranski koledar 1979. Trst 1978, 256 str., izdalo Založništvo tržaškega tiska Vsakoletni izid Jadranskega koledarja je gotovo pomembno kulturno dejanje Sloven-, cev v zamejstvu. Jože Koren, ki že 25 let ureja ta zbornik, se drži načela, ki si ga je oblikoval že ob prvi številki koledarja, da naj Jadranski koledar zabeleži in oceni važne dogodke, ki so se dogodili v sedanjosti in preteklosti in ki osvetljujejo življenje in delo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Po- leg teh pa so v koledarju objavljeni še se- stavki, ki obravnavajo tematiko o življenju ljudi in krajev Primorske z druge strani me- je. Koledarju je vsako leto priložena zbirka knjig z namenom, da pride s koledarjem med slovenske družine tudi nekaj slovenskih knjig. Prve strani prinašajo tradicionalni koledar in krajše življenjepise zaslužnih Slovencev, ki so umrli v letu 1978. Prvi del koledarja je posvečen sodobni pro- blematiki. Obravnava politične, kulturne in športne dogodke in probleme v letu 1978 in ki so zaznamovali življenje slovenske manj- šine v Italiji. Članki obravnavajo probleme o zagotovitvi globalne zaščite Slovencev v Italiji, probleme v Videmski pokrajini, de- želne volitve v Furlaniji Julijski krajini 1978, slovensko šolstvo v letu 1978-79 v Italiji, ita- lijansko manjšino in njen položaj v Jugosla- viji; sledi pa še vrsta člankov, ki označujejo dejavnosti na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. V drugem delu koledarja pa naletimo na prispevke, ki posegajo v preteklost. Vid Vremec v krajšem prispevku opisuje koprske zapore, ki so bili zgrajeni 1820 in so bili sprva preiskovalni zapori, pozneje pred- vsem v času fašizma, pa so bili tam zaprti in mučeni mnogi zavedni Slovenci. O pričetkih gradnje Nove Gorice je pisala Slavica Plahuta. Opozorila je na potrebo, ki se je pojavila po pariški mirovni pogodbi, ko je bilo glavno središče odrezano od zaledja in je kmetijstvo severne Primorske ostalo brez trga in je bila gradnja novega središča na Goriškem neobhodno potrebna. Drago Sedmak je prispeval razpravo o fa- šistični stranki v Gorici, ki je bila ustanov- ljena v februarju 1920 in je sledil njenemu delovanju do razkosanja goriške pokrajine leta 1923. Tretji sestavek iz Goriške je objavil Bran- ko Marušič, ki je na osnovi literature in ar- hivskih virov pisal o preporodovskem giba- nju na Goriškem. Tematika, ki obravnava NOB, je zastopana predvsem v naslednjih krajših člankih: Sil- vo Kovač osvetljuje tragične dogodke na Vojskem 23. junija 1943, Andrej Pagon-Oga- rev pa objavlja članek o partizanskem go- spodarstvu na Cerkljanskem. Med članki, ki obravnavajo razne pokra- jinske in druge značilnosti, naj omenim pri- spevke Franceta Habeta, Lada Premruja in Branka Marušiča. Ob življenjskem jubileju, 70-letnici Jožeta Vilfana je izšla publikacija Delo, spomini, srečanja, ki je podlaga Stanislavu Renku v članku Od idejnega zorenja do uresničevanja zgodovinskih teženj, kjer razmišlja o dogod- i kih in spominih, ki se tičejo Slovencev, ki | so po drugi svetovni vojni ostali pod Italijo. ; S tem prispevkom se hoče koledar oddolžiti Joži Vilfanu ob njegovem jubileju, za nje- govo vztrajno zavzemanje za pravice zamej- ¦ skih Slovencev. Ob tem pregledu člankov in razprav ni- sem imenovala vseh piscev, mislim pa, da seznam člankov pokaže osnovni koncept ko- ledarja in mu prizna dokumentarno vrednost. Metka Gombač Vestnik Slovenskega raziskovalnega insti- \ tuta. Trst, št. 1, januar 1979, 97 str. , Kronika posveča dokajšnjo pozornost slo- venskim publikacijam, ki izhajajo v zamej- stvu. Tem publikacijam se sedaj pridružuje j že omenjeni Vestnik Slovenskega raziskoval- j nega inštituta, osrednje znanstvene ustanove j med Slovenci v Italiji. O težnjah njenih so- ; delavcev kaže dejstvo, da Vestnik ni izseli le v slovenščini, ampak kot samostojna pu- j blikacija tudi v itahjanskem, srbohrvaškem i in angleškem jeziku. , V prvi številki Vestnika, ki naj postane vsakoletni prerez in prikaz delovanja Slo- venskega raziskovalnega inštituta, najdemo i vrsto podatkov o ustanovitvi osrednje slo-j venske znanstvene institucije v Italiji ter o i njenem siceršnjem delu in nalogah. Posebej j pa bi podčrtali, da se list ne ustavlja le ob i poročilih, ampak tudi že predstavlja bralcem \ vrsto svojih str okovih ugotovitev, nanašajo- \ čih se na življenjska vprašanja Slovencev v| 138 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Italiji. To pot sta predstavljena povzetka dveh širših raziskav: Pavel Stranj podaja pri- kaz položaja slovenskega šolstva na Trža- škem in na Goriškem, medtem ko Živa Gru- den razpravlja o oblikah in razvoju sloven- skega izobraževanja v Beneški Sloveniji. Ta- ko prva kot druga študija posegata na eno izmed življenjskih področij primorskih Slo- vencev živečih onkraj jugoslovansko-itali- janske meje. Ob šolstvu je v obeh študijah zajeto tudi vprašanje šolskih vrtcev, poleg tega pa tudi problemi, ki se odpirajo na šol- skem področju. Aktualnost obeh raziskav opredeljuje tudi dejstvo, da podajata še zla- sti prerez problematike, kakršna se kaže na šolskem in vzgojnem področju v zadnjih le- tih. Tone Zorn Aleksander Roje: Cultura musicale degli Sloveni a Trieste dal 1848 all'avvento del fascismo. Trieste 1978, Editoriale Stampa Tri- estina, 100 str. 2e Ivan Regent je nekje v svojih Spominih zapisal, da ni le politična zgodovina edina in zveličavna »narodna zgodovina«. Zgodovinar, ki se loteva preteklosti tržaških Slovencev, mora poleg politične, gospodarske, socialne, demografske in druge zgodovine poznati tudi kulturno zgodovino raziskovanega objekta in to kot enega izmed primarnih aspektov soustvarjanja preteklosti. Prav to gibanje, ki je zacvetelo v zadnjih desetletjih prejšnjega in v prvem desetletju tega stoletja, je bilo globoko demokratično, kar je ugotovilo slo- vensko in italijansko zgodovinopisje že dolgo prej, nova pa je ugotovitev, da je vse to po- menilo dejansko ljudsko in torej masovno za- vestno opredelitev za slovensko nacionalno za- vest. Iz ozkih in maloštevilnih tržaško-slo- venskih meščanskih krogov se je ta nacional- na zavest prav preko kulture in prosvetnega ljudskega delovanja zasidrala pri širokih ma- sah tržaškega slovenskega prebivalstva, usta- vila raznarodovalni pohod v lastnih vnstah ter ustvarila pogoje za novo in nezadržno rast lastne nacionalnosti. Istočasno pa postaja ve- dno bolj jasno, da bi ta okrepljena narodna in kulturna zavest ostala na nivoju zametka, če bi ne imela možnosti opreti se na krep- ko in konjunktumo osnovo, ki ji pravimo ekonomsko uveljavljanje tržaškega sloven- skega gospodarstva. Ni slučaj, da se je kul- tura tržaških Slovencev razvijala najbolj si- lovito prav na prehodu v naše stoletje, ko je slovenski živel j tudi gospodarsko preha- jal v vse močnejše oblike ekonomske organi- ziranosti in uveljavljanja. Prav ta gospodar- ska baza je omogočala razvoj kulturnega uveljavljanja, saj je dajala možnosti za nekaj čisto konkretnih dejanj, kot je izgradnja Na- rodnega doma, kar je najbolj jasen, a ne edini dokaz. Vse to sodelovanje je pomenilo bistven kakovostni vzpon pri vseh kompo- nentah narodnega ustvarjanja tržaških Slo- vencev ter rušilo stoletja veljavni aksiom o Slovencih kot nekulturnem narodu. Podrl se je mit o njihovi nezgodovinskosti in torej tudi ustaljeno prepričanje o slovenskem ne-naro- du, ki se »mora ob obstoječem kulturnem in zgodovinskem italijanstvu podvreči (mu) in se potuj čiti« (Lazzarini). Prav ta posrečena interakcija gospodar- stva, kulture in politike je Slovence ob Trža- škem zalivu dvignila na nivo zavednega na- roda ter ga obdarila z zgodovinsko perspek- tivo in samozavestjo, da se je gospodujočemu narodu, oziroma tržaškemu italijanskemu nacionalizmu znal uspešno zoperstaviti in si ustvariti tudi možnosti za naprej v tako kom- pliciranem in protislovnem političnem ambi- entu nekdanje Avstro-Ogrske. Vse to kulturno uveljavljanje tržaških Slovencev pred prvo svetovno vojno pomeni eno izmed najsvet- lejših rtalnic naše polpretekle nacionalne zgodovine. Kultura se je tu izražala v naj- različnejših oblikah, od gledališke ustvarjal- nosti do široke aktivnosti konferenc, preda- vanj in prosvetnega udejstvovanja, do širje- nja knjižnic in čitalnic, pa tja do glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Vse naštete ob- like kulturnega življenja, ki pa ne zapolnju- jejo vsega, kar so Slovenci v Trstu delali na kulturnem področju, so pri tržaških Sloven- cih ob lastnem dnevnem in periodičnem tisku dvigale in utrjevale nacionalno zavest ter predstavljale njeno množičnost in masovno participacijo. Hvale vredno je, da se je A. Roje lotil s svojim prikazom ene izmed kom- ponent naše nacionalne kulture. Ob vseh oblikah slovenskega nacionalnega uveljavlja- nja v Trstu se je treba res vprašati, kaj je pri teh ljudeh dejansko ohranjalo narodno zavest in s kakšnimi vezmi je bilo to ljudstvo vezano na lastno kulturo. Mislim, da je slo- venska pesem bila eden izmed glavnih fak- torjev narodne kulture tržaških Slovencev na- sploh. Združevanje okrog glasbe je pome- nilo obenem tudi nacionalno opredelitev. Glasba kot umetnostno izražanje je prišla na vrsto šele kasneje, ker je pač pomenila najprej narodno-agitacijski moment. Fakto- rje, ki so ustvarjali našo zgodovino, moramo namreč poznati in to v zvezi s preteklostjo sosednjega naroda, saj so bili objektivni zgo- dovinski dogodki v glavnem dani za obe v KKONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 139 i Trstu živeči narodnosti. Tega pa določeni krogi tržaškega zgodovinopisja še danes ne razumejo, ker še vedno drži, da se tržaški italijanski zgodovinarji v svojih delih (npr. Vito Levi: La vita musicale a Trieste, Mila- no 1968) ne ozirajo na slovensko tržaško stvarnost in jo zato ali ignorirajo ali si jo prisvajajo ali omalovažujejo. Ob teh ugoto- vitvah verjetno ne gre prezreti, da je Rojče- va knjiga (Roje je tržaški Slovenec in pou- čuje na slovenskih šolah) izšla v italijanščini. In vprašati se moramo, ali je bila taka av- torjeva odločitev pravilna in premišljena. Mogoče so izidu Rojčeve diplomske naloge v italijanskem idiomu botrovali razlogi, ki mi niso znani in ki spadajo v okvir širše založ- niške politike Založništva tržaškega tiska (Editoriale Stampa Triestina). Zdi se mi pa, da bi morala knjižica zaradi že prej našte- tih razlogov najprej iziti v slovenščini, ker je to bistveno za današnjo tržaško, že tako zoženo in do določene mere osiromašeno kul- turno in jezikovno prisotnost, ob nenehnem bombardiranju večinske kulture in jezika. Kajti poleg vsega nas bistveno razlikuje prav jezik. Rojčevo delo pa navsezadnje le ni vse- obsežna monografija, ki bi italijanskemu bralstvu predstavljala vso kompleksnost na- še preteklosti, ki ji pravimo tudi zgodovina tržaških Slovencev. Naj bo že kakorkoli, delo Aleksandra Roj ca leži pred nami in ga moramo v luči zgodo- vinske recenzije tudi obravnavati. Najprej nekaj besed o kritičnem aparatu, ki se ga je Roje poslužil pri pisanju svojega dela. Avtor se po tradiciji italijanskih diplomskih nalog ne poslužuje virov. Arhivskega gradiva ni zaslediti, čeprav bi Roje lahko stopil do trža- škega Archivio di Stato in prispeval nekaj novega ob že znanih ugotovitvah zgodovino- pisja, ki ga je tako dobro povzel (S. Pahor, Nakrst, Demšar, Merku). Tega na žalost ni storil. Prav tako pomanjkljiv je Rojčev odnos do časopisnega gradiva, ki se ga tudi ni po- služil, čeprav so Edinost, Delavec, Svoboda, Rdeči prapor itd. na razpolago v tržaških in ljubljanskih bibliotekah. Sel je raje po lažji in hitrejši poti brskanja po že objavljeni splošni in strokovni literaturi, kar je za ita- lijanske diplomske naloge zelo značilno, ni pa povsem opravičljivo za samostojne publi- kacije. Iste ali pa podobne pripombe so pred leti letele tudi na naslov B. Salvijeve publi- kacije: H movimento nazionale e politico degli sloveni e dei croati dall'Illuminismo alla creazione dello Stato Jugoslavo 1918 (Udine 1971). Rojcu gre v tem primeru za- sluga, da je zbral na enem mestu in v knjižni obliki vse ali skoraj vse, kar je bilo že n&pi- sanega o slovenski glasbeni kulturi na Trža- škem do leta 1920. Avtor na sintetičen, pred- vsem pa na hiter način razloži italijanskemu bralstvu celoten razvoj slovenskega narod- nega vprašanja od leta 1848 dalje (povzetek po Speransu) ter organizacijske začetke tega gibanja na Tržaškem. To gibanje se sinte- tizira v nastanku Slavjanskega zbora in Slo- venskega društva (1848) in še v Slavjanski narodni čitalnici v Trstu (1861), ter v njih glasbenih in kulturnih pobudah (povzeto po Prosvetnem zborniku), pa tja do vselitve v novi Narodni dom na Piazza Caserma in do ustanovitve Glasbene matice v Trstu 29. ok- tobra 1909. Poleg narodnjaških kulturnih in glasbenih pobud, ki jih je Roje res metiko- lozno naštel, opažamo, da se avtor sicer za- veda prosvetnega delovanja slovenskih socia- listov v Trstu, vendar se mu ne zni vredno, da bi ugotovil, da je Pevski zbor delavcev in delavk, ki je deloval v sklopu Ljudskega odra, štel tudi do 50 članov, da je bil ta zbor pravi izraz proletarske kulture, ki je svojo slovensko in internacionalistično pe- sem ponesel med tiste brezpravne množice, ki jih »višja« slovenska kultura ni zajemala. Avtor obravnavane publikacije se kot gla- sbenik ukvarja tudi z nekaterimi znanimi glasbeniki, ki so bili Tržačani ali so pa tam delovali. Mirk, Kumar, Ivančič, Adamič in Grbec so le nekateri izmed njih. Roje pri njih pravilno oceni, da so poleg narodnobuditelj- skega prosvetnega delovanja ti slovenski komponisti že dosegli visoko stopnjo glasbe- ne samozavesti in da so to svojo glasbeno kulturo znali posredovati širšemu krogu slo- venskih tržaških poslušalcev, ki so v Na- rodni dom že vabili najbolj znana poustvar- jalna imena češke, hrvaške, srbske in slo- venske glasbe. Fašistični teror je nato izničil vse. Delo A. Roj ca nam ob že navedenih šibkih točkah ugaja predvsem zato, ker vzbuja ne- kaj misli za naprej. Raziskovanje preteklosti tržaških Slovencev naj zaobjame vse izrazne in življenjske oblike njihove preteklosti. V sodelovanju s profesorji tržaške ali ljubljan- ske univerze naj se začenja razvijati nova politika dodeljevanja diplomskih ali postdi- plomskih nalog, ki bodo zaobjele najširši spekter oblik prisotnosti Slovencev ob Trža- škem zalivu in to od gospodarstva do poli- tične zgodovine pa kulture, tako literature, kot upodabljajoče umetnosti, pa tja do urba- nistov in demografov. Ze na tej stopnji se da ustvariti marsikaj zanimivega in potreb- nega. Jutrišnja sinteza bo le potrditev tega. V teh prizadevanjih je knjiga A. Rojca do- segla svoj namen. Osvetlila je določen izsek 140 : kromika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 preteklosti tržaških Slovencev ter jo pred- stavila sosednjemu narodu. Naj sedaj sledi še skrb predstaviti jo slovenskemu jezikov- nemu območju. Boris Gombai i Športno društvo BOR. Sezona 1978—1979. Izdalo S. Ž. Bor. Založilo ZTT-EST, Trst 1978, str. 64. Športno društvo Bor, ki združuje že dve desetletji nad 300 naših zamejskih mladincev na Tržaškem, je najbolj pomembno športno društvo Slovencev v Italiji, ki deluje v raz- dobju po drugi svetovni vojni. Znano je, da so se tržaški Slovenci ukvarjali s telesno kulturo že v prejšnjem stoletju. Šport je bil namreč pojavna oblika narodnostnega delo- vanja in uveljavljanja. Prvo tovrstno orga- nizacijo Sokol so ustanovili že leta 1882. Za njo so vzcvetela še mnogoštevilna druga dru- štva v Trstu in okolici. Razvilo se je kole- sarjenje, veslanje, bazena, nogomet in tudi druge športne panoge. Po letu 1918, ko je te kraje zasedla Italija, so se vsa športna združenja povezala v »Udruženje slovanskih športnih društev«. To organizacijo je fašizem nasilno razpustil leta 1927. V času fašistične diktature in pogroma nad Slovenci je tako prosvetno kot športno javno udejstvovanje povsem zamrlo. Obsta- jali so le ilegalni poskusi obdržati določen okvir organizacije. V športu je bilo to ile- galno društvo navdušenih planincev, ki so se imenovali Stempiharji in ki so na nedeljskih izletih sicer rekreirali svoje fizične potrebe, ki so pa tudi opravljali in to vseskozi nacio- nalno in kulturno delo pri mladih. Po osvoboditvi je športno življenje tržaške mladine spet zaživelo. Kot so se spet obnav- ljale pretrgane niti izpred dvajsetih let na področjih kulture, politike, gledališča itd., tako je tudi šport doživel pravo renesanso interesa in udejstvovanja. Na žalost pa ni bilo vsemu temu novemu brstenju usojeno, da bi polnokrvno zaživelo, saj je bila reakcija in restavracija starega spet na pohodu. Poli- tični pretresi povojnega obdobja so spet za- dali močan udarec vsemu delu po letu 1945. Tudi šport je to občutil z nezmanjšano mo- čjo. Sele konec 50. let pomeni z ustanovitvijo S2 Bor (21. junija 1959) novo in trajno po- budo na področju zamejskega športa. Boro- vemu zgledu je namreč sledila slovenska mladina v Italiji v mnogih drugih krajih. Tu so nastajala nova slovenska športna društva, ki jim je bila Borova spodbuda neprecenlji- ve vrednosti. S. Z. Bor je bilo tudi med glavnimi po- budniki pri ustanovitvi krovne športne orga- nizacije Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, ki danes združuje veliko večino za- mejskih slovenskih športnih društev. Vse svoje člane (400) združuje Bor v šestih sek- cijah, kar je v brošuri zelo dobro podano, saj je omenjen historiat vsake posamezne panoge posebej. Kot je bilo iz povedanega že razvidno, je glavna skrb ŠZ Bor sicer res športno udejstvovanje, še pomembnejša pa je njegova narodno-vzgojna vloga med sloven- sko tržaško mladino. Društvo teži namreč k temu, da pritegne v svojo sredo čimveč mestne mladine, saj so ravno tu društva naj- bolj lomljena in nepovezana, asimilacija pa najbolj občutna. Letos, ko se Športno društvo Bor pripravlja na slavljenje pomembnega ju- bileja, to je na dvajsetletnico svojega obstoja in nepretrganega delovanja na športnem in narodnoobrambnem področju, mu moramo za izdano brošuro, ki je po svoji lični obliki in dobri vsebini lahko samo čestitali in si zaželeli več takih pobud. Boris Gombač « Dekani v preteklosti in danes. Uredil ured- niški odhor. Izdala Pokrajinski muzej Koper in Krajevna skupnost Dekani. Založila Kra- jevna skupnost Dekani. Koper 15. maja 1979. 92 str. Pred nedavnim so v Dekanih na hiši, ki po ustnem izročilu velja za najstarejšo v kraju, odkrili grb z vklesano letnico 1479. V počastitev obletnice je poleg delovnih us- pehov in prireditev nastala tudi okusna op- remljena in bogato ilustrirana brošura o na- selju in krajevni skupnosti. Poleg uvodne besede je v knjigi še šest člankov. Geografski položaj in tip naselja, pogoje njegovega nastanka, gibanje prebivalstva in podnebne značilnosti obdeluje v prvem pri- spevku Dekani z okolico Raul Siškovič. Matej Župančič govori na podlagi nekate- rih historičnih virov in posameznih naključ- nih arheoloških najdb (teren še ni bil siste- matično arheološko preiskan, veliko najdb pa je bilo neodgovorno uničenih) o kontinuiteti naselitve tega področja od prvega tisočletja pred našim štetjem dalje (Najstarejša pose- litev Dekanov). Salvator Žitko razlaga, da je ime naselja povezano s plemiško družino De Cani, ki je vas imela v lasti, morda že okrog leta 1300, kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 141 nedvomno pa v 15. stoletju. Slovensko ime kraja, Pasja vas, ki se je ohranilo do danes, je nastalo po avtorju in citirani italijanski literaturi šele v 14. stoletju, ko so se v ob- dobju po velikih kugah na Koprskem nase- ljevali Slovani. Avtor žal molči o prvotni slovanski kolonizaciji Istre, za kar je imel na razpolago dragocen vir iz začetka 9. stoletja, znan kot Rižanski placit, ter večje in manjše razprave prof. Milka Kosa (O starejši slovan- ski kolonizaciji v Istri, Razprave razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU 1/1950, 53—82 + karta; glej še npr. deli istega av- torja Slovenska naselitev na Koprskem, Slo- venski Jadran, 21. III. 1952 in Pred enajst in pol stoletja Slovani na zboru pri Rižani, Ja- dranski koledar 1952, 77—78 in še kaj). Av- tor govori še o agrarnih odnosih v srednjem veku, o Dekanih na prelomu iz 17. v 18. sto- letje ter o cerkvenih reazmerah, še posebej o slovenskem bogoslužju (Izvor krajevnega imena in starejša zgodovina Dekanov). Najobsežnejši je prispevek Janeza Kra- marja Narodna prebuja v Slovenski Istri, ki podaja politične, prosvetno-kulturne in go- spodarske razmere v obdobju med taborom v Kubedu in koncem prve svetovne vojne. Sledi razprava Vlaste Beltram o gospodar- skih, socialnih in političnih razmerah v ob- dobju od italijanske okupacije do leta 1945, s poudarkom na fašistični raznarodovalni po- litiki in delovanju slovenskih članov KPI, razvoju NOG od splošne ljudske vstaje po italijanski kapitulaciji do osvoboditve (Deka- ni pod italijansko okupacijo do osvoboditve leta 1945). Sledi seznam padlih borcev in ak- tivistov ter žrtev fašističnega nasilja. Članek Povojni razvoj Dekanov avtorice Pavle Križmanove je strnil podatke o gospo- darskem, družbenem in društvenem razvoju po priključitvi k domovini. Janez Sumrada Vlado Valenčič, Žitna, trgovina na Kranj- skem in ljubljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne. Razprave SAZU, XI4, Ljubljana 1977; 213 strani. Odveč je poudarjati pomen trgovine pri na- stajanju kapitalističnih odnosov na Sloven- skem. Veliko vlogo v trgovini na Kranjskem je imelo žito, ki je kot najvažnejše živilo imelo tedaj večji pomen, kot ga ima danes. V razpravi avtor analizira trgovino in cene pšenice, rži, prosa, ajde in ovsa, podatki od srede 18. stoletja zadevajo tudi ječmen, od okrog leta 1800 dalje pa tudi koruzo. Delo je izdelano na podlagi virov v Mestnem ar-, hivu in Arhivu Slovenije. Ljubljanski žitni trg in žitna trgovina na Kranjskem sta bila v veliki meri med seboj povezana, zato sta tudi obravnavana skupaj. Pomen razprave je tudi v tem, da zajema obdobje, ko so v žitnem gospodarstvu vladala različna načela — od načela, po katerem je trgovina le meščansko opravilo, ki pa je v začetku obravnavanega obdobja že močno omajano, pa do liberaliza- cije žitne trgovine znotraj države in v zuna- nji trgovini v drugi polovici 19. stoletja. Prvi del razprave je namenjen žitni trgo- vini na Kranjskem in ljubljanskem žitnem trgu. Do srede 17. stoletja je Kranjska žito celo izvažala, od tega časa dalje pa se vedno bolj pojavlja uvoz, na eni strani iz Trsta in Reke, na drugi strani iz spodnje Štajerske, Hrvatske in Ogrske. Najpomembnejšo vlogo na žitnem trgu je imela Ljubljana — še po- sebno zaradi uvoza hrvaškega in ogrskega ži- ta po Savi — vse do zgraditve železnice Du- naj—Trst. Drugi del razprave se dotika ljubljanskih žitnih cen in njihovega gibanja. Po evidencah žitnih cen, ki so jih vodili ustrezni organi pri mestni upravi, je mogoče presoditi tako donosnost kmetijstva, življenjsko raven pre- bivalstva, ki je žito kupovalo za prehrano, kot tudi njihove vplive na različne pojave v družbenem in gospodarskem življenju. Če- prav so podatki žitnih cen tudi pomanjkljivi, pa vendar ne izkrivljajo realne podobe v ce- loti, kot pravi avtor. Tabele žitnih cen so predstavljene na oseminpetdesetih straneh, v začetku do leta 1750 po letih, od 1706. leta po mesecih. V tekstu plastično prikazujejo dinamičnost žitnih cen diagrami. Na gibanje žitnih cen so vplivale tudi spremembe v de- narni vrednosti in v merah, za katere cene veljajo. Vlado Valenčič se uspešno spoprime s tako težkimi problemi, kot sta to denar in mere, saj vemo, da v tem obdobju ni še enot- nega sistema, temveč obvladuje trg nejasnost in razdrobljenost meril. Pregled denarne ve- ljave in prostominskih ter utežnih mer pa bo s pridom uporabil vsak zgodovinar, ki bo raziskoval gospodarsko zgodovino tega obdo- bja. Posebno pozornost zasluži avtorjeva ana- liza vzrokov za spreminjanje žitnih cen v Ljubljani. Sprva je bila za oblikovanje cene glede na obseg povpraševanja odločilna koli- čina domačega pridelka, ki je bila odvisna od vsakokratne letine. Ob povečanju žitnega uvoza iz raznih dežel se je cena gibala tudi na osnovi svetovnih cen. Večkratno razvred- notenje denarja, denarne in merske reforme so povzročile, da se žitne cene skokovito spre- minjajo. Naraščanje prebivalstva, predvsem 142 i KRONIKA GASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 delavstva na račun kmetijstva, povzroči večje povpraševanje in s tem tudi povišanje žitne cene. Franci Matičič Lojze Žumer: Delež gozdov v slovenskem prostoru. Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Strokovna in znanstvena dela 50. Ljubljana 1976. Zgoraj navedeni naslov znanstvenega dela ne daje slutiti, da je to publikacija iz stro- kovnega področja gozdarstva včlenjena v zgodovinski okvir. V sinopsisu je nakazana vsebina da »so z zgodovinsko študijo obdela- ne značilnosti razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva Slovenije v stoletnem obdobju 1875 do 1975«. Obsežno delo so opravili šte- vilni sodelavci, dve poglavji o davčnih ope- ratih in zemljiški knjigi ter o gozdni zako- nodaji je prispevala arhivska svetovalka Majda Smole. Kot pravi avtor, so bili primorani, da so se sami lotili naloge za gozdarsko strokovno področje, ker se v doslej obravnavanem slov- stvu in tudi ne v Zgodovini agrarnih panog niso dobile zanesljive primerljivosti deleža gozdov v slovenskem prostoru za zadnjih sto let. Gozdarstvo ob svoji dolgoročnosti ne mo- re računati s kratkoročnim eksperimentalnim delom. Zato postaja za gozdarstvo proučeva- nje zgodovine gozdov njegovo najvažnejše eksperimentalno področje, preteklost pa šola gospodarjenja z gozdovi. Na vprašanje seda- njosti mora odgovoriti gospodarska zgodovi- na Slovenije in v njenem okviru agrarna zgo- dovina za področje gozdnega in lesnega go- spodarstva. Delovna skupina je izdelala genezo Slove- nije, njeno zemljiško-posestno sestavo in identificirala 2638 katastrskih občin glede na poreklo v avstrijski administraciji na eni strani in na uvrstitev v okviru gozdnogospo- darskih območij Slovenije kot najzanesljivej- ših konstant, s pomočjo katerih so na skup- nem imenovalcu ustvarili primerljivost zgo- dovine s sedanjostjo in prihodostjo. Razi- skovalna skupina je naletela na problem, kako prevrstiti obsežno statistično gradivo z namenom, da bi ustvarili kontinuiteto od tistih časov naprej, ko je bila pri nas vsa zemlja premer j ena. Kontinuiteta je v tej zve- zi sinonim za primerljivost statističnih po- datkov, ki pa je dosegljiva le na skupnem imenovalcu statističnih enot. Osnovna stati- stična enota od prve polovice 19. stoletja je. katastrska občina, ki sestavlja politično-up- ravne enote višjega reda; te pa so se večkrat temeljito spremenile, kar povzroča velike te- žave pri raziskavah o razvoju določenega problema skozi daljše časovno razdobje. Zato je edina pot do pisanja agrarne zgodovine ugotovitev istovetnosti katastrske občine in njihove integracije v teritorialne enote višje- ga reda. Avtor ugotavlja, da ni bila izvede- na inventarizacija katastrskega stanja (pre- mostitve iz starega v novo stanje) niti po razpadu habsburške monarhije leta 1918, ni- ti po drugi svetovni vojni, ko je bila prev- zeta Primorska. Premalo je tudi obdelana geneza Slovenije v pomenu njene zemljiške sestave po zgodovinskem poreklu in koliko našega etničnega ozemlja pred sto leti je bilo uresničenega v mejah naše državnosti, oz. je bilo izgubljenega. Izhodiščni pripomoček za obravnavanje Slovenije in njenih sestavnih delov je avtorju Kozlerjeva opredelitev etničnih mej Slove- nije (zemljevid iz leta 1853); zraven navaja obvestila in oceno tega zemljevida v Novicah. Dodane so še tabele za primeravo Slovenije po Kozlerjevi karti s sedanjim stanjem. Sle- di opis prizadevanj Slovenske matice za na- daljevanje Kozlerjevega dela. V posredni zvezi z ozemeljsko sestavo Slovenije je ob- ravnavano Tržaško ozemlje ter Goriška in Videmska pokrajina. Upravno razdelitev slo- venskega ozemlja je doslej najtemeljiteje ob- delal Zivko Šifrer leta 1958 v reviji Prikazi in študije; Lojze Zumer povzema po njem podatke, vendar daje tudi kritične opombe, ki natačneje opredeljujejo Šifrerjeve ugoto- vitve. Avtor tudi ovrednoti delo Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog in ugotavlja, da iz obravna- vane zgodovine gozdarske panoge (V. Valen- čič) ni mogoče prevzeti ne absolutnih vred- nosti za površino gozda v Sloveniji in ne prikaza razvojnega trenda. Kritiko statistič- nih metod in zgodovinskih prikazov omejuje na gozdarstvo, vendar pravi, da velja ana- logno tudi za vse druge agrarne panoge, saj iz neprimerljivih izhodišč v nobenem prime- ru ni mogoče pričakovati pravilnih izsledkov. Majda Smole na kratko prikaže davčne ope- rate in zemljiško knjigo z navedbo, kaj od tega hrani Arhiv Slovenije. Statistično po- polno in natančno spremlja to strokovno de- lo genezo Slovenije od konca 19. stoletja do najnovejših upravnih sprememb po drugi svetovni vojni, od dežel, političnih okrajev, davčnih okrajev, krajevnih občin do kata- strskih občin, njihove delitve in pripojitve drugim teritorialnim enotam, državam (Av- striji, Italiji), republikam (Hrvatski), z na- KROMKA GASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 19IS 143 vedbo površine (natančno do ha) in regi- strskih števil za kat^^trske občine. V drugem delu knjige je obravnavanih sto let v razvoju gozdnega gospodarstva. Ome- nimo naj le prispevek o gozdni zakonodaji (Majda Smole), ostala poglavja so posvečena ožjim področjem gozdarstva (Zemljiška struktura Slovenije, Zemljiškoposestna struk- tura gozdov. Pogozdovanje krasa itd.). Tre- tji del je namenjen prikazu stoletnega raz- voja lesnega gospodarstva; zasnovan je na statističnih virih o žagarstvu v Sloveniji, in- dustrijski predelavi lesa ter o industriji le- sovine, celuloze in papirja. Avtor zaključuje, da se je delež gozdov povečal od 37 na 51 "/o s trendom k nadalj- njemu povečevanju na 63'"/o celotne površi- ne Slovenije. Strokovno delo odlikuje sistematična obde- lava statističnih podatkov, ovrednotenih po izbranih letih, temeljito, zgoščeno besedilo, številne pregledne tabele, po številu 59, ter 10 prilog, od katerih so tri v posebnem se- paratu (Primerjalni zemljevid preteklosti v sedanjosti. Karta intenzivnosti naraščanja gozdne površine v obdobju 1896—1968, Karta gozdnatosti Slovenije po stanju 1970). Prišlo bo v poštev za preučevanje agrarne zgodo- vine, tudi upravne zgodovine, upoštevanja vredna je metodologija obdelave statističnih podatkov. Slednjič, delo »Delež gozdov v slovenskem prostoru« je primer, kako se na osnovi do- brega poznavanja razvoja v preteklosti pra- vilno ovrednoti sedanjost in nakažejo trendi razvoja v prihodnosti, četudi gre za omejen obravnavan problem. Franci Matlčlč . Razvoj poštne službe na Gorenjskem do i prve svetovne vojne. Razstava Gorenjskega muzeja — Kranj 1977. Strokovna priprava razsta(ve in kataloga Majda Žontar. Kranj \ 1977. I Gorenjski muzej v Kranju je izdal ob svoji razstavi kratek historiat — 60 strani, ilu-1 strirano — o poštni službi v velikem delu ! Slovenije od rimske dobe do prve svetovne I vojne. Knjižica je prav gotovo zanimiv pre- [ gled ali uvod v tisti sektor gospodarstva, ki; mu danes rečemo »ptt služba« in je nepo- ¦ grešljiv sestavni del dnevnega življenja. Av- toričino delo zato dobesedno izziva zgodovi- narje k temu, da bi sestavili historiat pošt- ' nih, telegrafskih in telefonskih, danes tudi ; že modernejših, na primer teleprinterskih ter : radijskih in drugačnih sredstev za hitro in uspešno povezavo krajev in ljudi. Besedilu Majde Žontarjeve, višjemu kusto- su Gorenjskega muzeja, ne bi mogli dodati večjih dopolnil, ker je razprava dobro pisana in usmerjena predvsem v historiat pošte, manj telegrafa in telefona. Kolikor bo tu dostavkov, so ti ali popravki ali drobni do- datki k posameznim dogodkom. Pripisali smo jih zgolj zato, da se ne izgubijo. — Na primer: Na strani 17 je omenjen ljubljanski poštni upravitelj (= poštni mojster, Postmeister, -beförderer) Dominik Mungerle. To je naj- brž tiskovna pomota, kajti pravilno je Hin- gerle. Mož je bil trgovec na velike in srednje razdalje; za svoje poštno upraviteljstvo je prejemal letno nagrado 200 gld, kar je bil takrat srednje velik dohodek. Citiranje »v Košentaver« (str. 30) je prav tako pomota, ker gre za znano puškarsko Kožentavro pod Borovi j ami. Na isti strani se omenja tržiški poštni mojster Marko Kavčič. Iz nekega spi- sa iz leta 1765 se razbere, da je imel Marko Kavčič hišo, ki je bila podložna stanovom, v njej pet sob za goste in še posebno poštno sobo, dalje hlev za 16—20 konj ter lopo za pet ali šest voz. To seveda pomeni, da so določene postojanke, ki so fungirale hkrati kot počivališča in poštne postaje, bile dobro opremljene s sobami, hlevi in kolnicami. Ne- kaj podobnega je bilo tudi na Jesenicah. Žontarjeva piše (str. 32), kako sta leta 1771 prosila jeseniški Anton Deiller in njegov pod- korenski kolega za opravljanje poštarstva. Pri Deillerju gre za upravitelja Ruardove fužine na Savi, torej spet za premožnega in uglednega moža. Že omenjeni nekaj let sta- rejši spis navaja pri kraju 'Jesenice vas' na- slednje: Pri Brencetki, sedaj pri Deillerci, podložnici gospostva Bela peč, so na voljo štiri sobe zgoraj in ena spodaj ter hlev za 12—16 konj; lope nima, ima pa prostor za lahke peruče in kolesij e (Perutschen und Callesse). Poštni upravitelj v Kranju Janez Mayer (str. 30 in 32) je bil, kot je že znano, tudi izumitelj, saj je za statve, na katerih so izdelovali zelo uporabne poštne vreče, pre- jel leta 1780 kar znatno nagrado. Ce še do- damo, da je poštnim mojstrom vsaj v petde- setih letih predpreteklega stoletja bilo zau- pano nadzorovanje cest, — oblasti so morali na njeno zahtevo poročati o stanju glede kva- litete oziroma prevoznosti cest nasploh in glede udobnosti pri prevažanju poštnih po- šiljk še posebej — potem kaj nazorno vidimo, da poštne postaje po obsegu in pomenu niso bile kar tako in da je bil njen upravitelj po pravilu izbran le iz vrst uglednih, imenitnih, pomembnih oseb (To potrjuje tudi Zontar- 144 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 jeva na str. 33). Uglednih namreč v gospo- darskem smislu, kajti do c. kr. poštnih urad- nikov je še daleč. Glede brzojava in telefona (str. 55) še ne- kaj drobtinic. Kurat Karel Ferd. Ripšl iz kuratije sv. Nikolaja nad Laškim piše v svoji rokopisni farni kroniki na str. 85 in 96, kako so prav 31. januarja 1849 na železnici posku- sno poslali prvo telegrafsko depešo iz Celja v Ljubljano in 16. septembra 1850 prvo po- dobno brzojavko iz Celja prek Zidanega mo- sta v Zagreb. V obeh primerih se je to torej zgodilo že precej pred odprtjem železniškega prometa v omenjenih smereh. Glede telefona naj dopišem, kako je Ihne, direktor premo- govnika v Hrastniku, sporočil, da je ob žič- nici na Ojstrem napeljal telefon, ki da de- luje že od poletja 1879 dalje in da je prav takrat opustil Morsejev telegrafski aparat. Nekako s ponosom je pripisal, da je to prva tako dolga in kvalitetna telefonska linija v vsej Avstriji (gre za razdaljo nekaj sto me- trov). To je nekaj nadrobnosti, vsekakor pa mo- j ramo za konec spet potrditi, da je avtoričin { tekst dobro zapolnil vrzel v zgodovini poštar- j stva. Obenem nam je nakazal »parcelo«, ki | naj jo v bodoče še bolje obdelamo, oziroma ; jo namerava kar sama obdelati(?). Jože Šorn i Damjan Ovsec, Oris družabnega življenja \ v Ljubljani od začetka dvajsetega stoletja do ] druge svetovne vojne, Ljubljana 1979, 151 + Xn str. (Izšlo kot redna dvojna številka gla- sila Društva arhitektov Ljubljane: Arhitek- tov bilten, št. 40—41.) : Knjiga želi biti prva informacija o dru- žabnem življenju v Ljubljani v prvi polovici 20. stoletja. In kot tako jo tudi radi spreje- j mamo. Avtor je zajel sledeče oblike družab- nosti ljubljanskega meščanstva: obiskovanje na domovih, obiskovanje lokalov, plesov in drugih prireditev. Obiski gledališča (drame in opere), koncertov, kina. Promenada, pre- življanje sobot in nedelj, izleti in počitnice. Sport: kopanje, kolesarjenje, drsanje, smu- čanje, jahanje, tenis, lov. Med posebne ob- like družabnega življenja je Ovsec uvrstil igranje jazza, miklavževanje otrok in pa ob- stoj umetniških salonov. Razumljivo je, da se v vseh teh oblikah poleg socialnih mani- festirajo tudi narodnostni in politični mo- \ menti. Spis je nekoliko razširjena diplomska na- loga na oddelku za etnologijo Filozofske fa- kultete. Jezik je tekoč; včasih naletimo si- cer na izraze, ki že tonejo v pozabo, a se pri- legajo v obravnavani časovni okvir. Tisk je skromnejši, toda berljiv; dobrodošel je bogat ilustrativni material. Skoda, da so vse re- produkcije le črno-bele. Seznam virov in lite- rature ima 68 naslovov. Slikovno gradivo je povzeto iz zbirk Mestnega muzeja in NUK. Žal ni poimensko navedenih okoli 50 infor- matorjev, ki so prispevali svoj delež z izja- vami, pričevanji in gradivom. Pogrešamo re- gister oseb, krajev in lokalov. Omenjeno pa bi bilo lahko vsakoletno prvomajsko ljudsko slavje na Rožniku. Avtor je uvodoma poudaril, da je... »na- men tega spisa osvetliti neko problematiko, ki bi doprinesla k poznavanju minulih vred- not in načina življenja, s čimer bi dobili zaokroženejšo podobo o naši preteklosti. . .« Spet se srečamo z nujnostjo teamskega de- la: rezultati bi bili kompleksnejši in trajnejši Tako bi dobila naša preteklost svojo človeško dimenzijo, svoj vsakdanjik, pa tudi svoj praz- nik. Zanima nas, kakšne izsledke bodo dobili za ljubljansko prebivalstvo iz ohranjenih popisnic (1900 in 1910), ki bodo računalni- ško obdelane v okviru mednarodnega pro- jekta na Dunaju: »Družbene strukture slo- venskih mest v 19. stol.« (str. 136, op. 1). Naštejmo nekaj zanimivosti, ki jih prinaša vsebina omenjene publikacije. Ljubljanski župani ISO redno enkrat mesečno prirejali čajanke s plesom; v desetletju po prvi sve- tovni vojni je živelo v mestu kar 70 advoka- tov, 81 zdravnikov, zobozdravnikov in den- tistov, 28 inženirjev, 115 univerzitetnih pro- fesorjev, 262 srednješolskih profesorjev (str. 19). Življenje je teklo počasneje, Ljubljana je imela dokaj razvito družabno življenje, ki se je v veliki meri odvijalo v številnih gostin- skih lokalih: ti so sloveli tudi po svojih spe- cialitetah in pristnih vinih. Zbirališče sloven- skih liberalcev pred letom 1914 je bila Na- rodna kavarna na Dvornem trgu, kasneje je Krapež z enakim uspehom vodil gostinski objekt Zvezdo. Omenimo še nekaj znanih go- stiln: Sokol, Kolovrat, Sestica, Figovec, Ma- ček, Mrak, Bellevue, pri Čadu, Švicarija, pri Ruskem carju (str. 39—41). Iz časa pred prvo svetovno vojno omenimo uspelo sokolsko maškerado 1902 v Narodnem domu in dobro obiskan planinski ples 1907 pod vodstvom dr. Frana Tominška. Se po- sebej živahno družabno življenje je mesto poznalo v desetletju 1918—1928, ko so se vrstili domači plesi (»hauzbali«) in plesne prireditve zlasti v predpustnem času. Naj- bolj ekskluziven pa je bil gotovo ples Kralje- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 1451 vega avtomobilskega kluba. V Unionu je pri- redila silvestrovanje »ljubljanska radiofon- ska oddaja« in so spored tudi prenašali 1938. leta (str. 71)! Jurjevanje na gradu je bilo še pred prvo svetovno vojno priljubljena ljudska veselica s plesom in kresovi (str. 74). V nasprotju s to živahnostjo je zaostajala kulturna raven mesta kljub imenom Vaclav Talich, Rihard Strauss, družina Souvan. Ljubljančani so menda bolj cenili gostovanje cirkusov in čarodejev, varietejev in operet in razne kinematografske predstave. Položaj pa se je hitro spreminjal na bolje še posebej med obema vojnama, kar je v knjigi pre- malo poudarjeno. V 30 letih se je tudi v Ljubljani pojavil jazz. Mesto je imelo celo salone, umetniško-literarne krožke, zbirali- šča literate v, slikarjev, kiparjev, glasbeni- kov: pri družinah Kessler, Novak, Magdič, Kadivec itd. Zelo obiskana promenada je imela ves čas močan družabni akcent. Sobote in nedelje so dobro situirani me- ščani preživljali v okolici na svojih posestvih oz. v vilah: od Medvod do Bleda in Kranjske gore. Sicer pa je bil poleg obiska lokalov pogosta oblika rekreacije izlet na Smarno goro, na Katarino ali še naprej na Jost, Go- lico itd. Počitnice so meščani večinoma pre- življali v bližnji ali daljni ljubljanski oko- lici, le redki so hodili na morje, na severni in srednji Jadran (v Opatijo, na Sušak, v Kraljeviče, Crikvenico, Split). Športna re- kreacija se je odvijala npr. s kolesarjenjem, smučanjem, drsanjem (na tivolskem ribniku, ob današnji Celovški cesti in v Trnovem). Zanimivo, da so posebni lepaki v središču mesta sproti obveščali Ljubljančane, če so drsališča odprta, odvisno od vremena. Jaha- nje, tenis in lov, vse to je bilo seveda do- stopno samo bolje situiranim meščanom. Ta- ko si je npr. dr. Ivan Tavčar zgradil teniško igrišče na Visokem že 1897. Zaključek (str. 133—135) na kratko re- sumira omenjene pojave v zgodovinskem okviru razpada Avstro-Ogrske in nastanka stare Jugoslavije ter v kontinuiteti, ki se je kazala v določenem sistemu vrednot in živ- ljenjskem stilu ljubljanskih meščanov. Ponuja se nam zanimiva primerjava, kako je železničarsko predmestno naselje Zelena jama preživljala svoj prosti čas, kot je nave- deno v razpravi Slavka Kremenška (Ljub- ljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem, Ljubljana SAZU 1970, str. 32—33, 40—42, 81, 83 in 91). Ob tem se kar same porajajo zamisli o re- vitalizaciji stare Ljubljane, nekatere ulice in lokali pa naj bi dobili svoja stara imena na- zaj oz. jih še obdržali, če naj govorimo o tra- diciji pri nas (npr. Beograd jo dokaj uspešno goji). Pri tem naj bi upoštevali različne po- dobe Ljubljane, kakršne so še bile v prvi polovici tega stoletja. Marjeta Campa Janko Orožen, Denarništvo v Celju, Ljub- ljanska banka 1973, 78 str. Avtor je napisal to delo s sodelovanjem Celjske mestne hranilnice in Ljubljanske banke. Publikacijo sta uredila in opremila Aleksander Videčnik in Franjo Mauer. Ka- sneje, 1977 je Orožen objavil še »Celje in slovensko hranilništvo« in s tem zaokrožil omenjeno problematiko iz celjske zgodovine. Skoda le, da še vedno pogrešamoi tovrstno sintezo za ves slovenski prostor v 19. in 20. stoletju. Delo, ki bi moralo imeti tudi daljše resumeje v svetovnih jezikih, bi dopolnilo že dokaj obsežne raziskave te veje gospo- darske zgodovine Evrope. V uvodu je avtor poljudno opisal zgodo- vino denarništva od prvih začetkov pa vse do razvoja v Avstriji v 18. in 19. stol. Sledi pregled zgodovine Celjske mestne hranilnice, ki je bila ustanovljena med prvi- mi na Slovenskem 1864. leta. V upravnem odboru je bilo nekaj zavednih Slovencev, a večina članov je bila nemška. Na začetku je hranilnica večje vloge obrestovala degre- sivno od 4 "/» do 3 "/o; poslovala pa je uspešno in prebrodila krizo v 70 letih. Z nakupi, po- sojili in darili je večkrat pomagala mestu, vendar je bila ta pomoč izrazito nacionali- stično usmerjena, namenjena podpori nem- štva na naših tleh! Vzporedno je avtor prikazal delo bratov Vošnjakov ter začetke in vzpon slovenskega posojilništva: Zveza slov. posojilnic oz. celj- ska Zadružna zveza, liberalna Zveza slov. zadrug v Ljubljani (str. 23—33). V Celju sta imeli svoj sedež tudi Južnoštajerska hranil- nica (1889) in Celjska posojilnica (1881), ki so ju ustanovili Slovenci za lastne potrebe; 1906 je začela poslovati klerikalna Ljudska posojilnica. Svoje banke smo Slovenci dobili relativno pozno, tako je šele leta 1904 Ivan Hribar osnoval Ljubljansko kreditno banko. Prva svetovna vojna je močno prizadela tudi Cejsko mestno hranilnico, saj je morala veliko prispevati za različna posojila. Leta 1931 se je celjska Zadružna zveza vključila v liberalno Zvezo slov. zadrug v Ljubljani. Med obema vojnama so v mestu delovale še: Celjska posojilnica, Južnoštajer- 146 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 ska hranilnica (kasneje vključena v Oblastno j hranilnico mariborske oblasti oz. Banovinsko j hranilnico), Ljudska posojilnica, Ljub- ljanska kreditna banka in več manjših kre- ditnih zavodov (med njimi nemško Hranilno in posojilno društvo). Daljši oz. krajši čas so < bile zastopane tudi tele banke: Prva hrvat-, ska štedionica, Jadransko-podunavska in Sla- j venska banka. Nekdanja nemška Mestna hra- I nilnica je prišla v slovenske roke; njen na- daljnji razvoj pa je prizadela svetovna go- spodarska kriza in pogoste politične menjave vodstva. Nemški okupator je med drugo svetovno ] vojno reorganiziral denarništvo v Celju in j mu prizadejal občutno škodo; delovala je sa-j mo na novo osnovana Mestna in okrožna hra- j nilnica (Stadt und Kreissparkasse). 1 Po osvoboditvi je bila 1. junija 1945 usta-j novljena podružnica Denarnega zavoda Slo^ ; venije, ki se je naslonila na Mestno hranil-] nico. Sledilo je obdobje zelo intenzivnega j razvoja pa tudi mnogih reorganizacij, ki jih je skušal Orožen čimbolj natančno opisati na str. 51—78: Celjska mestna hranilnica (1945 do 1948), Narodna banka. Poštna hranilni- ca. Zadružna gospodarska banka. Narodna! banka FLRJ — Centrala za LRS, za Celje) z okolico (1950), Komunalna banka (1955 ok-! rajna, 1961 občinska). Služba družbenega j knjigovodstva (1959—1967). Celjska me.stna hranilnica (ponovno ust. 1952) in Zadružna! hranilnica in posojilnica Celje (1954) sta bili j leta 1962 priključeni Komunalni banki. Stiri) leta kasneje se je Komunalna banka preosno- ] vala v Kreditno banko, le-ta pa se je nato i 1971 priključila Ljubljanski banki. ; Seznam virov in najpomembnejše literatu- i re zaključi publikacijo na strani 78. Kazalo i malo pogrešamo. Fotografije oz. reprodukcije] lepo dopolnjujejo tekst. i Marjeta Campa j Die Volksgruppen in Österreich, Wien 1979, 307 str. (izšlo kot 11/12 zvezek zbirke Inte- gratio) Znano je, da je v zadnjih letih izšla vrsta publikacij o tej ali oni manjšini, živeči v so- sednji Avstriji. Med njimi pa ima nedvomno posebno mesto zbornik, o katerem poročamo. 2e takoj naj povemo, da je njegovemu ter istočasnemu izdajatelju dr. Ernö Deaku us- pelo zbrati vrsto poznavalcev manjšinske problematike tako, da smo dobili dokaj za- okrožen prikaz problematike in položaja, v katerem so danes v Avstriji Slovenci (z izje- mo obmejnega dela Štajerske), Hrvati in Ma- ^ džari na Gradiščanskem ter, končno, dunaj- ski Cehi. Še zlasti za del, ki je namenjen ko- roškim Slovencem, bi podčrtali, da so ga pri- pravili raziskovalci mlajšega in srednjega ro- du avstrijskih zgodovinarjev, bodisi sloven- skega, bodisi avstrijsko-nemškega rodu. Gre za raziskovalce, ki so se do danes tudi že sicer predstavili z vrsto tehtnih prispevkov o problematiki koroškega slovenstva. Naj jih naštejemo: Walter Lukan, Andrej Moritsch, Kari Stuhlpfarrer ter Hanns 'Haas. Podobno kot prispevki ostalih avtorjev, nanašajočih se na vprašanja Cehov, Hrvatov in Madžarov, tudi njihovi osvetljujejo preteklost koroških Slovencev, položaj slovenske manjšine v le- tih med obema svetovnima vojnama (skupaj s plebiscitom), čas do vojaškega zloma na- cizma ter prerez današnjega položaja. Tako kot njihova siceršnja dela pomenijo tudi v tem zborniku objavljeni prispevki (to velja seveda tudi za prispevke o ostalih manj- šinah) bistveno dopolnilo (še zlasti za avstrij- skega bralca) k dosedanji vednosti o Sloven- cih, živečih na avstrijskem Koroškem. Zlasti živi pa so nedvomno v zborniku tisti pri- spevki, ki se ukvarjajo s polpreteklostjo in sedanjostjo. Najbrž tu ni odveč opozoriti na ugotovitve enega izmed sodelavcev, da prva avstrijska republika nikakor ni stremela k dejanski zaščiti manjšin, živečih na njenem ozemlju, temveč jim je od vsega začetka ome- jevala njihov kulturni in siceršnji prostor; podana analiza tudi kaže, da je na tem po- dročju zdajšnja avstrijska republika nedvo- men dedič države iz let 1918—1938. In če se znova povrnemo h koroškim Slovencem, po- tem naj posebej podčrtamo objavljeni gra- fični prikaz treh slovenskih koroških sode- lavcev (Franc Kattnig, Marjan Sturm, Franc Wedenig) južnokoroških občin s slovenskimi občinskimi listami, primerjalno tabelo o stanju koroškega dvojezičnega šolstva od šolskega leta 1959/60 dalje, se pravi, od od- prave obvezne dvojezične šole dalje, zanimiv je tudi grafični prikaz o tem, kje vse so na južnem Koroškem slovenske kulture in go- spodarske ustanove, tabelarni prikaz dejav- nosti slovenskih kulturnih društev leta 1976 (po občinah) in ne nazadnje primerjava upo- rabe slovenskega jezika v cerkvi in prikaz razširjenosti slovenskega verskega tiska po južni Koroški. Tone Zorn Vilko Kolar-Domen, Po veliki zmagi. Ljub- ljana, Založba Borec, 1978, 438 str. Zanimivo knjigo, ki je pred nami, lahko v glavnem uvrstimo v zvrst spominske litera- KRONIKA ČASOPIS ž.A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 147 ] ture. Avtor v njej popisuje približno pet let svojega življenja in delovanja, in sicer v le- tih 1945—1950. Prav zaradi te obravnavane dobe je takšna knjiga precejšnja redkost ter jo zato beremo še z dodatnim 7.animanjem. Avtor je še v partizanski uniformi, ko ga iz Ljubljane pošljejo kot aktivista na politič- no delo v Pomurje, bolj konkretno v Lju- tomer. Ker je po poklicu prosvetni delavec, se seveda udejstvuje predvsem na tem pod- ročju, toda kot član okrajnega komiteja mora opravljati tudi druge, bolj splošne, pomem- bne in tudi neprijetne naloge. Aktivistično delo je bilo na tem področju takoj po vojni zvezano s težjimi problemi kot drugod po Slo- veniji, kar pisec utemeljuje z dejstvom, da se tukaj narodnoosvobodilni boj ni mogel raz- viti do te mere kot drugod. V ta namen nam avtor poda kratek pregled razvoja dogodkov med vojno. Ti kraji tudi niso toliko trpeli za- radi vojne in so zaradi svojega pretežno kme- čkega značaja nosili znaten delež pri prehra- njevanju ostale Slovenije, posebej mest. S prisilnim odkupom pa so bile stalne težave in z njimi se je srečeval tudi avtor. Druga značilna težava so bile razne bande, »Matja- ževa vojska«, ki so iz zamejstva vpadale na Štajersko ter grozile posebno partijskim funkcionarjem, tako da je bil tudi Kolar v življenjski nevarnosti. Pomembne naloge so se vrstile druga za drugo, tako so bile takrat na sporedu razne volitve, predvsem so bile važne volitve v ustavodajno skupščino, pri katerih pa je ravno na tem področju prišlo v črno skrinjico mnogo glasov, v radgonskem ter lendavskem okraju celo večina. Reakcija, podprta s klerikalno ofenzivo, je bila tu iz objektivnih vzrokov še precej močna. Po- membna akcija, ki jo je v veliki meri organi- ziral prav avtor, je bil prvi učiteljski tečaj, ki je do neke mere odpravil veliko pomanj- kanje učiteljev. Sledila je premestitev v Mursko Soboto, kjer so bili pogoji dela še težji. Kot zna- čilen primer navedimo vprašanje Romov, ki jih nikakor ni bilo mogoče navaditi na »ci- vilno« življenje, precejšen uspeh je bilo že to, da so otroci začeli skoraj redno hoditi v šolo. Z za tedaj značilnim dogodkom, s »klica- njem v Ljubljano«, se je začelo drugo obdo- bje, ki ga pisec obravnava v pričujoči knjigi. Oditi je moral v Nemčijo, kjer naj bi med slovenskimi rudarji v Westfaliji agitiral za vrnitev domov, sicer pa tudi organiziral slo- venske šole. Potoval je preko Berlina, toda naneslo je tako, da je tam ostal nekaj let. V jeku hladne vojne ter protikomunistične histerije mu namreč Britanci niso dovolili vstopa v svojo cono, tako da se je moral kar ! v Berlinu vključiti v delo pri jugoslovanski \ vojaški misiji. Tudi tu je doživljal mnogo ; zanimivega: opisuje stanje v premagani in ; porušeni Nemčiji, slika nekatere usode posa- i meznikov, življenje diplomatov, razmerje med ; okupacijskimi silami itd. V to je prišel spor ; z Informbirojem ter silovito poslabšanje po- ; gojev za delo, saj so jim Sovjeti ter seveda j tudi vzhodni Nemci ves čas metali polena pod ! noge. V ta čas sodi tudi nastanek obeh nem- i ških držav kot posledica spora med zavezni- ^ ki, prav tako tudi blokada Berlina ter nato : zračni most itd. Vse to je doživljal tudi av- i tor, ki nam to opisuje na zelo razumljiv na- čin ter v lepi slovenščini, ves čas pa poudarja svoj ponos na to, da je Jugoslovan, ki je znal v obdobju razsajanja nizkih strasti ter vla- davine neresnice ohraniti pokončno držo ter zato tudi ugled pri pravih demokratih in pri delovnih ljudeh v tujih državah. i Boris Mlakar Joža Vilfan: Delo, spomini, srečanja. Izbor člankov, govorov, intervjujev 1935—1978, uredila Savin Jogan in Marjii.n Brecelj, Za- ložba Lipa, Ljubljana 1978, 275 str. Izbor iz publicističnega in govorniškega ustvarjanja Joža Vilfana, ki je izšel ob nje- govi sedemdesetletnici, je najnovejši v vrsti del, ki prikazuejo delovanje pomembnih slo- venskih družbenopolitičnih delavcev. Prizna- ni slovenski zgodovinar Branko Marušič v uvodu, za njim pa tudi Savin Jogan, nagla- šata vso odgovornost takega izbora, posebno še, če gre za človeka, kot je to Joža Vilfan, ki v svojem delovanju posega na najrazlič- nejša področja našega današnjega trenutka, obravnava pa tudi važne dogodke iz naše pre- teklosti. Pri tem se ne omeji samo na sloven- ske in jugoslovanske probleme, ampak zaje- ma tudi splošna svetovna dogajanja. Seveda pa ostaja Joža Vilfan, sin znanega politika Josipa Vilfana, zvest svoji Primor- ski. To se vidi iz pričujočega izbora njegovih del. Iz prispevkov je razviden tudi njegov idejno-politični razvoj, ki ga je leta 1934 pri- peljal v vrste Komunistične partije Jugosla- vije; spremljati moremo njegovo delovanje za časa NOB, ki ga je spet pripeljalo na Primor- sko, njegovo diplomatsko službo po osvobo- ditvi, družbenopolitično delovanje v izvrš- nem svetu Slovenije, SZDL Slovenije, v or- ganih republiške in zvezne skupščine, medna- rodnih organizacijah, kot so Inter parlamen- tarna unija, Haaško arbitražno sodišče in Mednarodna organizacija dela. 148; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Čeprav pravnik po stroki, pa ostaja Vilfan vedno dovzeten za zgodovino, za katero ga je v času študija na Dunaju navdušil Fran Zwit- ter. V tej luči bolje razumemo njegove pri- spevke o slovenskem narodnem prebujenju, Beneških Slovencih, predvojnem partijskem delu, delovanju v času NOB, vedno znova pa ga priteguje »naš Trst«. V središču njegovega zanimanja so poleg dogodkov tudi osebe, ki so tako ali drugače vplivale nanj. V razdelitvi knjige odseva tok Vilfanovega življenja. Tako se delo začne z »dobo inte- lektualnega in idejnega zorenja« s kaj zna- čilnim člankom »Trst moje mladosti«, ki mu sledijo spomini iz časa njego^^ega študija. Poglavje »Pred viharjem« vsebuje njegove članke iz levičarskih časopisov »Ljudska pravica«, »Stara pravda« in »Slovenska zem- lja«, ki poleg problemov sestojanuarske Ju- goslavije obravnavajo tudi vprašanja Franci- je in španske državljanske vojne. Obdobje NOB je zastopano s članki iz »Par- tizanskega dnevnika«, v katerega je vneto pi- sal, medtem ko je opravljal na Primorskem mnoge odgovorne funkcije kot predsednik in podpredsednik Narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo in tajnik PNOO za Slovensko primorje. Kot družbenopolitični delavec nove Jugo- slavije se nam Vilfan kaže v poglavjih »Ob- last in demokracija množic« ter »Znanje, zna- nost in inteligenca v socialistični družbi«. Pri tem posega na mnogo področij naše družbene stvarnosti pa tudi v čas NOB, kot je to pri- mer z govorom na svečani seji slovenske skupščine ob 25-letnici drugega zasedanja AVNOJ. Avtor se loteva tudi vprašanj svetovne po- litike, še zlasti politike neuvrščenosti, kot tu- di vprašanja manjšin in odnosov z Italijo po Osimskim sporazumih. To poglavje ima na- slov »Za dejavno in enakopravno sožitje«. Kot že rečeno, Vilfan ne obravnava samo dogodkov, ampak tudi osebe, »vzornike, so- potnike, sodobnike«: Henrika Tumo, Ivana Regenta, Prežihovega Voranca, Tita, France- ' ta Bevka, Aleša Stanovnika, Silviro Tomasi- ni, Borisa Kraigherja, Gramscija in Nehruja. Pregled Vilfanovega delovanja zaključujejo članki in intervju o Primorski, od članka o Rapallu in slovenskem jeziku v »Ljudski pra- vici« za časa stare Jugoslavije, o Bazovici v »Partizanskem dnevniku« 1944, do povojnih člankov o Primorski in intervjuja uredniku »Komunista« 1967. Knjigo dopolnjuje nepopolna bibliografija Vilfanovih del, ki obsega okrog 400 enot. Se- stavil jo je Marjan Bercelj, ki v uvodu nava- ja kriterije, po katerih se je ravnal pri njeni sestavi. Izbor iz publicističnega delovanja dr. Jože Vilfana ne pomeni le prereza delovanja tega družbenopolitičnega delavca, pomeni tudi po- gled na dogodke polpretekle dobe in naše se- danjosti, pomeni obliko zgodovinskega vira, ki jo morejo zgodovinarji s pridom uporabiti. Andrej Vovko UDK 391(497.12—17) "16" Vrišer Andreja, kustos. Pokrajinski muzej v Mariboru 62000 Maribor, Grajska 2, Yu Prispevek k razvoju noše v 17. stoletju na Slovenskem. Grobni najdbi iz Betnave pri Mariboru in Gradu pri Slovenjem Gradcu Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 27, št. 2, september 1979, str. 94—99, cit. lit. 6 Sestavek nas seznanja z ostanki oblačil iz 17. stol., ki so bili najdeni v grob- nicah na Betnavi pri Mariboru (1939) in na Gradu pri Slovenjem Gradcu (1978). Iz betnavske grobnice so se ohranili deli ženskega In moškega ob- lačila, žensloi čevlji, nalcdt in orožje, posebnost najdbe pa sta ženski lo- banji s povsem ohranjenima pričeskama, vse liz obdobja medi 1629—36. Z Gradu pri Slovenjem Gradcu Izvirajo moški suknjič, ostanki nogavic In moškega obuvala, verjetno iz leta 1638. Obe najdbi sta pomemben pri- spevek k dokumentaciji o noši 17. stoletja na Slovenskem. UDK 625.7(497.12 Rižana) "1776" Boltin-Tome Elica, vdšji kustos, Pomorski muzej »Sergej Mašera« v Piranu 66330 Piran, Cankarjevo nabrežje 3, Yu Tehnika gradnje benečanske ceste v dolini Rižane Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 27, št. 2, september 1979, str. 106—111, cit. lit. 3 V kratkem sestavku želi avtorica opozoriti na ostanke benečanske ceste, ki so bili odkrili 1975. leta med gradnjo novega ankarskega križišča in na njen trden način gradnje, ki ga je narekoval cesto poplavljen teren takrat še nereguliirane reke Rižane. Med arheološkimi raziskavami zbrani podatki so dopolnjeni s topografskimi zapisld, ki se jih avtor poslužuje pri Iskanju trase te ceste. Pri njeni kronološki opredelitvi pa se opira predvsem na napis iz 1667. leta. Ohranjen Je na stebru, ki stoji v Bertokih prt Kopru in govori o obnovi krajšega dela ceste, ki je vodila proti Trstu. UDK 725.182(497.12 Maribor) "12/17" Pisec Karel, 62000 Maribor, Vrbanska 18/III, Yu Utrdbena rabota mariborska Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 27, št. 2, september 1979, str. 81—94, cit. lit. 74 Maribor Je postal mesto s samoupravo sredi 13. stoletja. V drugi polovici istega stoletja se Je gradilo mestno obzidje na vzhodni, severni in zahodni strani naselja, dolgo 3-krat blizu 500 m, visoko okrog 7 mi in debelo ob vznožju okrog 1,60 m. Ob notranjem robu zidu Je potekal lesen brambovski hodnik. V začetku 14. stoletja je bil izkopan predobzidnl Jarek. Tedanji Maribor Je štel za grajsko trdnjavo deželnega kneza. Za gradnjo in vzdrže- vanje obzidja so prišli v poštev predvsem meščani, za Icar Jih je zemljiški gospod ob večjih delih navadno oprostil za več let zemljiškega davka — in poleg njih okoliško kmečko prebivalstvo, ki Je bilo ob večjih delih z od- redbo deželnega kneza ali deželnostanovske uprave klicano v obsegu 2 milj okrog mesta k deželski raboti. Okrog leta 1520 Je mestno vodstvo sklenilo z 292 kmeti iz okoliških vasi pogodbo, po kateri so ti za vsakoletno tri- dnevno utrdbeno raboto bili oproščeni sejemske mitnine. Pogodba Je trajala do leta 1780, ko je bil ukinjen trdnjavski značaj mesta in z njim utrdbena rabota. UDK 271.12(497.12 Kostanjevica) "1736" :343.712 Mlinaric Jože, arhivski svetovalec. Pokrajinski arhiv v Mariboru 62000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Yu Napad Uskokov na kostanjeviško cisterco leta 1736 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 27, št. 2, september 1979, str. 100—106, cit. lit. 37 Avtor obravnava na osnovi arhivskega gradiva napad Uskokov na kosta- njeviški samostan 29. Julija 1736, na katerega spominja freska nad vhodom v nekdanji samostan, delo slikarja Fr. Jelovška. Rop, v katerem je pod vodstvom Hasana Bisiča sodelovalo vsaj trideset Uskokov, doma z območja ob reki Glini, Je terjal življenje dveh samostancev in vrsto ranjenih ter materialno škodo v višini okoM tri tisoč goldinarjev., Roparji so name- ravali izropati tudi Jezuitsko rezidenco Pleterje, a so zaradi močne straže svojo namero opustlU, ter se vmlll preko Bela krajine. Posamezne sku- pinice iz tega roparskega krdela so granlčarjl Vojne krajine polovili šele v nekaj letih. UDC 625.7(497.12 Rlžana) "1776" Boltin-Tome Elica, senior curator of the Pdran Maritime Museum »Sergej Mašera« 66330 Piran, Cankarjevo nabrežje 3, Yu Construction of the Venetian Road In the Valley of Rizana Kronika, a review for Slovene local history, 27, No. 2, September 1979, pp. 106—111, notes 3 In brief exposé the author wishes ito draw attention to the remnants of the Venetian road, which were discovered in 1975 during the constrtiction of the new Ankaran junction, and to its solid construction necessiated because of frequent flooding of the area by the theni unregulated river Rizana. The data of the archaeological research have been complemented by the topographical notes, which the author Is using in locating the surface of the road. The chronology of this road is determined mainly by an inscrip- tion from 1667. This inscription is preserved on a pillar (which stands in Bertoki near Koper), which mentions the repair of a short part of the road leading to the city of Trieste. UDC 391(497.12—17) "16" Vrišer Andreja, Custodian, Local Museum in Maribor 62000 Maribor, Grajska 2, Yu Contribution to the Development of Clothing in Slovenia in the 17th Cen- tury. Findings in Graves at Betnava near Maribor and at Grad near Slovenj Gradec Kronika, a review for Slovene local history, 27, No. 2, September 1979, pp. 94—99, notes 6 The article treats remnants of clothes from the 17th century which were found in sepulchres at Betnava near Maribor (1939) and at Grad near Slovenj Gradec (1978). Parts of woman's and man's clothes are preserved from the Betnava sepulchre, as well as woman's shoes, jewelry and weapons. Peculiarity of the Betnava finding are two women's skulls dating from the period during 1629—36 with completely preserved hair-sets. At Grad near Slovenj Gradec a man's jacket, remaiinings of socks and man's shoes were found, dating probably from 1638. The two findings are an important contribution to the documentation about the 17th century clothing in Slovenia. UDC 271.12(497.12 Kostanjevica) "1736":343.712 Mlinaric Jože, Archives Counsellor, Local Archives in Manibor 62000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Yu Attack of Bosnian Deserters (Uskoki) on the Benedictine Monastery in the Year 1736 Kronika, a review for Slovene local history, 27, No. 2, September 1979, pp. 100—106, notes 37 On the basis of archives the author deals with the attack of Bosnian de- serters on the monastery of Kostanjevica on the 29th of July 1736. There is a fresco above the entrance to the monastery, painted by Fr. Jelovšek, which recalls this attack. In the robbery, which was led by Hasan Bisič, at least 30 deserters from near the river Glina took part, and two monks were killed, and material damage about 3000 florins was caused. The rob- bers had previously intended to rob the Jesuit residence Pleterje, but later gave up their intention because of numerous guards, and returned through Bela Krajina, it took a few years before small groups belonging to the band were caught by the frontierguards of the! Military frontier. UDC 725.182(497.12 Maribor) "12/17" Plšec Karel, 62000 Maribor, Vrbanska 18/III, Yu Compulsory Labour In Connection with the Maribor Fortification Kronika, a review for Slovene local history, 27, No. 2, September 1979, pp. 81—94, notes 74 Maribor obtained its own administration in the middle of the 13th century. In the second half of the same century walls were built on the eastern, northern and western sides of the settlement, and were about 3 times 500 m long, about 7 m high and about 1,60 m wiide at the base. There was a wooden defense corridor along the inner edge of the wall. At the be- ginning of the 14th century a moat was dug in front of the wall. The then Maribor counted as a fortress of the country prince. It was mainly citizens who were employed in building and mainteiinance of the walls for which they were exempted by the land owner from paying taxes for several years. Besides citizens neighbouring countrymen living about two miles round the town were also summoned by order of the country prince or country-class admlniistration to do compulsory labour when there was harder work. Round the year 1520 the town authorities signed a contract with 292 peasants from neighbouring villages according to which they were exempted from paying fair duties. The contract was valuable up to the year 1780 when the town no longer counted as a fortification, and the compulsory labour was abolished accordingly. UDK 332.021.8:63(497.12 Jablje) "1919/1S37" Janša-Zorn Olga, bibliotekarka PZE za zgodovino filozofske fakultete 6100O Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu Agrarna reforma na veleposestvu Jablje Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 27, št. 2, september 1979, str. 117—126, cit lit. 28 Veleposestvo Jablje (Habah) pri Mengšu, last družine Lichtenberg, je imelo v začetku leta 1919 skupaj 254.8431 ha zemlje in je tako prišlo pod agrarno reformo (veleposestnik je lahko obdržal 75 ha obdelovalne zemlje in 200 ha zemlje sploh). Avtorica se posebej zadrži pri vprašanju agrarnih zastopstev (občinskih, okrožnih agrarnih odborov), pritožbah interesentov, objavlja pa tudi seznam 4-letniih zakupnikov. Posebno poglavje pri izvedbi agrarne reforme so bili veleposestniški gozdovi. Jabeljskl gozdovi niso bili razde- ljeni, zadela jih je le naredba o nakazovanju kuriva in stavbnega lesa. Podobno kot drugod se je tudi na veleposestvu Jablje agrarna reforma oddaljevala od prvotnega namena, tako je že leta 1925 agrarno zemljo mo- goče prodati agrarnim interesentom, 1931 pa je izšel zakon o likvidaciji agrarne reforme. Posamezniki so dobili majhne deleže in še te je bilo treba plačati, vse skupaj pa se je zavleklo do leta 1937. UDK 940.48/.49(497.12) Zvanut Maja, samostojni svetovalec za zgodovinske spomenike pri Zavodu SRS za spomeniško varstvo 61000 Ljubljana, Plečnikov trg 2, Yu Prva svetovna vojna v očeh dveh slovenskih ilustriranih časopisov Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 27, št. 2, september 1979, str. 112—116, cit. lit. 16 V članku obravnavam vsebino in položaj dveh slovenskih ilustriranih časo- pisov, liberalnih Tedenskih slik in klerikalnega Ilustriranega glasnika, ki sta oba začela izhajati kmalu po izbruhu prve svetovne vojne in sta oba izdihnila v nemirnih časih tik pred koncem vojne in razpadom avstro- ogrske monarhije. Kljub temu, da pri Slovencih dotlej ni bilo velike tradicije v časopisju te vrste — njun neposredni predhodnik. Slovenski ilustrovani tednik, Je izhajal od leta 1911 do začetka prve svetovne vojne — sta časnika prav dobro opravila svoje poslanstvo — seznaniti slovensko beroče občinstvo s fenomenom, kakršnega še ni bilo — svetovno vojno, pri čemer sta se oba, razumljivo, močno opirala na tuje vzore. UDC 332.021.8:63(497.12 Jablje) "1919/1937" Janša-Zorn Olga, Librarian of the History Department of the Faculty of Philosophy 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12. Yu Agrarian Reform on the Latifundia of Jablje Kronika, a review for Slovene local history, 27, No. 2, September 1979, pp. 117—126, notes 28 The latifundia of Jablje (Habah) near Mengeš, the property of the Lichten- berg family, had at the beginning of the year 1919 254.8431 ha of land altogether, and so the property fell under the agrarian reform (the owners of latilunddas were allowed to keep 75 ha of fields and 209 ha of any kind of land). The author pays attention to the question of agrarian repre- sentatives (communities and local agrlarlan boards), complaints of the people interested in the reform, and states the list of four-year tenants. Forests belonging to latifundias represented a special passage in realization of the agrarian reform. The forests of Jablje were not distributed, they only fell under the law of fuel and wood supply. Like at other properties, the agrarian reform at Jablje gradually lost its first intention, and so it was possible to sell agrarian land to any people Interested In it already In the year 1925; in 1931 a law was Issued about the abolishment of the agrarian reform. Individuals only obtained small parts of land, and what is more, they had to pay for it, and the whole process lasted up to the year 1937. UDC 940.48/.49(497.12) 2vanut Maja, mdependant Counsellor for Historical monuments in the Zavod SRS za spomeniško varstvo 61000 Ljubljana, Plečnikov trg 2, Yu First World War as Viewed by Two Slovene Illustrated Newspapers Kronika, a review for Slovene local history, 27, No. 2, September 1979, pp. 112—116, notes 16 The article deals with the contents and the situation of two Slovene illu- strated newspapers, the liberal »Tedenske slike« and the clerical »Ilustrirani glasnik«. Both were started soon after the outbreak of the first world war and were stopped in turbulent times just before the end of the war and the decay of the Austro-Hungarian monarchy. Insplte of the fact that the Slovenes had had no big newspaper tradition until then — the immediate predecessor of the two being »Slovenski ilustrovani tednik« which appeared from 1911 up to the beginning of the first world war — both newspapers proved quite useful in making the Slovene reading audience acquainted with the first world war. Both of them, of course, relied to a great extent on foreign newspapers. Publikacije Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku (razmnoženo kot rokopis) L Listine 1243—1397, Ljubljana 1956 25.— II. Listine 1299—1450, Ljubljana 1957 25.— III. Listine 1320—1470, Ljubljana 1958 ' 25.— IV. Listine 1471—1521, Ljubljana 1959 25.— V. Listine iz kodeksov Mestnega arhiva v Trstu, 1320—1348, Ljubljana 1960 25.— VI. Listine 1444—1499, Ljubljana 1961 25.— VII. Listine 1243—1498, Ljubljana 1962 25.— VIII. Register Krištofove bratovščine v Ljubljani 1489—1518, Ljubljana 1963 25.— IX. Listine 1220—1497, Ljubljana 1964 25.— X. Listine 1144—1499, Ljubljana 1965 25.— XI. Fevdna knjiga Jamskih 1453—1480, Ljubljana 1966 25.— XII. Urbarji 1490—1527, Ljubljana 1968 25.— 2. 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana 1959 40.— 3. Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945—1955, Ljubljana 1965 52.— 4. Razprave I. Vlado Valenčič, Agrarno gospodarstvo Ljubljane do zemlji- ške odveze, Ljubljana 1958 30.— II. Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane (Zbornik razprav), Ljubljana 1971 40.— III. Ljubljanska obrt od srednjega veka do začetka 18. stoletja (Zbornik razprav), Ljubljana 1972 40.— IV. Ljubljanska obrt od začetka 18. do srede 19. stoletja (Zbor- nik razprav), Ljubljana 1977 80.— 5. Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1962 (broširana, žepna izdaja) 20.— 6. Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1965 (trijezična izdaja) 60.— 7. Ljubljana 1945—1970, Ljubljana 1970 30.— 8. Katalog: Starejša ljubljanska industrija, Ljubljana 1973 20.— Franz Kur/, /.um Thurn und Goldenstein, Ljubljana sredi 19. slolet,ja, original v Narodnem muzeju v Ljubljani (t'olo Srečo Habič)