cena 80 dinarjev številka 35 (839)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 4. septembra 1986
Praznik občine Mozirje
Slavje s pomembnimi pridobitvami
Prebivalci Gornje Savinjske doline slavijo svoj občinski praznik 12. septembra in ga vsako leto obeležijo z novimi delovnimi dosežki in drugimi prireditvami. Tako bo seveda tudi letos. V ponedeljek, 8. septembra, bodo v Lučah odprli nov stanovanjski blok, ob 11. uri pa bo na vrsti še otvoritev bencinske črpalke v Solčavi. V četrtek, 11. septembra, bodo namenu izročili posodobljeno cesto med Gornjim gradom in Radmirjem, zelo slovesno pa bo dan kasneje v nazarski Lesni industriji Gorenje-Glin. Ob 85-letnici lesne industrije v Nazarjah bodo pripravili slovesnost in po njej postali bogatejši za posodobljeno sortirnico žaganega lesa, kar je za ta kolektiv izjemna pridobitev. Prav tako 12. septembra bodo v matični knjižnici v Mozirju na priložnostni prireditvi predstavili knjižico o kmečkem delavstvu v Gornji Savinjski in Zadrečki dolini.
Osrednje slovesnosti bodo na vrsti v soboto, 13. septembra. Dopoldne bodo najprej odkrili spomenik talcem v Juvanju, ob 11. uri pa bodo na Ljubnem ob Savinji namenu izročili nove delovne prostore delovne organizacije Iskra-Feriti iz Ljubljane. Gostiteljica letošnjega občinskega praznika bo letos krajevna skupnost Bočna. Prihodnjo soboto bodo tako v Bočni popoldne najprej odprli novo športno igrišče, ob 17. uri pa bo v prenovljenem zadružnem domu slavnostna seja zborov skupščine občine Mozirje, na kateri bodo med drugim podelili letošnja priznanja in nagrade občine Mozirje in vse skupaj dopolnili s tovariškim prazničnim srečanjem.
Seveda v vseh teh dneh po krajih mozirske občine ne bo manjkalo športnih in drugih prireditev. V nedeljo, 7. septembra, bo najrpej na vrsti orientacijski pohod članov strelskih družin Gornje Savinjske doline, ob 10. uri bodo nazarski lovci v Lačji vasi izročili namenu nov lovski dom, ob 14. uri bo v Mozirju tekmovanje gasilskih veteranov, zatem keglja-ško tekmovanje na mozirskem kegljišču in rokometni turnir v Lučah. Med tednom bodo na vrsti še tekmovanja v šahu in malem nogometu v Nazarjah, o slavju mozirskih planincev pa poročamo na drugem mestu.
Gorenje-Glin
Ob jubileju posodobljena žagalnica
Zaposleni v delovni organizaciji Gorenje Glin, Lesni industriji Nazarje, bodo v dneh od 8. do 12. septembra z vrsto priložnostnih slovesnosti obeležili visok jubilej — 85-letnico.
Ob jubileju bodo predali svojemu namenu posodobljeno žagalnico, podelili pa bodo tudi plakete, priznanja, denarne nagrade ter jubilejne znake in nagrade najzaslužnejšim delavcem.
Na slavnostnem zboru delavcev Gorenje Glin 12. septembra bodo podelili plaketo za izredni osebni prispevek pri razvoju delovne organizacije 7 delavcem, zlati jubilejni znak za 30 let dela v Gorenju Glin pa 9 delavcem.
Na svečani seji delavskega sveta Gorenje Glin 11. septembra pa bodo podelili pisna priznanja za daljše aktivno in uspešno delovanje v organih Upravljanja, delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah 26 delavcem, denarne nagrade za izredni osebni prispevek k uspešnemu poslovanju in razvoju delovne organizacije bodo dodelili 9 delavcem, srebrni jubilejni znak za 20 let dela v Gorenju Glin bo prejelo 6
delavcev, bronasti jubilejni znak za 10 let dela v Gorenju Glin pa 26 delavcev.
Prireditve ob visokem jubileju Gorenja Glin se bodo začele v ponedeljek, 8. septembra, ko bodo odprli razstavo likovnih del delavcev, v torek se bodo pomerili športniki Gorenja Glin v malem nogometu, odbojki in kegljanju. V sredo, 10. septembra, se bodo zbrali na srečanju nekdanji delavci — upokojenci.
V četrtek, 11. septembra, bo svečana seja delavskega sveta Gorenja Glin, zvečer pa javna radijska oddaja, ki jo pripravlja uredništvo Noveg tednika — Radia Celje.
Osrednje slovesnosti bodo prihodnji petek, 12. septembra. Zbor kolektiva Gorenja Glin bodo združili z odprtjem nove zagalnice, ki bo zagotovila bistveno povečanje produktivnosti in večji izplen lesne mase za nadaljnjo predelavo.
(an)
Svetovni kongres
Tudi o umiranju gozdov
Od 7. do 14. septembra bo Ljubljana gostitelj XVIII. svetovnega kongresa gozdarskih in lesarskih raziskovalnih organizacij pod imenom IUFRO svetovni kongres Yu 86.
Zanimiivo je to, da je predsednik te velike organizacije naš rojalk prof. dr. Dušan Mlinšek, in da imajo na programu uideleženci kongresa tudi obislk naše doline. Cilj te ekskurzijie je spoznati problematiko uimiranja gozdov v najbolj ogroženih področjih Slovenije:, kamor sodi tudi naše. Obiskali nas bodo 14. septembrra in si najprej ogledali Titowo Velenje in rudniške ugreztnine. Nato jih bodo predstavmiki Reka seznanili s
pestrimi ekološkimi vprašanji, ki jih povzročata rudarjenje in proizvodnja električne energije. V hotelu. Vesna v Topolšici pa si bodo udeleženci ogledali še krajši kulturni program.
Drugi dan obiska bo na sporedu ogled poškodovanih gozdov v Zavodnjah, prav talco pa se seznanili s posledicami velikega površinskega ožiga gozdov, citogenetski raziskavi in z emisijsko problematiko Šaleške doline.
Ekološko gibanje se je torej pri nas široko razmahnilo in več je tistih, ki jim ni vseeno, kaj bo prinesel slabo načrtovan jutrišnji dan.
Ivan Kol ar
Varno v šolo
— V ponedeljek so se ponovno odprla šolska vrata. Zato se je na cestah in pločnikih, zlasti v jutranjih urah močno povečalo število mladih pešcev. Za njihovo varno pot v šolo so poskrbeli prometni miličniki, člani avto-moto društva, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in drugi. Večina voznikov je upoštevala opozorila in je vozila previdno, bilo pa je nekaj tudi takšnih, ki so z nezmanjšano hitrostjo drveli čez prehode za pešce, na katerih so cesto prečkali šolarji.
(b. m.)
Toplotna energija dražja za 65 odstotkov
Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so se sešli prejšnjo sredo, po poletnem premoru, ponovno na sejo. Osrednjo pozornost so namenili povišanju cen toplotne energije. Obravnavali so predlog odbora za plan in ekonomsko politiko samoupravne komunalne skupnosti o poprečnem 65 odstotnem dvigu cen s prvim septembrom letošnjega leta. Zaradi nekaterih nejasnosti, predvsem glede morebitne ponovne podražitve toplotne energije v letošnjem letu, pa s tem predlogom niso soglašali, saj dvakratno dvigovanje cen v tako kratkem času ne bi bilo sprejemljivo. Menili pa so, da moramo na področju oskrbe s toplotno energijo v občini Velenje vzpostaviti povsem realne ekonomske odnose.
Že za naslednji dan so sklicali sejo s predstavniki izvajalcev, samoupravne intere-
sne komunalne skupnosti, komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja-ter skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti. Na tem sestanku so ugotovili, da odlaganje povišanja cen ne bi bilo sprejemljivo, saj bi se znašla »toplotna oskrba« v še težjem položaju, odstotek povišanja pa bi bil bistveno višji. Prisotne so seznanili z izredno težkim položajem do katerega je prišlo ravno zaradi nepravočasnih povišanj cen. Poudarili pa so tudi, da trenutno povišanje cen pokriva le doslej uveljavljeno višjo ceno energije na pragu šoštanjskih termoelektrarn.
Na povišanje s prvim septembrom pa so pristali ob usmeritvi, da v letošnjem letu toplotne energije ne bomo več povečevali, kljub morebitnemu povišanju cen osnovne energije.
Takšna je torej usmeritev za letošnje leto, v prihodnjem letu pa moramo, tudi to je bila ena izmed usmeritev zadnjega sestanka, vzpostaviti realne ekonomske odnose in plačati za toplotno energijo toliko, da bomo zagotovili enostavno reprodukcijo. Potrošniki moramo torej računati na visoka povišanja cen toplotnega ogrevanja tudi prihodnje leto. (mz)
Gaberke
Kmečki. . .
Aktiv mladih zadružnikov šaleške doline pripravlja v Ga barkah pri Šoštanju prvi K M f / KI PRAZNIK. Obljubljajo bo?at program s kmečkimi igrami in tekmovanjem vaških krajevnih skupnosti, seveda pa ne bo izostalo tudi 3ružabno srečanje
Prireditev pod naslovom KMEČKI PRAZNIK, bo v ne-lio, 7. septembra v Gaberkab pri Šoštanju, pričela pa se bo ob 13. uri. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Savinjskih dem.
Ravne
Čebelarski
praznik
Čebelarska družina iz Raven bo tudi letos, že tretjič zapored pripravila »Čebelarski praznik«.
Kot običajno bodo tudi tokrat na čebelarski razstavi »predstavili« razvoj čebelarstva, življenje čebel, čebelarsko opremo ... skratka vse, kar sodi k čebelarstvu.
Razstavo bodo slovesno odprli v soboto, 6. septembra ob 16. uri popoldne pri čebelarju Francu Pečovniku, odprta pa bo še ves naslednji teden. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja najuspešnejšim čebelarjem, nato pa bo srečanje čebelarjev, na katerega vabijo tudi ostale občane.
(mz)
iioncoKII
el
MODERNO JE IZ ÉLKROJA JE
Osebni dohodki višji za 70 odstotkov
V prvem polletju letošnjega leta so se povečali osebni dohodki v gospodarstvu občine Velenje, v primerjavi z tanskim letom, za dobrih 75 odstotkov, kar je nekoliko več. kot je porasel dohodek. V vseh tistih okoljih, kjer niso upoštevali reso-lucijskih usmeritev, morajo preveč izplačane osebne dohodke poračunati. Izvršni svet je tako ocenil, da je realna rast osebnih dohodkov v letošnjem letu višja za 70 odstotkov v primerjavi z lani in na takšno višino se lahko naravna tudi negospodarstvo občine. Že na seji ta teden, pa naj bi podali člani izvršnega sveta tudi oceno rasti osebnih dohodkov za devetme-sečje letošnjega leta.	(mz)
Kje je naša samozaščita!?
Prijetnega in varnega počutja si gotovo večina izmed nas najbolj želi. Žal pa je med nami tudi nekaj takih, ki bi si radi kakšno stvar prisvojili na nezaslužen način, ki uživajo v vandalizmu, skratka povzročajo nemire, vnašajo strah...
Miličniki se poklicno ukvarjajo s preprečitvijo takšnih dejanj, mi pa jim prepogosto to v celoti prepuščamo, ob tem pa pozabljamo, da sami problemov, brez nas, ki smo bili morda očevidci dejanj, ne bodo mogli razrešiti. Čeprav že nekaj let poudarjamo družbeno samozaščito, govorimo o tem, kako se moramo samozaščitno obnašati na vsakem koraku, na delovnem mestu, doma, na ulici... je pogosto, ko bi morali ukrepati umaknemo, zadevo, ki jo poznamo zamolčimo in prepustimo v razreševanje mili-
čnikom. Osebno in družbeno lastnino puščamo nezavarovano in naravnost »vabimo nepridiprave«, da izkoristijo ugodno priložnost. Brezbrižni smo do poškodb družbene lastnine, otroke
Naša tema
pa tudi tako radi puščamo nenadzorovane, prav ti pa pogosto napravijo ogromne škode.
Nad vsem tem našim početjem pa se le redko zamislimo, krivde nikakor ne priznamo, kvečjemo smo začudeni, kako je mogoče, da na mestu, kjer je bilo napravljeno kaznivo dejanje, ni bilo miličnikov. Pa bi jih v občini Velenje prav gotovo potrebo-
vali nekaj sto, pa še ne bi bilo dovolj, da bi bili prisotni na vseh »potrebnih mestih«.
O teh vprašanjih so prejšnji teden govorili tudi na sestanku občinskega vodstva z delavci Postaje milice Titovo Velenje, udeležil pa se ga je tudi namestnik načelnika Uprave za notranje zadeve iz Celja. Delavci Postaje milice so spregovorili tudi o lastnih težavah, to so predvsem kadrovske in stanovanjske. Delovni pogoji so v občini Velenje nekoliko težji kot drugje, težje je razrešiti tudi stanovanjska vprašanja, zato se srečujejo z zelo veliko fluktuacijo. Miličniki odhajajo v organizacije združenega dela, kjer so bolje plačani. Pesti jih tudi že kar nemogoča prostorska stiska, ki jo bodo sicer kmalu razrešili, saj gradimo ob Celjski cesti v Titovem Velenju novo Po-
stajo milice. V njej bo okoli S(k> kvadratnih metrov uporabnih površin, dograjena pa ho predvidoma do dneva republike
Dogovorili so se. da botlo takšni sestanki odslej redna Mika dela, saj je nujno, da miličniki dobro poznajo gospodarsko in politično stanje v občini [tudi <> tem so na zadnjem sestanku rr-liko govorili), saj se tako I a i je in učinkoviteje vključujejo v razreševanje in preprečevanje problemov.
Nedvomno bomo morali nameniti družbeni samozaščiti v vseh okoljih več pozornosti. Pa ne tako kot doslej, ko smo obravnavali varnostno politična ocene, morda oblikovali še ukrepe, skoraj praviloma pa jih ni- ' smo uresničevali.
M. Zakošek
2. stran -k fl3s c35
OD TU IN TAM
Titovo Velenje ★ 4. septembra 1986
Delavska univerza Titovo Velenje
Za večjo varnost na delovnem mestu
Varnostnemu izobraževanju namenjamo vse več pozornosti. Tovrstne izobraževalne programe že nekaj let opravljajo pri Delavski univerzi v Titovem Velenju, pred dobrim letom pa so v ta namen zaposlili tudi strokovnega delavca, — Jožeta Miklav-ca, ki vodi in usmerja varnostno izobraževanje Delavske univerze Titovo Velenje. Jože ima tudi bogate delovne izkušnje, saj je na področju varstva pri delu delal v združenem delu, aktiven pa je tudi pri društvu varnostnih inženirjev in tehnikov občine Velenje. Svoje znanje in seveda zahteve zakonov o varstvu pri delu, varstvu pred požari, varstvu v cestnem prometu in drugih samoupravnih aktov organizacij združenega dela, ki opredeljujejo varnostno iznobraževanje seveda spretno vnaša v izobraževalne programe velenjske delavske univerze.
In kako je sploh prišlo do organizacije tako obsežnega varnostnega izobraževanja pri Delavski univerzi Titovo Velenje?
J. Miklavc: »Potrebo po takšnem izobraževanju so izrazile organizacije združenega dela in druge skupnosti. V našem okolju je veliko ljudi, ki jim je to izobraževanje potrebno. Se posebej, ker morajo delavci določenih poklicev opravljati preizkuse znanja s tega področja redno, v posameznih časovnih terminih. Izobraževanje doma — v občini, je seveda cenejše, na voljo pa imamo tudi dovolj usposobljenih kadrov. Skratka organizirali smo se in menim, da je delo uspešno steklo.«
Komu pa je sploh namenjeno varnostno izobraževanje?
J. Miklavc: »Naše izobraževalne oblike povsem prilagajamo potrebam posameznih organizacij združenega dela. V glavnem jih torej namenjamo .delavcem različnih poklicev, nekatera izobraževanja pa so tudi bolj splošna in so namenjena širšemu krogu občanov. Naj povem še to, da
Presegli polletni načrt
je glavni namen varnostnega izobraževanja usposobiti delavce za varno delo. Preprečiti želimo delovne nezgode, to pa bo seveda mogoče, če bodo delavci dobro poučeni, kako morajo ravnati s posamezno delovno napravo oziroma strojem, kako morajo skrbeti za varnost pred požarom in še bi lahko našteval.«
Vodja varnostnega izobraževanja pri Delavski univerzi Titovo Velenje Jože Miklavc
Omenili ste, da imate za potrebe varnostnega izobraževanja dovolj kadrov. Kdo so ti kadri?
J. Miklavc: »Povedal sem, da je >prišla< pobuda za organiziranje tovrstnega izobraževanja iz organizacij združenega dela, najpogosteje iz varnostnih služb. Že pred profesionalizacijo tega izobraževanja na Delavski univerzi v Titovem Velenju, je bil oblikovan pri društvu varnostnih inženirjev in tehnikov tim predavateljev, ki je vodil to izobraževanje. S tem timom predavateljev sodelujemo tudi sedaj in tako bo tudi v prihodnje. Prav gotovo so varnostni inženirji, pa tudi tehniki, iz neposrednih delovnih okolij najbolj poklicani, da vodijo varnostno izobraževanje. Najbolj
poznajo delovni proces, seznanjeni so z vsemi >šibkimi točka-mi< na katere je treba še posebej paziti, spremljajo vse novosti na tem področju . . . Skratka mislim, da je takšna organizacija izobraževanja najboljša in da je ravno v tem tudi naša prednost.«
Tovariš Miklavc, v času, kar delate pri Delavski univerzi ste gotovo temeljito analizirali varnostno izobraževanje in kako ste z njim zadovoljni?
J. Miklavc: »Seveda smo imeli na začetku številne probleme, ki pa smo jih dokaj uspešno razrešili. Mislim, da smo z opravljenim lahko zadovoljni. Že na začetku smo zastavili to izobraževanje kot obliko, ki mora biti kar najcenejša, slušateljem pa mora dati znanje, ki ga v neposredni proizvodnji potrebujejo. Uspeli smo in zanimanje za izobraževanje preko naše ustanove je res veliko. Lani se je varnostno izobraževalo pri Delavski univerzi v Titovem Velenju 1200 delavcev. Zanje smo pripravili kar 61 različnih tečajev. Od tega je bilo kar 15 odstotkov delavcev, ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih. V letošnjem letu pa smo pripravili že 47 tečajev, uspešno pa je opravilo izpite iz varnostnih predpisov 900 tečajnikov.«
Glede na to, da delate tudi v društvu varnostnih inženirjev in tehnikov, bi morda lahko ocenili, kakšna pa je sploh raven znanja s tega področja?
J. Miklavc: »Mislim, da se počasi popravlja. Ljudje se vedno bolj zavedajo, da morajo sami narediti veliko za svojo varnost. Na vseh ravneh pa si moramo še bolj prizadevati, da bo raven obveščenosti na področju varnosti še večja. Zavedati se moramo, da bomo veliko prispevali k stabilizaciji, če bomo zmanjšali ali še bolje — odpravili nesreče pri delu . . .«
Jesen je tu. Z njo pa verjetno tudi vaši novi delovni programi.
J. Miklavc: »Naši načrti so zastavljeni dolgoročno in kaj bistveno novega za jesensko-zim-sko obdobje ne pripravljamo. Še naprej bomo skušali, v kar največji možni meri, zadostiti potrebam naročnikov. Naredili bomo vse, da bomo ohranili visoko strokovnost, da bodo naši tečaji tudi v bodoče zanimivi.«
M. Zakošek
Dobro poslovanje zadruge
Glede na trenutno stanje v gospodarstvu oziroma kmetijstvu, je ZKZ Mozirje uspešno gospodarila. V odsotnosti direktorja nam je podal splošno oceno računovodja Jože Časi:
»Značilnost letošnjega poslovanja je dokaj dobro dosežen načrt gospodarjenja, glede na to,
da je ustvarjanje celotnega dohodka v večji meri skoncentrira-no na drugo polletje. 47 odstotkov doseženega načrta je torej spodbuden rezultat, proti razmerju 60 odstotkov ustvarjenega dohodka v drugem in 40 odstotkov v prvem polletju. Kljub temu, da sta prodaja in proizvodnja ugodni, nismo zadovoljni z ostankom čistega dohodka, saj smo pokrili le rezervne sklade skupne porabe. Za poslovni sklad smo na primer namenili v tozdu Trgovina le okoli 400 starih milijonov. Vrsta izboljšav, od združevanja trgovine do precejšnjega zmanjševanja zalog, nas ne zadovoljuje. Vzrok so prenizke marže na eni strani in visoke obresti na drugi. Poleg tega je tudi trgovinska mreža po dolini močno raztresena, zato je potrebnih več zalog, manjši je dejavnik obračanja, kar povzroča dodatne stroške. Za tozd Blagovni promet in tozd TZO je značilno doseganje fizičnega načrta, ne pa tudi vrednosnega. Kriva je hitrejša rast cen reprodukcijskemu materialu, kot rast cen končnim proizvodom. Slednje velja za vse tozd. Kljub temu bi bili rezultati lahko slabši, saj je na primer trgovina na podeželju v veliko slabšem položaju kot trgovina v mestu. K ugodnejšim rezultatom je gotovo prispevala tudi združitev s sozd
KIT Merkatorjem pred dvema letoma.«
Trenutno so pričeli obirati
hmelj. S proizvodnjo ne bodo mogli biti zadovoljni, saj je bila v maju in juniju previsoka vročina in tako se hmelj ni pravilno razvil. Suša in toča tik pred obiranjem sta še dodatno zmanjšali letošnji pridelek.
Tozd Trgovina-gostinstvo je posloval najbolje, kljub temu, da imajo še veliko neplačane realizacije. Vodja tozda Ivan Čopar razloži, da so s pomočjo predsa-nacijskega programa dosegli 97 odstotkov plana.
»Osnovna težava je tičala v vaških prodajalnah in gostilnah, ki naj bi jim zaprli ali jim skrajšali odpiralni čas, s čimer se krajani seveda niso strinjali. V predsana-cijskem programu smo tako izvedli veliko akcijo zmanjševanja zalog in specializacijo prodajaln v manjših zaselkih, ki bodo zagotavljale zgolj osnovno preskrbo. Program smo uresničili do polovice. Ostalo se ne mudi, saj smo z drugo dejavnostjo od naših dobaviteljev uspeli doseči daljše plačilne roke, iz 15 dni smo roke podaljšali tudi na 40 dni. K temu nam je veliko pripomogla združitev z Merkatorjem, ki ima večjo mrežo in močnejši vpliv. Tako smo uspeli zvečati dejavnik obračanja zalog in vse skupaj je prineslo dobre rezultate.
Veliko denarja smo porabili le za obnovo nefunkcionalnih za-
družnih domov, kar milijon novih dinarjev smo namenili za popravilo streh.«
Tozd TZO, vodja Ivan Acman: »Poslovanje prvega polletja ocenjujem kot »za silo«. Dejavnosti
TZO so: zasebno kmetijstvo, živinorejska proizvodnja s poudarkom na mlečni proizvodnji, klavni živini in delno tudi na peru-tninarski proizvodnji. Dopolnilni dejavnosti pa sta proizvodnja ribeza in kmečki turizem.
Pri mlečni proizvodnji bo plan morda dosežen ob koncu leta. Nesreča v Černobilu je vzela okrog 5 odstotkov količine mleka, zaradi suše pa se je zmanjšala tudi pridelava krme. Pri vzreji klavne živine imamo precej izpada. Zatajil je tudi odkup telet, zaradi neusklajenih cen in zamika reprodukcijskega procesa. Zanimanje za vzrejo telet je v pomladanskih mesecih, kasneje upada. Letos pa je zamik povzročil pomanjkanje telet, kar se bo pokazalo naslednje leto. Klavni pitanci prihajajo na odkup z zakasnitvijo, zaradi premajhne uporabe koncentratov. Zaradi nezanima-nja reprodukcijskih skupnosti Jate in zadruge ter zaradi preveč enostranskega dogovarjanja, smo letos zavestno zmanjševali vzrejo piščancev. Konzumna jajca prodajamo po planu. Nakup surovin tudi poteka bolje, kot pred leti. Za živinorejsko proizvodnjo smo tako uspeli pod ugodnimi pogoji pridobiti surovine kot so koruza, pesni rezanci in podobno, ter jih akcijsko pro-
Inovacije tudi na področju SLO
Postaja za dekontaminacijo
Najbolj nevarno orožje je brez dvoma jedrsko, že zaradi njegovega širokega uničevalnega učinka. Energija, ki se sprosti ob jedrski eksploziji, se najprej pojavi kot udarni val, sledi toplotno sevanje, zatem pa se začne radioaktivno sevanje ter radioaktivna kontaminacija. Žal ta nevarnost ne miruje tudi v mirnem času.
Spomnimo se jedrskih elektrarn, ki jih imamo po svetu, okvare na njih pa niso več nobena redkost. Tako pride do radioaktivnega sevanja, ki nevarno poseže v naše življenje in okolje. Zadnji primer je tragedija v Černobilu, katere posledice je čutil velik del sveta.
Človeštvo se proti temu zlu bori z vsemi sredstvi, vprašanje pa je, koliko smo učinkoviti. Zato se na tem področju iščejo najrazličnejše rešitve in tehnične izboljšave.
Ena takih je zanesljivo postaja za radiološko, kemijsko in biološko dekontaminacijo, ki sta jo konstruirala Igor Naraks in Janez Melan-šek, oba delavca občinskega oddelka za LO občine Velenje. Na tržišču postaj s takšno tehnologijo za dekontaminacijo ni, zato so se pri velenjskem oddelku za LO odločili za izdelavo te naprave. S pomočjo obrtnika so jo izdelali v letošnjem prvem polletju in jo tudi že praktično preizkusili. Prav tako so jo junija v Celju pokazali 50 strokovnjakom s področja civilne zaščite. Vsi so jo ugodno ocenili, tudi republiški organi. Seveda bo treba nekaj malenkosti še izboljšati, kar
dajati kooperantom. Letos smo na primer prodali že okoli 500 ton koruze, prodaja umetnih gnojil pa tudi poteka po načrtu.«
Tozd Blagovni promet, vodja Vili Mastnak:
»Poslovanje ocenjujem bolj optimistično kot pretekla leta. Pri sredstvih za investicije in vzdrževanje smo bili manj uspešni, zaradi obsežnega načrta obnove in širitve ter dograjevanju že začetih.
Naše osnovne dejavnosti so storitve mehanične delavnice, avtoparka, grosistična in naložbena dejavnost ter lastna kmetijska proizvodnja. Mehanična delavnica ne dosega plana, manjše je povpraševanje za popravilo kmetijske mehanizacije, zaradi popoldanske konkurence in iskanja cenejših oblik popravila. Avtopark dosega svoje cilje, medtem ko grosistična dejavnost zopet zaostaja. Sicer smo fizično načrte v celoti presegli.
Dobro prodajamo kmetijsko mehanizacijo tudi na širšem slovenskem prostoru. Naložbeno smo prav tako zelo aktivni. Pridobili smo dva tovornjaka, dokončali smo četrti kokošji hlev, pripravljamo pa še dva hektara hmeljskega nasada, obnovo obiralne-ga stroja s trtoreznico, opravili pa smo vzdrževalna dela.
V	lastni dejavnosti se uspešno razvija proizvodnja jajc, ki je bila pred tremi leti še v kooperacijski proizvodnji. Letos pa imamo v štirih hlevih že okoli 50.000 nesnic s predvideno proizvodnjo 10 milijonov komadov jajc.
Tudi mlečnost krav se je povečala, predvsem zaradi zboljšanega krmnega obroka in pogojev selekcije.
V	tozdu Blagovni promet vidimo še velike rezerve pri gospodarjenju. Te so predvsem v boljši organizaciji dela, v razvoju tehnologije, poslovni informatiki, na področju delitve realnega dohodka in v boljšem delovanju trga.«
A. Britovšek
Nova večnamenska postaja za dekontaminacijo
pa konstruktorjev ne skrbi. Pravkar tečejo pogovori in aktivnosti, da bi postaja za radiološko, kemijsko in biološko dekontaminacijo, ali na kratko PRKBD — 86, postala sestavni del opreme enot za jedrsko, biološko in kemijsko zaščito, s tem pa bi prišla tudi v prosto prodajo.
Še nekaj tehničnih podatkov o postaji PRKBD — 86, ki je namenjena za radiološko, kemijsko in biološko dekontaminacijo ljudi, orožja, vozil in ostalih tehničnih sredstev, zemljišča ter objektov.
Možno jo je uporabljati v vseh vremenskih pogojih, poleti in pozimi, podnevi in ponoči, na vsakem zemljišču, ki je prevozno z motornimi vozili. Možni postopki de-kontaminacije so: kopanje s pomočjo tušev, pranje s tušem in ščetko, škropljenje z razpršilci, spiranje z ročniki, polivanje z nastavkom za kemično in biološko dekontaminacijo zemljišča ter spiranje z nastavkom za radiološko dekontaminacijo. Vodo segrevajo na trda goriva, čas za pripravo prostora za dekontaminacijo s postavitvijo šotora je 30 minut, brez njega pa 15 minut. Za dekontaminacijo ene izmene, 24 ljudi, je potrebnih 10 minut, zmogljivost na uro pa je dekonta-minacija 144 ljudi. Seveda k postaji sodi tudi vrsta druge opreme za nemoteno in učinkovito delo.
B. M.
Kotalkanje
Državno prvenstvo
Kotalkarski klub Velenje organizira državno prvenstvo v kotalkanju za letošnje leto. Prvenstvo bo v petek in soboto, 5. in 6. septembra, na mestnem ko-talkališču v Titovem Velenju.
Za državne naslove se bodo potegovali pionirji in pionirke kategorije A, mlajše mladinke in mladinci, mladinke, člani in članice ter pionirski in mladinski pari.
Urnik tekmovanja: petek ob 18. uri: obvezni liki
— pionirji-ke A, kratki programi mladincev, mladink, članov in članic ter mladinskih parov.
Sobota, ob 8. uri: obvezni liki mladincev, mladink, članov in članic. Ob 15. uri nato uradna otvoritev tekmovanja, v nadaljevanju pa bo prosti program tekmovalcev vseh kategorij.
Ob 20. uri bo uradna razglasitev rezultatov.
RAZŠIRITEV IN POSODOBITEV - Delavci Rekovega tozda Gradbena dejavnost te dni pospešeno razširjajo in posodabljajo Erino samopostrežno prodajalno Market na Efenkovi ulici. Prodajalna, ki ima iz dneva v dan večji obisk, je bila obnove več kot potrebna. Poslej bo večja za 25 kvadratnih metrov, v njej bodo namestili najsodobnejšo opremo, dela pa naj bi sklenili prihodnji teden.
(b. m.)
»
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za
individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 nc plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
4. eptembra 1986 ★ Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
* stran 3
Na rob kadrovskim tokovom v prvem polletju
Pred kratkim smo v družbeno politični skupnosti oblikovali in sprejeli pomembne dokumente naše nadaljnje rasti in razvoja; od temeljnih. letnih, srednjeročnih in celo dolgoročnih planot; sprejet je biI tudi SaS o politiki zaposlovanja za obdobje 1986—1990, pa noveliran SaS o štipendiranju itd. Bili smo tudi deležni poplave resolucij, stališč in sklepov s številnih kongresnih tribun, z naravnost rotečimi pozivi na eno samo možnost ali zapored obstoja in razvoja : globalna družbena in tehnološka prenova ter kadri. Kot da bi si drug drugemu pisali ljubezniva pisma in si znova obljubljali, da bomo odslej drugače ravnali in spoštovali zapisana pravila samoupravnega obnašanja, ki smo jih doslej ničkolikokrat pozabljali. Zlasti pa smo veliko govorili o mladini.
Ko ocenjujemo slabo gospodarsko stanje, iščemo in si razlagamo vzroke ter si prizadevamo najti izhode iz njega, običajno razpravljamo o neučinkoviti ekonomski politiki, češ da ne spodbuja dobrega gospodarja in ne kaznuje slabega, kritiziramo vsevprek gospodarski, pa še kakšen drug sistem — skratka, izjemno smo kritični navzven, da je podoba navznoter čistejša.
Tokovi zaposlovanja v letošnjem letu v naši občini, potrjujejo bojazen po oživljeni tendenci ekstenzivnega zaposlovanja, to pa pomeni oddaljevanje oz. negiranje sprejetih sklepov in stališč s področja kadrovske reprodukcije, zlasti pa od letnih načrtov zaposlovanja, ki so sestavni del občinske resolucije.
Položaj v nekaterih OZD je z vidika zaposlovanja in sploh gospodarjenja nelogičen in protisloven. Ob ničelni produktivnosti in ob neperspektivni akumulaciji, ki zadošča komaj za najskromnejšo enostavno reprodukcijo, znova na stežaj odpirajo vrata za zaposlovanje nekvalificiranih delavcev.
Delovne organizacije s takšnim zaposlovanjem uvažajo sodalo z vsemi konsekvencami v najširšem pomenu (stanovanjska, zdravstvena, šolska, varstvena, kulturna: dolga vrsta subvencij, itd.) in nepismenost, kot fenomen ob izteku 20. stoletja in v posmeh naši samoupravni družbi.
Vodilne in kadrovsko-social-ne delavce v teh OZD ne vznemirja posebej, da vse več družin njihovih delavcev živi odvisno od družbenih pomoči.
V teh OZD je ročno delo še vedno precenjeno ali cenjeno je le »delo«, ne pa učinek. Verjamejo le v tone in komade. Tukaj smo priča pogostemu blokiranju dobrih idej in pobud s strani prizadevnih delavcev. Kot posledica take kadrovske »politike« med delavci ni ustrezne motivacije za izobraževanje ob delu ali iz dela, na drugi strani pa se krepijo egoistične težnje po zagotavljanju lastne socialne varnosti in po zapiranju ter odrivanju mladih — prav le-teh, o katerih toliko govorimo in pišemo — na obrobja združenega dela in sistema.
Prišli smo do zaprtega kroga: nizka tehnološka opremljenost — slaba kadrovska sestava — nizka produktivnost, s priokusom preživetja — malo posluha .in sredstev za izobraževanje na vseh ravneh — neustrezen razvoj.
Povrh vsega je inflacija še vedno v ofenzivi, marsikje pa ni dovolj moči ne volje. Jez ustvarjalne agresivnosti za učinkovino protiofenzivo.
Ali je mogoče in res, da so skoraj hkrati zašla v kritičen in skoraj brezizhoden položaj praktično vsa področja našega življenja in delovanja? — se sprašuje Janez Stanovnik, član predsedstva SRS.
Kadrovska reprodukcija in zaposlenost nista le bistvena dejavnika gospodarskega razvoja, temveč tudi družbenega položaja delovnih ljudi. Gre nedvomno za vprašanje, ki ima velik gospodarski, socialni in političen pomen.
V	razvitem svetu uravnava kadrovske tokove tržišče. Le-to pa je sestavljeno iz treh povezanih komponent: iz trga proizvodov, trga kapitala in iz trga delovne sile. Pri nas »deluje« samo trg proizvodov, trg kapitala ne deluje, trga delovne sile pa ne priznavamo.
V	skupni strokovni službi skupnosti za zaposlovanje izgubljamo veliko energije za usmerjanje mladine v tiste poklice, ki naj bi bili nosilci razvoja v prihodnosti. In to vse po nekakšni nenapisani instituciji. Malo ali nič pa ne vemo o tem, kakšne premike v mobilnosti delovne sile bo zahtevala tehnologija, ki jo bomo imeli čez deset ali več let, ker OZD nimajo (zaradi nestabilnih pogojev gospodarjenja) čvrstih srednjeročnih, še manj pa dolgoročnih planov razvoja.
V	razvitem svetu je v zadnjih 20 letih izginilo okoli 30 % t. i. klasičnih poklicev — nastali so povsem novi — do leta 2000pa še — tako napovedujejo — nadaljnjih 40 % poklicev. Kaj poreče na to naše usmerjeno šolstvo? Kaj štipendijska politika ? Kaj združeno delo ?
Lani se je n.pr. delež strokovnjakov v našem združenem delu povečal za skromnih 0,3 odstotka, in to kljub temu, da hitreje narašča število iskalcev zaposlitve z dokončano srednjo, višjo in visoko izobrazbo (beg kadrov).
Enostaven izračun nam pokaže. da bi imeli ob takšnem trendu leta 2000 zaposlenih procentualno v industriji toliko tehnoloških kadrov s srednjo,
višjo in visoko izobrazbo, kot jih je imela n.pr. Zahodna Nemčija leta 1974. To pa bi pomenilo nenadomestljiv razvojni primanjkljaj.
Ekonomski položaj in splošna družbeno-moralna kriza, s katero se vse trše soočamo, stagnacija realnega produkta in intenziven inflacijski poroces na vseh ravneh naše družbene biti — nas silita k spoznavanju, da se bomo morali slej ko prej tudi v naši občini spopasti s vprašanjem večje nezaposlenosti oz. da bo v zelo kratkem času prišlo do problema prezaposlitve podzaposlenih delavcev z vsemi socialnimi in političnimi posledicami.LADO ZAKOŠEK
Polletno gospodarjenje v DO Gorenje
Zadovoljni z doseženim
Polletni rezultati poslovanja delovnih organizacij Gorenje so, v primerjavi z dosežki prvega polletja 1985 in planskimi obveznostmi za leto 1986, zadovoljivi. Dosežena raven fizičnega obsega proizvodnje je večja od lanskoletne, pri čemer ne gre prezreti prenosa proizvodnje hladilnikov iz Gorenja Gospodinjski aparati Titovo Velenje v novo delovno organizacijo Gorenje Bira Bihač. Visoko stopnjo rasti proizvodnje, v primerjavi z lanskim letom, so zabeležili posebej še v Gorenju Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Metalplast Ruše, Gorenju Mural Mursko Središče in Gorenju MIV Vranje.
Gorenjeve delovne organizacije so dosegle v prvem polletju proizvodnjo (po neto prodajnih cenah) v vrednosti 99 milijard 303 milijona dinarjev, kar je 71,8 % več kot v obdobju januar — junij 1985. Nižjo vrednost proizvodnje kot lani so dosegli le v Gorenju Fecro Slovenj Gradec, v vseh drugih delovnih organizacijah pa so jo občutno povečali.
Sicer so Gorenjeve delovne organizacije do konca junija uresničile letni plan vrednosti proizvodnje s 43,5 %. Polletne obveznosti so najbolj presegli v Gorenju Muta, Gorenju Fecro Slovenj Gradec, Gorenju Metalplast Ruše in Gorenju MIV Vranje. Za polletnim planom pa zaostajajo v Gorenju Procesna oprema. Gorenju Tiki Ljubljana, Gorenju Elektromotori Dakovica in Gorenju Bira Bihač.
Z izvozom izdelkov in storitev je Gorenje v prvem polletju iztržilo 57 milijonov dolarjev, od tega na tržiščih s konvertibilnimi valutami 48 milijonov dolarjev. V primerjavi z obdobjem januar — junij 1985 so do konca junija letos povečali prodajo na tuje za 11 %.
Dodati pa velja, da so Gorenjeve delovne organizacije do konca junija uresničile le 40 % letnega plana izvoza. V delovnih organizacijah Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Elrad Gornja Radgona so, v primerjavi z obdobjem januar — junij 1985, najbolj povečali prodajo na tuje, polletne izvozne naloge pa so presegli v Gorenju Servis, Gorenju Elektronika Široka potrošnja in Gorenju Elrad Gornja Radgona. Sicer so Gorenjeve delovne organizacije uvozile do konca junija za 38,5
Rek-Elektrostrojna oprema
Za zdaj dela dovolj
V Rekovi delovni organizaciji Elektrostrojna oprema so v letošnjem prvem polletju, kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in spremenjenim zveznim predpisom, dobro gospodarili. Celotni dohodek so v prvem polletju, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, povečali za 130 odstotkov, dohodek z začasno delitvijo za 138, osebne dohodke za 148 odstotkov, za sklade pa jim je ostalo 560 milijonov dinarjev ali 104 odstotke več. Čisti osebni dohodki so bili v prvi polovici letošnjega leta povprečno nekaj manjši kot 12 starih milijonov, ali za 123 odstotkov večji kot lani. Produktivnost in ekonomičnost sta v porastu medtem ko je rentabilnost, katere pokazatelj je akumulacija na povprečno porabljena sredstva, v upadanju in je njen indeks pod 100. Vzrok temu so inflacija in visoke cene reprodukcijskih materialov. Tudi oskrba, s potrebnimi materiali, se na tržišču ne izboljšuje, kljub nekaterim sprejetim ukrepom.
V letošnjem letu se je kolektiv po številu delavcev povečal in jih sedaj šteje preko 700, saj so se tu zaposlili delavci bivše delovne organizacije Elektrofiltrski elementi. Tamkajšnje delovne prostore bodo preuredili v delavnice, v katerih bodo našli zaposlitev delovni invalidi. O tem je predsednik kolegijskega odbora Vili Jelen povedal: »Za usposobitev proizvodnje v prostorih Efe so potrebna vlaganja, menimo, da okoli 150 milijonov dinarjev. Nabaviti moramo tudi nekaj potrebne opreme. Ker iz Prelog še nismo vsega preselili, so pred nami še pomembne naložbe. Tako moramo v naslednjem letu zgraditi in dokončati skladišče repro-materialov, prestaviti plinsko postajo in jo razširiti glede na potrebe delovne organizacije. Povečati moramo garderobe, saj so sedanje glede na število delavcev premajhne. Obenem sproti obnavljamo obstoječo strojno opremo in to posodabljamo, uvajamo pa tudi elektroniko. Za naš kolektiv je pomembno, da skupaj z Zavodom za produktivnost iz Ljubljane pospešeno nadaljujemo z uvajanjem procesa poslovnega informacijskega sistema. Načrtujemo, da bo pričel še to leto poskusno delovati. Ker je pretežni del naše dejavnosti usmerjen v inve-
sticijsko dejavnost, veljavni zakoni in predpisi pa to močno krčijo, imamo na voljo nekaj več prostih proizvodnih zmogljivosti, kot v preteklosti. Zato se z ustreznimi službami posebej trudimo, da bi si pridobili nova dela.
Trenutno zaključujemo drobil-nico in klasirnico v Pesju in načrtujemo, da bi morali 20. septembra pričeti s poskusnim delom. Enako velja za povezavo deponije in transporta šoštanjske termoelektrarne. V Šikoljah pri Tuzli spravljamo v poskusno obratovanje klasirnico, ki smo jo dobavili, opremili in montirali. V avgustu smo svečano predali namenu samohodno hidravlično podporje v rudniku Resavica v Srbiji. Podpisali smo pogodbo za terminal Belinke v Luki Koper, smo v končnih razgovorih za opremo, elektroopremo in računalniško voden proces za terminal žitaric v koprski luki. Imamo še nekaj ponudb, ki so trenutno odprte, so pa velike možnosti, da dobimo delo. Tu naj omenim klasirnico in transportni sistem za Dubrovo, transportni sistem za Plevlje v Črni gori, ponudbo za novo podporje v Resavici ter seveda domači rudnik, ki mu za vse njegove potrebe namenjamo naše zmogljivosti.« B. Mugerle
Karavana bratstva in enotnosti Gorenje 86
Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje zaposluje blizu 20.000 delaivcev, vseh narodov in narodnosti, v tovarnah, predstavništvih, razstavnopirodajnih centrih in servisih širom po Jugoslaviji.
Hkrati z: aktivnostmi za stalno povečevanjje proizvodnje, produktivnosti, kkakovosti in izvoza ter za posodalbljanje proizvodnje si v poslovmem sistemu Gorenje prizadevajqo utrjevati vezi med zaposlenirrmi, še posebej krepiti tudi bratstvvo in enotnost. Lani so delavci Goarenja prevozili s kolesi 1.000 kililometrov po Sloveniji.
Letošnjo alkcijo kolesarjev Gorenja pa so [poimenovali »KARAVANA BFRASTVA IN ENOTNOSTI GGORENJE '86«. Start bo 11. sseptembra zjutraj v Titovem Vt'elenju, cilj pa 18. septembra v Beogradu. V osmih dneh troddo Gorenjevi kolesarji
prevozili 1.300 kilometrov po Jugoslaviji.
»Karavana bratstva in enotnosti Gorenje '86« bo obiskala 4 mesta, ki nosijo Titovo ime — Titovo Velenje, Titovo Korenico, Titov Drvar in Titovo Užice, ter številne kraje, znane iz časov ljudske revolucije. Srečanja udeležencev »Karavane bratstva in enotnosti Gorenje '86« z delavci Gorenjevih tovarn, predstavništev, razstavnoprodajnih centrov in servisov, prav tako pa tudi z delovnimi ljudmi in občani na poti, kjer bodo vozili, pa bodo pomemben prispevek v skupna prizadevanja za krepitev bratstva
in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
»Karavana bratstva in enotnosti Gorenje '86« bo obiskala tovarne Gorenja v Titovem Velenju, Bistrici ob Sotli in Bihaču ter Gorenjeva predstavništva, razstavnoprodajne centre in servise v Karlovcu, Bihaču, Zenici, Sarajevu, Titovem Užicu, Čačku, Kraljevu, Kragujevcu in Beogradu. V Karlovcu, Bihaču, Sarajevu, Titovem Užicu in Kragujevcu pa se bodo zvečer udeleženci »Karavane bratstva in enotnosti Gorenje '86« srečali s tam živečimi delavci Gorenja.
»Karavano bratstva in enotnosti Gorenje '86« sestavlja 40 kolesarjev, delavcev Gorenjevih delovnih organizacij Tn skupnosti iz Titovega Velenja, Ljubljane, Slo-
venj Gradca, Mute, Ruš pri Mariboru in Gornje Radgone, različnih starosti in poklicev. Številni udeleženci »Karavane bratstva in enotnosti Gorenje '86« so se udeležili lanskoletne akcije Gorenjevih kolesarjev »1.000 kilometrov po Sloveniji«.
V vseh krajih, kjer so razstav-noprodajni centri in servisi Gorenja, bodo pripravili ob prihodu »Karavane bratstva in enotnosti Gorenje '86» priložnostne slovesnosti.
Posebej slovesno bo v Bihaču 12. septembra, ko bodo delavci Gorenja Bira slavili dan delovne organizacije. Ob tej priložnosti bo zvečer na prostoru pred Skupščino občine Bihač prireditev, združena s predstavitvijo proizvodnega programa nove tovarne Gorenje Bira. - (an)
milijonov dolarjev reprodukcijskega materiala in sestavnih delov oziroma za 4,6 % manj kot lani v prvem polletju. V zadnjem letu dni so v Gorenjevih delovnih organizacijah povečali stopnjo pokritja konvertibilnega uvoza z izvozom na 133, stopnjo pokritja skupnega uvoza z izvozom pa na 147.
Zadovoljivi so tudi polletni izidi finančnega poslovanja. Skupna izguba letošnjega prvega polletja znaša 552 milijonov dinarjev, beležita pa jo delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema in Gorenje Petar Drap-šin Kikinda. Sicer so dosegle v obdobju januar — junij 1986 Gorenjeve delovne organizacije 151 milijard 810 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 24 milijard 541 milijonov dinarjev dohodka, 17 milijard 495 milijonov dinarjev čistega dohodka in 4 milijarde 593 milijonov dinarjev amortizacije. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta so letošnji polletni kazalci poslovanja relativno visoki. Celotni dohodek se je povečal za 98,1 %, dohodek za 102,3%, v strukturi celotnega prihodka se je zmanjšal delež porabljenih sredstev,
istočasno pa se je povečal delež dohodka v strukturi celotnega prihodka. Čisti dohodek se je povečal za 96,4 %, akumulacija 58 % in sredstva za reprodukcijo za 76,7 %. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca je za letošnje prvo polletje znašal 76.894 dinarjev. Višja kot lani je bila tudi ekonomičnost poslovanja, kot posledica strukturnih premikov v delitvi celotnega prihodka.
Gorenjeve delovne organizacije, ki povečujejo fizični obseg proizvodnje, dosegajo tudi soliden poslovni rezultat. Pri tem prednjačijo delovne organizacije Gorenje Servis, Gorenje Fecro Slovenj Gradec, Gorenje Tiki Ljubljana, Gorenje Metalplast Ruše in Gorenje Muta.
Sicer je mogoče ugotavljati, da je bila, v primerjavi z dosežki gospodarstva SR Slovenije, polletna rast celotnega prihodka v Gorenju višja, prav tako porabljena sredstva, visoka pa je tudi obračunana amortizacija. Gorenje pa, v primerjavi i. gospodarstvom Slovenije, zaostaja pri rasti dohodka, bruto osebnih dohodkov in akumulacije. Do konca leta bo treba zato nameniti vso pozornost zmanjšanju odhodkov vseh vrst in doseganju načrtovanega obsega proizvodnje, prodaje in izvoza.
(an)
Stanovanja bodo nared do začetka prihodnjega leta
Dvajset stanovanj za upokojence
Rešili najhujše primere
Pred petimi meseci so Vegra-dovi delavci v Šoštanju pričeli graditi 20-stanovanjski stolpič za upokojence. Dela tečejo po načrtu in če se ne bo kje zataknilo, se
bodo stanovalci lahko vselili v
začetku prihodnjega leta. V stolpiču, ki ga gradijo s sredstvi sklada za gradnjo stanovanj za upokojence ter s sredstvi stanovanjske skupnosti, bo dvajset stanovanj, šestnajst za šoštanjske upokojence, štiri pa bodo v lasti stanovanjske skupnosti. Upokojencem so stanovanja, po prednostnem vrstnem redu, že podelili. Dobili so jih predvsem tisti, ki živijo v izredno slabih in za življe-
nje neprimernih stanovanjih v Šoštanju.
S temi 16 stanovanji bodo v šoštanjskem društvu upokojencev rešili le najhujše stanovanjske primere, potrebe po novih stanovanjih pa bodo ostale še naprej. Vprašanje je, kako jih bodo reševali v bodoče, saj sklad za izgradnjo stanovanj za upokojence, ne obstaja več. Zato vse kaže, da bodo morali v prihodnje sredstva za te potrebe zagotavljati iz solidarnostnega sklada.
B. M.
V Gornji Radgoni je bil od 22. do 31. avgusta 24. Mednarodni kmetijski sejem, na katerem se je predstavilo tudi Gorenje. Pozornosti obiskovalcev so bila deležna orodja in stroji za intenzivnejšo pridelavo hrane na manjših površinah, stroji in pripomočki za urejanje bivalnega okolja, stroji in oprema za sodobno pridobivanje in hlajenje mleka ter oprema za mesno predelovalno in živilsko industrijo. Obiskovalcem radgonskega sejma pa je Gorenje predstavilo še gospodinjske aparate, notranjo opremo ter izdelke elektronike široke potrošnje in komunikacijske siste-
(an)
Foto: A. Coklin
4. stran ★ flss c9s
Titovo Velenje * 4. septembra '986
Iz dela samoupravnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Velenje
000 din
SIS
PLAN SREDSTEV ZBIRANJE V LETU
REALIZACIJA I. - VI.
% REAL. PLANA
—	otroško varstvo
—	izobraževanje
1.586.780 2.299.387
699.713 1.010.574
44,1 43,9
— kultura	229.929	96.598	42,2
— telesna kultura	235.577	173.748	73,7
— socialno skrbstvo	232.659	152.096	65,4
— zdravstvo	4.707.274	2.164.079	45,9
— zaposlovanje	130.211	44.571	34,2
— raziskovanje	32.040	10.810	33,7
SKUPAJ:	9.453.857	4.352.189	46,0
Pomembnejše ugotovitve
Zadnje seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, so bile v naši občini ob koncu junija in v začetku julija letos. S statutarnimi spremembami, do katerih je prišlo ob novem mandatu tudi v samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, je veliko nalog, ki so bile doslej v pristojnosti skupščin, prenesenih na posamezne organe le-teh. To pa seveda vpliva na dejstvo, da se bodo skupščine v tem mandatnem obdobju sestajale poredkeje kot doslej. Tako se bodo delegati samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v tem letu zbrali na skupščinah le še enkrat, in to v mesecu novembru.
Da pa v času med dvema sejama skupščin ne bi bilo prevelike praznine, bo Skupna strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti upoštevala ustanovitvene akte in sproti obveščala najširšo delegatsko bazo o dogajanjih in problematiki na področju družbenih dejavnosti. Tokratno poročanje sovpada s polletnim poročanjem o realizaciji dela in finančni realizaciji.
Tako kot že celotno preteklo srednjeročno obdobje, je v uvodu potrebno poudariti, da so se tudi za leto 1986 programi dela samoupravnih interesnih skupnosti omejili zgolj na možnosti ne pa na potrebe uporabnikov in izvajalcev. Zato velja pretežno za vse samoupravne interesne skupnosti enotna ugotovitev, da so se sprejeti programi po planu tudi realizirali. Pri tem seveda niso upoštevani pogoji, v katerih so bili le-ti realizirani.
V večini primerov pri njihovem izvajanju namreč ni bilo možno upoštevati sprejetih standardov in normativov (izobraževanje, zdravstvo, otroško varstvo,...). Sicer pa več o tem v nadaljevanju.
Sredstva, ki so bila v naši občini dogovorjena za izvajanje programov na področju družbenih dejavnosti znašajo 9.453.857.000,— din v letu 1986 in so bila do polletja realizirana s 46 %. Posamezne interesne skupnosti izkazujejo naslednje plane sredstev in njihovo realizacijo:
Približno 48 % vseh sredstev, ki jih dogovorijo občinske samoupravne interesne skupnosti se porabi za kritje osebnih dohodkov izvajalcev, ostalih 52 % pa za materialne stroške ter razne oblike socialno-varstve-nih pomoči, nadomestil osebnih dohodkov (porodniški dopusti, denarna nadomestila brezposelnim,...), solidarnost ter skupne in vzajemne programe.
Ne glede na dokaj visok delež, ki ga predstavljajo osebni dohodki v sredstvih skupne porabe, pa le-ti v družbenih dejavnostih še vedno niso usklajeni z gospodarstvom. Poprečni osebni dohodek ob polletju letos je znašal v občini v gospodarstvu 101.825,— din, v negospodarstvu pa 107.691,- din.
Glede na kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v enem in drugem področju torej jasno izhaja podcenjevanje intelektualnega dela, ki prevladuje v družbenih dejavnostih.
In kako do konca leta ?
Strokovna služba in odbori skupščin samoupravnih interesnih skupnosti prav sedaj proučujemo nov interventni zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za porabo v letu 1986, ki je izšel v mesecu juliju, metodologija za njegovo izvajanje pa v mesecu avgustu. Po tem zakonu se sredstva skupne porabe določajo na povsem novih izhodiščih, ki terjajo temeljito obdelavo po posameznih namenih.
Tako konec avgusta za celotno sfero družbenih dejavnosti še vedno niso znana sredstva, s katerimi bodo le-te v 1986. letu lahko razpolagale. O tem pa bo tekla beseda na skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v mesecu novembru.
Otroško varstvo
Program za leto 1986 temelji na določilih srednjeročnih planskih dokumentov, kjer za leto 1986 ni predvidena razširitev programa razen na področju vključevanja otrok, ki niso vključeni v dnevno varstvo, v razne oblike vzgojnoizobraževalnega dela. Tako bosta vzgojnovarstvena zavoda v letu 1986 oziroma v šolskem letu 1986/87 pričela ta program širiti na večje število otrok, to pomeni, da ne bodo vključeni le 5-letni ampak tudi mlajši otroci.
Od načrtovanih 1960 otrok v dnevnem varstvu je število otrok do maja naraslo že na 2030 otrok, kar je normalen pojav proti koncu šolskega leta. Jeseni bo število ponovno padlo na predvidenih 1960 otrok, ker vzgojnovarstvena zavoda vsaj poskušata upoštevati sprejete normative o številu otrok v oddelkih.
Kot smo pričakovali, je za jesen največ potreb po dnevnem varstvu v krajevni skupnosti Edvard Kardelj in Šalek, kjer zmogljivosti nismo in ne moremo povečati skladno s potrebami družin z otroki. Ugotavljamo, da že zdaj preko 70 otrok ni vključenih v enote svoje krajevne skupnosti, jeseni bo ta položaj še manj ugoden, saj bodo v enoto Lučka sprejeti le najmlajši otroci, v enoti Lukec pa nihče. Pričakujemo, da bo tak .položaj možno rešiti šele z gradnjo novega vrtca v naselju KS Šalek, ki pa je planiran šele čez 2 ali 3 leta.
V	program priprave na šolo je vključenih skupaj 880 otrok, od tega 600 v oddelkih dnevnega varstva (68%), 240 v oddelkih popoldan (po 3 ure) — 27 % ter 40 otrok v skrajšani program — 120—200 ur (5 %). Program celoletne priprave na šolo izven dnevnega varstva (3 ure na dan skozi vse šolsko leto) izvaja le Vzgojnovarstveni zavod Titovo Velenje za otroke na področju mesta Titovo Velenje.
Otroci s področja enot Šmartno ob Paki (KS Šmartno ob Paki in Gorenje), Topolšica, Pesje, Škale, Šoštanj in Konovo so v celoti vključeni v oddelke dnevnega varstva.
V	šolskem letu 1985/86 izvajata Vzgojnovarstvena zavoda skrajšano obliko priprave na šolo v krajevni skupnosti Šentilj, Paka, Ravne, Bele vode in Za-vodnje. Za otroke iz krajevne skupnosti Cirkovce in Plešivec je organiziran prevoz v enoto dnevnega varstva v Skalah.
Predvidevamo, da bo v novem šolskem letu manj kot 10 otrok in še v krajevni skupnosti Bele vode, Zavodnje in Ravne, v krajevni skupnosti Šentilj, Paka in Gaberke bo otrok več kot 10 in bo organizirana celoletna oblika.
V	krajevni skupnosti Paka je na razpolago prostor v šoli, v KS Šentilj so krajani uredili ustrezen
prostor v prosvetnem domu. V ta oddelek bo možno vključiti tudi nekatere otroke iz Kavč, ki jim je Šentilj bližji kot Velenje. Predvidevamo, da bo tako le še približno 20 otrok vključenih v skrajšan program priprave na šolo.
Program za otroke v starosti od 3 do 5 let, ki niso vključeni v dnevno varstvo — glede na določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana sta vzgojnovarstvena zavoda že pričela v program za 5-letne otroke vključevati tudi mlajše otroke. To je možno brez posebnih dodatnih sredstev izvesti le v krajevnih skupnostih z manj otroki, v mestu Titovo Velenje in Šoštanj ter v Šmartnem ob Paki pa to pomeni več oddelkov ter zato dodatna sredstva. Zato bo to določilo za srednjeročno obdobje uresničeno le do neke mere ter postopno.
Starši se za vključevanje otrok v program priprave na šolo odločajo zelo odgovorno in redno, ker se zavedajo, da je obisk obvezen; drugače pa je z odzivnostjo za vključitev v program za mlajše otroke. Mnogo večji je ta interes na podeželju kot v mestu, zato bosta morala vzgojnovarstvena zavoda vložiti veliko napora za obveščanje in osveščanje staršev, ki imajo otroke v tej starosti.
V šoli je bilo letos odklonjenih 15 % vseh vpisanih otrok s področja Titovega Velenja. Vzgojnovarstveni zavod je predvideval za 1 oddelek »povratnikov«, zdaj jih je za več kot 3 oddelke to povzroča dvojni problem, in sicer:
—	prostorski in organizacijski, ker je potrebno najti večidel prostor v dnevnem varstvu, kjer je bilo rezerviranih mest za 1 oddelek; za vse druge pa organizirati pripravo popoldne,
—	finančni problem Občinske skupnosti otroškega varstva — saj je ta program za 55 % dražji kot program za mlajše otroke. Vsi ti otroci so bili že eno leto deležni programa za starost 6—7 let, zdaj bodo ta program obiskovali ponovno.
Za leto 1986 še ni sklenjen Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela — pripravljamo novo obliko, to je srednjeročni sporazum, v katerega bodo vgrajeni tudi normativi za število otrok in osebja v vzgojno-varstvenih zavodih.
Nato bo za vsako leto srednjeročnega obdobja sprejet le
aneks, ki bo opredeljeval vrednost programa v tekočih cenah.
Prispevek staršev za storitve v vzgojnovarstvenih zavodih se je letos že dvakrat, najprej za 30 % s 1. 1. 1986 ter nato za 20 % s 1. 4. 1986. Zaradi visoke rasti cen (inflacija) je potrebno s 1. 9. 1986 močno dvigniti prispevek staršev, da bomo ujeli celoletni dovoljeni indeks rasti, kar bo povzročilo nezadovoljstvo med starši, lahko pa tudi izpisovanje otrok, ki bodo varstva nujno potrebni. Običajno pri tem ne gre za posebej socialno ogrožene družine, katerih prispevek je itak znižan, pač pa za družine, ki bi plačilo zmogle, a jih drugi interesi napeljejo na iskanje neustreznih cenejših oblik varstva.
Cena hrane, ki predstavlja nabavno ceno živil, se je dvignila 1. 4. 1986, in sicer za 45%. Ker se cena hrane oblikuje glede na cene na drobno, se njena višina
giblje neodvisno od prispevka k cenam storitev (oskrbnina) ter obravnava ločeno.
Uresničevanje Samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pomočeh poteka kot smo predvidevali v programu za leto 1986. Število otrok, ki so upravičeni do pomoči bistveno ne raste, poraba sredstev se je povečala v juniju, ko so se izplačevale pomoči za maj v povišanih zneskih (50 % povišanje). Izvajanje sporazuma glede na delavce iz drugih občin — funkcionalne oblike pomoči, bomo pričeli izvajati šele jeseni 1986 ter o tem poročali, ko bodo znani rezultati.
V programu izvajanja SaS je tudi uvedba funkcionalne oblike pomoči na področju šolske prehrane, kar bo imelo za posledico ukinitev lestvice subvencioniranja in dvotirnosti pri določanju pomoči. Ob določitvi višine »otroškega dodatka« bo odločeno tudi o višini prispevka za hrano v šoli.
Družbeno pomoč otrokom prejema 1960 družin s 4331 otroki, od tega 3820 otrok delavcev, 389 otrok upokojencev, 75 kmečkih otrok ter 47 otrok drugih socialno ogroženih družin.
Od 1960 družin, ki prejemajo DPO jih 1127 (58 %) živi v občini Velenje, 291 (15%) v sosednjih občinah ter 542 (27%) v drugih republikah.
1986 je pričela veljati sprememba Zakona o delovnih razmerjih, ki določajo trajanje porodniškega dopusta. Z istim dnem je pričel veljati tudi nov Samoupravni sporazum .o porod-, niških dopustih, ki poleg trajanja
porodniškega dopusta ureja še druge pravice in obveznosti, med drugim tudi pomoč ob rojstvu otroka študentkam, dijakinjam in iskalkam zaposlitve v trajanju 84 dni (28 dni pred in 56 dni po porodu). Ob prehodu od 246 na 365 dni porodniškega dopusta je bilo nekaj zapetljajev, ker je podaljšanje stopilo v veljavo tako rekoč čez noč za vse, ki so bili na koriščenju porodniškega dopusta na dan 14. 2. 1986.
V	prvem polletju je koristilo porodniški dopust 291 delavk, 5 delavcev, 9 kmetijskih proizvajalk — to so bili koristniki tudi po prejšnjem SaS. Na novo pridobljene pravice do 84-dnevne družbene pomoči ob porodu je bilo deležnih 6 iskalk zaposlitve, 1 študentka ter 4 učenke srednjih šol.
Zavitek za novorojence je od 1. I .'1986 dalje v treh različicah. Starši se v glavnem odločajo za različico »C«, ki vsebuje le opremo za novorojenca, a zato v ^gčjem obsegu.
Zelo malo staršev se odloča za zavitek »A« (posteljica), skoraj nič pa za zavitek »B« (torba).
V	tem obdobju je bilo podeljenih 387 zavitkov od tega 55 za družine iz drugih republik.
Izobraževanje
1.	Občinska izobraževalna skupnost Velenje je vse programe za I. polletje 1986 uresničila po predvidenih načrtih in v tem obdobju ni bilo kakih bistvenih motenj v poslovanju pri obstoječem stanju.
Izvajalci programov so opravili vse načrtovane in dogovorjene naloge tako v vsebinskem kot v kakovostnem pogledu.
2.	Prednost pri uresničevanju-nalog vzgoje' in izobraževanja je bila zlasti:
—	v zagotovljenem programu osnovne šole in uvajanju novega obveznega predmetnika in učnega načrta postopoma v višje razrede,
—	v skrbi za boljšo kakovost pouka, kjer se že kažejo rezultati večje učnovzgojne učinkovitosti z individualizacijo in notranjo diferenciacijo pouka ter skrbi za bolj nadarjene učence, vendar bo potrebno še več organiziranega in enotnega prizadevanja vseh šol,
—	prednostna naloga je tudi v nadaljnjem izboljševanju materialnega položaja vzgojnoizobra-ževalnih organizacij v celoti in zlasti osebnih dohodkov zaposlenih.
3.	Finančni načrt Občinske j izobraževalne skupnosti Velenje
je bil sprejet na skupščini šele koncem junija in sredstva za zbiranje so se med tem že dvakrat valorizirala. Dogovarjanje in usklajevanje v svobodni menjavi dela v globalni bilanci SIS družbenih dejavnosti in še zlasti za Izobraževalno skupnost je bilo težavno, ker so se nekateri programi povečali — zlasti stalno1 narašča število oddelkov in spremljajoče obveznosti ter obveznosti do republiških skupnosti. Novih obveznosti — vključno tudi sanacijo osebnih dohodkov je za preko 240 milijo nov dinarjev.
4.	Organizacija pouka je kljub prostorski stiski ostala do konca šolskega leta nespremenjena — kot je bila sprejeta v septembru 1985. Osnovna šola bratov Mra-vljakov je v 17 oddelkih ohranila celodnevno organiziranost, s 14 oddelki pa je morala preiti v 2 izmeni. Prav tako je osnovna šola Veljko Vlahovič s pomočjo najetih prostorov v Domu učencev CSS še ohranila celodnevno organiziranost pouka v vseh 23 oddelkih, z novim šolskim letom 1. 9. 1986 pa bo le še v 1. in 2. razredu možno ohraniti COŠ, z večino oddelkov pa bo šola prešla v 2 izmeni.
Pomanjkanje šolskega prostora tako v osnovnem šolstvu kot na Centru srednjih šol je osrednji akutni problem, ki ga v tem obdobju izpostavljamo, saj število osnovnošolskih otrok stalno narašča, kar se nato odraža tudi v srednjem šolstvu.
Poleg najetih prostorov v Domu učencev CSS za potrebe osnovne šole Veljko Vlahovič, imata osnovni šoli Anton Aškerc in Miha Pintar-Toledo na Glasbeni šoli v najemu 6 učilnic za redno dejavnost, sicer bi ne mogle organizirati rednega pouka.
Prostorska stiska zlasti v Titovem Velenju je občutna tudi pri izvajanju redne šolske telesne vzgoje, saj so vse starejše oz. manjše telovadnice globoko pod normalo in po normativu dosežejo komaj četrtino potrebne kvadrature na učenca.
5.	Potreba po izgradnji nove osnovne šole v Šaleku in povečanju starih telovadnic v Titovem Velenju je tako ponovno izpostavljeno in priprave dokumentacije in projektov za izgradnjo nove osnovne šole so v polnem teku.
6.	Center srednjih šol bo v eni prihodnjih številk NAŠEGA CASA izpostavil svoje specifične probleme, ki so tudi finančne in prostorske narave.
Socialno varstvo
Občinska skupnost socialnega varstva je izpolnjevala naloge po programu za leto 1986.
Posebno si je skupno z ostalimi SIS prizadevala, da bi bil Samoupravni sporazum o socialni varnosti čim bolj uveljavljen v praksi. V ta namen je bil z novim mandatom dogovorjen in formiran skupni organ, ki na osnovi celovite dokumentacije skupno obravnava in odreja dodeljevanje socialnovarstvenih pomoči s področja otroškega varstva, skrbstva in stanovanjske skupnosti tj. SIS, ki zagotavljajo sredstva za izplačilo teh.
S tako celovito obravnavo je omogočen kolikor se da temeljit vpogled v socialne razmere posameznikov in družin, s tem pa tudi večja selektivnost ter upravičena poraba za to namenjenih sredstev posameznih SIS. Še vedno pa je zelo pomanjkljivo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, saj v večini še nimajo komisij za socialna vprašanja. Prav te so dolžne sodelovati in pomagati s svojim mnenjem skupnemu organu pri odločitvi za dodelitev ali odklonitev socialnovar-stvene pomoči.
Podatka o ev. prihranku fin. sredstev še ni, zanesljivo pa je dodelitev ali odklonitev bolj pravična. Invalidska problematika izredno aktualen problem v občini. Še vedno se ne zavedamo dovolj resnosti položaja, saj nam invalidnost narašča, ne izvajamo vseh preventivnih ukrepov, invalidi niso na ustreznih delovnih mestih, vse to pa povzroča finančno breme za OZD, ki so že sicer v neugodnih ekonomskih razmerah.
Na področju borčevske problematike ni bilo usklajevalnih nalog, saj so razmere v glavnem urejene.
Tako kot doslej, je Skupnost spremljala zlasti socialno varnost delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki in jih preko ustreznih služb OZD seznanjala z možnostjo pridobiti soc. pomoči v mejah dogovorjenih meril. To so upravičenci tudi uveljavili.
4. septembra. 1986 ★ Titovo Velenje
Pogovarjamo sef odločamo
nas cas * stran 5
Iz dela samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Velenje
Kultura
Program Občinske kulturne skupnosti je zajemal delo profesionalnih institucij (Kulturnega centra, Kina, Zavoda za spomeniško varstvo, Zgodovinskega arhiva) in Zveze kulturnih organizacij, OZPM ter Občinskega društva glasbene mladine.
Na področju knjižnične dejavnosti je bilo v letošnjem letu kupljenih 2167 novih knjig, ostali kazalci so:
poučne novi č.
oddelek za odrasle oddelek za mladino Šoštanj
Šmartno ob Paki
obiskoval-izposoje-
ci ne	knjige knjige
10754 24319	6011 199
15588 30151	2488 296
3235 5299	748 93
663 1617	95 10
Z NUK so potekali razgovori o pridobitvi statusa matične knjižnice, Kulturni center v zvezi s tem pripravlja program prehoda na matično knjižnico z oceno potrebnih dodatnih finančnih sredstev.
Za pridobitev naziva Matična knjižnica bo potrebno izpolniti določene pogoje:
—	dovolj strokovnih delavcev (sedaj dosežen normativ 84 %),
—	temeljno knjižnično gradivo (sedaj dosežen normativ 70 %),
—	prirast gradiva (sedaj dosežen normativ 92 %),
—	prostor na prebivalca (sedaj dosežen normativ 71 %).
Obisk muzejskih zbirk se je povečal za 19%. Muzej je imel 6821 obiskovalcev. 80% obiskovalcev si je muzej ogledalo pod strokovnim vodstvom.
V zvezi z razstavami, muzejskim delom na terenu, arhivih, raziskovalnimi nalogami je bilo opravljeno ogromno delo. Rezul-
tat tega dela je veliko število zbranih in urejenih podatkov, katere bi bilo smiselno računalniško obdelati in hraniti.
Na srečanju slovenskih etnologov v Velenju je bil podan referat z demonstracijo na računalniku. Ob tem so delavcem muzeja priskočili na pomoč Gorenje, ki je posodilo DIALOG 2000 ter CSŠ z izdelavo demonstracijskega programa.
V galeriji v Velenju je bilo skupaj šest razstav in v Mayerjevi vili sedem. Nakup umetnin se je zaradi finančne situacije nekoliko znižal.
Prireditve so bile organizirane v Titovem Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki.
Večja skrb je bila namenjena organizaciji prireditev za predšolsko in šolsko mladino. Z zaposlitvijo organizatorja kulturnih prireditev se uspešno uresničuje politika Kulturne skupnosti — povečanje kulturnega interesa v naši občini.
Prireditve	štev.	pop.	pop.
	predstav	število	cena
		obisk.	vst.
glasbene	15	200	300
gledališke	10	250	250
lutke	6	80	50
mladinske gled. prir.	13	400	100
mlad. glas. prir.	9	400	100
Inšpekcijski pregledi na objektih za kulturne namene nalagajo, z izdanimi odločbami znatne naloge za odpravo pomanjkljivosti na elektroenergetskih napravah in protipožarnem varstvu. Na ostalih objektih za kulturne namene potekajo sanacijska dela v okviru finančnih možnosti .po načrtu.
Na področju spomeniškovar-stvenih akcij ni zastoja pri realizaciji programa. Prizadevamo si, da bi v sodelovanju z vsemi dejavniki v občini še bolj uspešno kot doslej, skrbeli za to pomembno področje kulturne dejavnosti. Z željo, da bi obogatili kulturno ponudbo na področju filmske dejavnosti, je Skupnost v letošnjem letu namenila več sredstev za posebne programe s tega področja.
Vendar pa občina Velenje nima optimalnih pogojev za to dejavnost. (prostorski problemi, zastarela tehnologija).
V okviru Kulturne skupnosti
so bili realizirani programi kulturne izmenjave, OZPM, Likovni svet otrok. Prav tako je bil uspešno realiziran Teden kitare, ki se je vključeval v program poletnih kulturnih prireditev.
Društva in odbori, ki delujejo v okviru Zveze kulturnih organizacij so predvideni plan za prvo polletje v celoti vsebinsko in finančno realizirali.
Poleg tega Zveza kulturnih organizacij pripravlja gradivo o problematiki in razvojnih perspektivah na tem področju za razpravo na skupščini Kulturne skupnosti. S tem želi skupnost definirati in povdariti vlogo amaterske kulturne dejavnosti na področju kulture dela in kulturnega interesa. Tako organi Skupnosti kot izvajalci na področju kulture se zavedajo, da je na področju kulture še veliko nerešenih problemov, ki jih bo z ustvarjanjem pogojev za delo in kulturne klime možno postopoma odpraviti.
Raziskovanje
Za delovanje Občinske raziskovalne skupnosti v prvem polletju tega leta jie potrebno ugotoviti, da je nastala določena kasnitev pri izvajanju zastavljenega programa za leto 19186, ki zajema sofinansi-ranje razwojno-raziskovalnih nalog skupmega pomena za občino ter posamieznih raziskovalnih nalog po razpisu, pospeševanje raz-vojno-raziskovalne dejavnosti ter sofinansiraanje izdelave družbenega plana.
Ta kastnitev je bila prisotna predvsem pri sklepanju pogodb za sofinatnsiranje razvojno-razi-skovalnih nalog v tem letu, izbranih po preedhodnem razpisu, kajti do podpjisa pogodb s posameznimi izvajjalci ni prišlo pred začetkom meeseca junija. Vsled tega so izvajalcci močno časovno omejeni glede izdelave razvojno-razi-skovalnih nalog, kajti sklenjene pogodbe jijih zavezujejo, da svoje delo dokcončajo do konca leta 1986. Seveeda pa to od njih zahteva pospeššeno delo, kar pa za kvalitetno i razvojno-raziskovalno nalogo nhiso najboljši pogoji. Težnja proogramskega odbora pri raziskovaltlni skupnosti je namreč ta, da se vs>se razvojno-raziskoval-ne naloge ; zaključijo do konca leta in sicerr zato, da skupnost ob zaključku poslovnega leta ne bi izkazovala a ostanka sredstev.
Vsekakoor ta kasnitev pri izvajanju proggrama skupnosti ne bi
bila prisotna, v kolikor bi raziskovalna skupnost imela, podobno kot ostale SIS, profesionalne izvajalce. Ker pa teh nima, je izvajanje programa v veliki meri odvisno od samih organov skupščine skupnosti in njenih organov.
Pravtako pa na tem mestu tudi ni mogoče mimo dejstva, da se sklepi in stališča skupne seje zbora združenega dela občinske skupščine in ORS, sprejeti dne 23. 9. 1985 v zvezi z izboljšanjem razmer na področju razvojno-ra-ziskovalne dejavnosti v združenem delu, raziskovalni skupnosti in na področju inovativne dejavnosti v občini Velenje, zelo počasi realizirajo v praksi. Premiki se kažejo le na področju inventivne dejavnosti.
Kljub vsemu pa je moč že v drugem polletju pričakovati spremenjeno stanje na tem 'področju, kajti v okviru pravkar formirane Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Velenje je prišlo tudi do realizacije enega izmed sklepov skupne seje zbora združenega dela občinske skupščine in raziskovalne skupnosti, to je do zaposlitve strokovnega delavca za področje raziskovalne skupnosti, ki naj bi prevzel tudi del obveznosti glede samega izvajanja programa skupnosti.
Telesna kultura
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje v skladu s sprejetimi smernicami Občinske telesnokulturne skupnosti Velenje in v okviru finančnih sredstev (ki se s prispevno stopnjo zbirajo v Občinski telesnokulturni skupnosti Velenje) izvaja del programa osnovne dejavnosti neposredno (različne oblike športno-rekrea-cijskih programov, «organizacija prireditev in tekmovanj, vzdrževanje objektov) ali preko klubov in društev.
V	Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje je vključenih 34 klubov in društev (preko 1000 članov), ki izvajajo programe s področja tekmovalnega športa in športne rekreacije. Na osnovi doseženih rezultatov dela (športni rezultati, strokovnost dela, selek-cijska piramida, množičnost,...) klubi in društva prejemajo od Zveze telesnokulturnih organizacij ustrezna finančna sredstva.
Zaradi vedno dražjih tekmovalnih sistemov, najemnin telesnokulturnih objektov,... predstavljajo sredstva, ki jih klubi dobijo od Zveze telesnokulturnih organizacij, le polovico sredstev, ki jih dejansko potrebujejo za realizacijo svojih programov, zato si na različne načine pridobivajo še lastne prihodke (s članarinami, organizacijo različnih prireditev, reklamami, prispevki OZD,...).
Seveda pa za uspešnost dela klubov in društev niso pogoj le finančna sredstva, ampak predvsem ustrezna notranja organiziranost, strokovno vodeno delo, možnosti za realizacijo celovite športne prireditve, množičnost,...
V	klubih s področja športne rekreacije redno vadi preko 6000 članov, v različne redne športno-rekreacijske programe in občasne akcije, ki jih je organizirala Zveza telesnokulturnih organizacij, pa se je v letošnjem prvem polletju vključilo že preko 6000 občanov.
Ce pogledamo polletne aktivnosti in delovne rezultate klubov s področja tekmovalnega športa (teh je bilo v pretekli sezoni v I. tekmovalnem razredu 6 in v II. 9), lahko zaključimo naslednje:
—	v nekaterih individualnih panogah (atletika, smučarski skoki, alpsko smučanje, plavanje) se dosegajo vedno boljši rezultati,
—	nekatere kolektivne športne panoge (nogomet, rokomet) pa stagnirajo,
—	število športnikov zveznega razreda (13) in perspektivnih športnikov (19) se mora v naslednjih letih povečati.
Po zadnji ocenitvi rezultatov dela klubov in društev, so se v najvišji, I. tekmovalni razred, razvrstili naslednji klubi: Atletski klub Velenje, Ženski rokometni klub Velenje, Smučarsko skakalni klub Velenje in Smučarski klub Velenje.
Pa preglejmo še rezultate teh klubov v prvem polletju:
Atletski klub Velenje:
—	tretjič zaporedno pokalni prvaki Slovenije,
—	na zveznem pokalnem tekmovanju so osvojili 4. mesto,
—	na prvenstvih za posameznike so dosegli: dve prvi mesti na republiškem, drugo mesto na državnem in peto mesto na balkanskem prvenstvu v krosu.
Smučarski klub Velenje:
—	šest tekmovalcev je bilo na državnih in republiških prvenstvih uvrščenih od 1.—10. mesta,
—	štirje tekmovalci so stopili v državne vrste,
—	izvedli so državno prvenstvo v smuku in evropski pokal v slalomu za moške.
Smučarsko skakalni klub Velenje:
—	en tekmovalec je bil član državne A in eden B članske reprezentance,
—	dva tekmovalca sta bila člana državne A in dva perspektivne mladinske reprezentance,
—	posodobili so 55 m skakalnico (plastika) in si s tem povečali možnosti celovitega procesa treninga,
—	ob podpori Smučarske zveze Jugoslavije in Planiškega komiteja pričenjajo z realizacijo projekta republiškega izobraževalnega centra v smučarskih skokih.
Ženski rokometni klub Velenje:
—	prva ekipa je v II. zvezni ligi osvojila 8. mesto in je druga najmočnejša ekipa v Sloveniji.
V	letnem planu smo zapisali, da je prednostna naloga Občinske telesnokulturne skjipnosti Velenje v tem letu, postopna ureditev lastništva in vzdrževanja telesnokulturnih objektov.
V	teku so prenosi lastništva naslednjih objektov:
—	s sklepom SO Velenje se bodo bazeni v Titovem Velenju, ki so splošna družbena lastnina, prenesli v lastništvo DO Rdeča dvorana Titovo Velenje. Ker se v Občinski telesnokulturni skupnosti Velenje letos zbirajo namenska sredstva za telesnokulturne objekte, je skupščina Občinske telesnokulturne skupnosti Velenje na zadnji seji sprejela Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za zagotovitev rednega obratovanja bazenov v Titovem Velenju, na osnovi katerega bo Občinska teles-nokulturna skupnost Velenje v letu 1986 združila v ta namen din 7.000.000.-.
Dogovori tečejo tudi že za prenos lastništva na Zvezo telesnokulturnih organizacij občine Velenje za naslednje objekte: športni park ob Jezeru, objekti TVD Partizana Šoštanj, smučarske skakalnice v Titovem Velenju, planinski dom Paški Kozjak,. . .
Zdravstvo
Značilno za poslovanje Občinske zdravstvene skupnosti Velenje za prvo polletje 1986 je, da izhodišča za oblikovanje elementov svobodne menjave dela še niso bila dorečena. Glabalna bilanca skupne porabe v občini, pa tudi v republiki, se je večkrat spreminjala, kar vse je vplivalo na oblikovanje izhodišč svobodne menjave dela. Zaradi tega so se na nivoju občine, pa tudi na nivoju regije, z izvajalci dogovarjale le akontacijske cene zdravstvenih storitev. Tudi OZS je morala doslej pripraviti in po skupščini sprejeti že dve varianti finančnega načrta.
K takemu stanju je doprinesel svoje tudi zakon o omejitvi porabe sredstev v družbenih dejavnostih. Prav s tem zakonom seje izpostavilo vprašanje realizacije že zagotovljenega programa, kaj še le dodatnega, dogovorjenega v OZS.
Sicer pa se je program izvajanja zdravstvenega varstva doslej odvijal normalno, kar je razumljivo, saj si uporabniki zdravstvenega varstva zagotavljajo zdravstvene storitve neodvisno od materialnega položaja OZS.
Ugotavlja se, da so koristniki zdravstvenega varstva v občini Velenje dokaj zahtevni, saj je bilo za vse oblike zdravstvenega varstva v prvem polletju porabljenih že 1.721 mio. din, kar je 42,5 % od planiranih za celo leto ob dejstvu, da še niso dogovorjene dokončne cene posameznih zdravstvenih storitev in da bo prišlo ob dokončnem oblikovanju cen, izhajajočih iz resolucij-skih izhodišč, do poračunov in s tem do bistvenih sprememb v realizaciji odhodkov. Gre predvsem za hitro rast materialnih stroškov in izenačitev osebnih dohodkov delavcev v zdravstvu z delavci v gospodarstvu.
Hitra rast osebnih dohodkov zaposlenih povzroča motnje tudi v OZS. Po obstoječem samoupravnem sporazumu o uresniče-
vanju zdravstvenega varstva in sporazumu o zagotavljanju socialne varnosti je potrebno sprotno prilagajati nadomestila osebnih dohodkov rasti osebnih dohodkov. To pa bo zahtevalo znatno višja sredstva od planiranih, saj bodo temeljne in druge organizacije združenega dela začele v drugem polletju uveljavljati v OZS solidarnost za izplačana nadomestila. Nič kaj vzpodbuden tudi ni podatek, da so aktivni zavarovanci uveljavili v prvem polletju že nad 52 % sredstev za nadomestila zaradi nege družinskega člana. Prav tako zaskrbljuje podatek, da se je odstotek odsotnosti z dela zaradi bolezni dvignil od 5,78 % v I. polletju lani na 6,28 % v enakem obdobju letos.
Za izvajanje zagotovljenega zdravstvenega varstva v SR Sloveniji so bili za tekoče srednjeročno obdobje sprejeti novi kriteriji. Po teh kriterijih SDK avtomatično odvaja sredstva solidarnosti na račun Zdravstvene skupnosti Slovenije po stopnji 0,277 % od izplačanih osebnih dohodkov. S tem se bo zaradi hitre rasti osebnih dohodkov bistveno povečala obveznost OZS Velenje od prvotne planirane, saj je znašala obveznost za prvo polletje že 56.927 tisoč din.
V prvem polletju letošnjega leta je bilo 25.574 primerov izostankov z dela v skupnem trajanju 249.691 dni, kar je enako, kot da je sleherni zaposlen v občini izostal skoraj 10 dni oziroma da je bilo vsak dan odsotnih z dela 1.611 zaposlenih.
V tem času se je zdravilo v bolnišnicah 4.011 koristnikov zdravstvenega varstva v skupnem trajanju 44.459 dni in v naravnih zdraviliščih 566 koristnikov v trajanju 11.175 dni. Izdanih je bilo 181.108 receptov za zdravila in 3.679 za ortopedske pripomočke.
Že ti podatki kažejo, da so se samoupravni organi v skupnosti morali soočati z dokaj zahtevno
problematiko, ki pa so jo skupno z izvajalci zaenkrat še uspešno obvladovali.
Iz dneva v dan se zaradi hitrega priliva prebivalstva v Titovo Velenje zaostruje problem prostorov v zdravstvenem domu, saj sedanje prostorske zmogljivosti ne dopuščajo sodobnejšega in popolnejšega izvajanja zdravstvene zaščite. Prav prostorska stiska ne dovoljuje, da bi začeli uresničevati s plani zastavljene cilje in postopno prehajati tudi v obratnih ambulantah na dispanzerski način dela in s tem k večjemu deležu preventive v celotni zdravstveni dejavnosti. Zato so prisotni veliki napori, da se prostorska stiska, s tem pa tudi kadrovska problematika reši vsaj v. dveh letih.
Do konca ni dorečena nega in zdravljenje bolnika na domu kot nadomestilo zdravljenja v bolnišnicah. Gre za pomanjkanje strokovnih kadrov, ki pa jih po splošnih usmeritvah o stopnji zaposlovanja ZC ne more zaposliti, OZS pa tudi nima ustrezne materialne osnove, da bi lahko uresničila te cilje.
Še z enim problemom se intenzivno ukvarjata tako OZS kot ZC Velenje. Gre namreč za še vedno prisotne pritiske po ukinitvi internega oddelka v Topolšici.
Nerazumljive in nesprejemljive so grožnje Zdravstvene skupnosti Slovenije, da bo ukinila solidarnost tistim občinskim zdravstvenim skupnostim, ki bi sklenile samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela z bolnišnico Topolšica za interni oddelek. V ravenski regiji gre tu za OZS Mozirje in Radlje ob Dravi. Stališče OZS Velenje je, da se interni oddelek strokovno še okrepi in da dvigne nivo zdravstvenega varstva občanov z uvedbo intenzivne terapije in nege ob ohranitvi istega števila bolniških postelj.
Socialno skrbstvo
Občinska skupnost socialnega skrbstva je izpolnjevala naloge po programu za tekoče leto na 4 bistvenih področjih:
—	družbeno denarne pomoči (DDP)
—	socialni in vzgojni zavodi
—	dejavnost Centra za socialno delo Titovo Velenje in
—	ostale naloge (obveznosti do republike).
1.	DDP so bile v tem času, zaradi nenehnega poviševanja življenjskih stroškov 2 x povišane, s čimer je bil zagotovljen upravičencem znosnejši socialni položaj.
DDP — edini vir je prejemalo 10 oseb, število teh ne raste (od 1/7 dalje prejemajo a 32.000.—),
DDP — dopolnilni vir pa je
prejemalo 90 oseb (a 16.000, v poprečju znaša ta polovico edinega vira). Tudi število teh ne narašča, vse več pa je potreb po enkratnih (prejelo 86 oseb) in začasnih (10—13 poprečno mesečno). Vse to kaže, da ljudje zaradi različnih nenadnih vzrokov zaidejo v izredne razmere in potrebujejo za preživetje družbeno pomoč do katere so upravičeni po veljavnih merilih.
2.	V socialnih in vzgojnih zavodih živijo naši občani. Skupnost plačuje in doplačuje oskrbo 105 oskrbovancem-odraslim osebam, 30 jih živi v velenjskem, ostali pa v drugih domovih, ter 53 otrokom in mladostnikom.
Dom za varstvo odraslih Titovo Velenje sodi po svojih cenah v skupino cenejših. Tako kot doslej, so imeli v njem zaposleni, nižje osebne dohodke kot ostale dejavnosti v občini. Stopnja usklajenosti teh z osebnimi dohodki v gospodarstvu za leto 1985 še ni bila dosežena, zato so delegati na skupščini odločili in dodelili znesek za izravnavo — 6.450.000 din.
3.	Center za socialno delo Titovo Velenje je izpolnil svoj program. Žal je zaradi prostorske utesnjenosti delo pogosto ovirano, dobivajo pa tovrstne institucije vse več nalog, kar je zaradi pomanjkanja kadrov (v občini še ni dosežen normativ na 4000 občanov 1 strokovni delavec) toliko večja obremenitev za zaposlene. Skupnost je Centru zagotovila sredstva kot povračilo za opravljeno delo.
4.	Skupnost soc. skrb. je izpolnila obveznosti do republike. Zaradi povišanja denarnih pomoči in oskrbnin v zagotovljenem programu, nadomestil invalidom, se je povečala prvotna obveznost naše občine od 39.406.000 na 63.531.000.-.
Realizirane so bile tudi ostale naloge (dejavnost humanitarnih organizacij, razvrščanje otrok in mladostnikov, sofinancir. letovanja soc. ogroženih otrok in naloge po sklepu skupščine z dne 5/3-1986) za katere so bila porabljena prenešena sredstva iz leta 1985 in to za:
—	ureditev pogojev za delovanje varstvenega oddelka za najtežje razvojno motene otroke na OŠ XIV. divizije,
—	nakup avtomobila za potrebe nege na domu,
—	sofinanciranje nakupa kombija za tabornike in
—	sofinanciranje kviz tekmovanja o odvisnostih.
Ker je velenjski DOM poln, je ena pomembnih nalog Skrbstva priprava vse potrebne dokumentacije za razširitev posteljnih zmogljivosti. Po sklepu gradbenega odbora naj bi gradnjo začeli že leta 1988, lokacija je določena v krajevni skupnosti Gorica.
6. stran *
Titovo Velenje * 4. septembra 1986
40 let Ribiške družine Titovo Velenje
Združuje jih ljubezen do narave
Preteklo soboto so z jubilejno slovesnostjo najprej v vili Široko v Šoštanju in potem ob Ribiškem domu ob Škalskem jezeru številni člani Ribiške družine Velenje in gostje, proslavili 40 obletnico delovanja Ribiške družine Velenje.
Velenjski ribiči so stopili v jubilejno leto ne le ob dejstvu, da je od ustanovitve prve organizacije slovenskih ribičev že kar blizu sto let, ampak tudi z globokim spoštovanjem do vsega tistega, kar so številne generacije zagnanih slovenskih ribiških navdušencev ustvarile. S spoštovanjem do prehojene poti in s ponosom na tiste, ki so v globoki temini avstro-ogrske monarhije zaorali prve brazde organiziranega sladkovodnega ribištva.
V	Velenju so zaradi odkopava-nja premoga nastajala mala jezerca, ki so jih domačini imenovali »tajhte«, obstajali pa so tudi umetni ribniki, ki so jih zgradili graščak Corenini in razni veleposestniki. Ribolov pa so v teh ribnikih izvajali v glavnem lastniki in njihovi najemniki. V ugreznin-skih jezercih so lovili delavci in uslužbenci rudnika na podlagi brezplačne ribolovne dovolilnice, ki jo je podpisoval ravnatelj rudnika. Leta 1925 so prvič vložili par kosov ščuk.
V	letu 1946 pa so se zbrali ribiči in na predlog vodje jamarske službe, tovariša Jožeta Vrabiča, ustanovili »Ribiški odsek« pri sindikalni podružnici Rudnika lignita Velenje. To je tudi leto rojstva Ribiške družine Titovo Velenje. Že naslednje leto so na občnem zboru izvolili predsednika, tajnika in nadzorni odbor. Takrat so izdali tudi prve tiskane ribolovne dovolilnice in izdelali prva pravila društva, ki jih je poleg ribolovne dovolilnice dobil vsak član. Kmalu za tem pa so zaradi vse pogostejših tendenc, da se pravica ribolova v ugrez-ninskih jezerih odvzame ribiškemu odseku, na upravnem odboru rudnika sprejeli sklep, da so jezerca, ki nastajajo zaradi po-grezanja terena pri odkopavanju premoga, rudniške vode.
Leta 1968 so velenjski ribiči na izrednem ustanovnem občnem
zboru predlagali Skupščini občine Velenje, da se Ribiško društvo Velenje uradno registrira. Odločbo so izdali junija istega leta in to je tudi dan uradnega začetka Ribiškega društva Velenje. Takrat so ribiči razvili tudi svoj prapor. Deset let pozneje se društvo preimenuje v družino in včlani v Ribiško zvezo Slovenije, deluje na delegatski bazi in po pravilih Ribiške zveze Slovenije.
Letos Ribiška družina praznuje torej 40. obletnico obstoja. Vendar pa so bila v letih bogatega delovanja tudi težka obdobja. Tako recimo leti 1976 in 1977, ko so v Plevelovem in Mladinskem jezeru zaradi industrijskih odplak poginile vse ribe, jezera na Tičnici so začeli zasipati in od 200 ha vodnih površin s katerimi
je gospodarila Ribiška družina, jim je ostalo le še 7 ha lovnih površin. To je bil tudi čas, ko bi ti dogodki skoraj onemogočili obstoj družine. Vendar pa so potem na predlog OK SZDL Velenje in Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja z Ribiško družino Šoštanj pet let kasneje sklenili samoupravni sporazum o deljenju vod v paškem ribiškem okolišu. Tako je družina spet lahko začela normalno delati.
Hitri razvoj industrije tudi Šaleški dolini in prizanesel. Najprej je bila prizadeta voda, nato zrak. Posledica — počasno umiranje gozda tako pomembnega čistilca zraka. V zadnjem času se resno načrtuje montiranje čistilnih naprav na industrijske objekte. Ribiči in tudi drugi prebivalci doline upajo, da bodo načrti postali stvarnost in da se ne bo uresničila pesnitev indijskega
pesnika, ki pravi: »Šele, ko bo izkrčeno zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ujeta zadnja riba, boste ugotovili, da se denarja ne da jesti.«
Leta 1946, ob ustanovitvi torej, je Ribiška družina Titovo Velenje štela samo 24 članov, danes, po štiridesetih letih je vanjo vključenih 209 rednih članov, 9 mladincev, 41 pionirjev in 24 žen ribičev.
Največ članov doslej pa je Ribiška družina Titovo Velenie štela pred katastrofalnim poginom rib v Plevelovem jezeru, leta 1975, ko je bilo vanjo vključenih sto članov več kot letos, v jubilejnem letu.
Na slovesnosti so podelili 24 spominskih plaket in 70 priznanj najzaslužnejšim dolgoletnim članom, organom in organizacijam, ki so družini v teh štiridesetih letih pomagali. Seveda pa velenj-
Ob jubileju so se zbrali v vili Široko v Šoštanju, kjer jim je njihov član Mišo Skornšek pripravil tudi razstavo o ugrezanju naše doline.
Krajevna skupnost Skorno—Florjan
Tudi v Pohrasniku bo topleje
Med dopustom, ko se predajamo lenarjenju oziroma brezskrbnemu preživljanju prostih dni, si nabiramo novih moči za nadaljnje delo, vsaj tako pravimo. Te bodo krajanom krajevne skupnosti Skorno-Florjan, natančneje naselja Pohrasnik, še kako dobrodošle. V referendumski program so ti namreč zapisali izgradnjo toplovodnega omrežja. S sobotno udarniško akcijo pa so tudi uradno naznanili začetek uresničevanja te dokaj zahtevne naloge.
Na sobotni udarniški akciji, na kateri ni manjkalo udarnikov, niti dobre volje in pripravljenosti, ob nepogrešljivifi zvokih harmonike, pa so vsaj kateri pozabili na napofno delo. Ob obisku so nam povedali, da so se izgradnje toplovodnega omrežja pravzaprav lotili že leto ali dve prej, vendar vsega do sedaj opravljenega dela niso pripisali uradnemu začetku izgradnje. Od sobote dalje bo šlo kako zares. Na daljinsko ogrevanje naj bi se greli v 111 hišah naselja Pohrasnik, kasneje se bo tem pridružilo še 22. Odsek, na katerem so začeli najprej izvajati zemeljska dela, šteje 42 zasebnih hiš. »Vsa dela, ki jih bomo lahko, bomo naredili udarniško« odločno zatrjujejo krajani. »Upamo namreč, da se bomo lahko čez dve zimi že greli«.
Ob tem se seveda vsi skupaj še kako dobro zavedajo, da so to le načrti. Kako bo potekala izgradnja sama, pa ne bo odvisno le od njih, ampak še od česa drugega. Na prvem mestu omenjajo finance, nato izgradnjo primarnega voda toplovoda od Šoštanja do naselja Pohrastnik, nenazadnje pa tudi od vremena. Zemeljska dela v spodnjem delu sektorja naj bi končali v treh tednih. Delali bodo po vejah in tako postopoma zaključevali celoto. Primarnega voda se letos ne bodo lotili. Akcija zanj naj bi stekla prihodnje leto. Morajo še namreč prej skleniti samoupravni sporazum o sofinanciranju izgradnje. Prepričani so, da ne bodo ostali sami, ampak da se bodo v izpolnjevanje njihovih želja vključili tudi ostali; od industrije, ki je na tem področju, do celotne krajevne skupnosti. Naložba namreč ne bo v celoti služila
le naseljem Pohrasnik, Skorno in Florjan, pomembno vlogo ima tudi pri razvoju celotnega zahodnega dela Šaleške doline. Na tem področju je predvidena izgradnja nadomestnih objektov tako družbenega kot privatnega sektorja.
Vse pa le ne teče tako gladko kot bi lahko sklepali po prej zapisanih uvodnih besedah. Tudi udeleženci sobotne udarniške akcije so besedo denar, omenjali velilcokrat. Pri današnji stopnji inflacije je težko napovedati karkoli, predvsem pa koliko jih bo stala celotna naložba. Številka,
ki so jo izračunali na začetku izgradnje oziroma takrat, ko so se za napeljavo toplovodnega omrežja odločali, bo ob koncu precej drugačna. To krajanom povzroča nemalo skrbi in sivih las. »Lahko govorimo le o realni vrednosti za vsako gospodinjstvo, ki se bo moralo za to, da se bo grelo s toplovodom, truditi tako udarniško kot tudi primakniti nekaj denarja. Ta delež bi lahko v tem trenutku skoraj primerjali z vsoto denarja za nakup osebnega avtomobila; od 150 do 200 starih milijonov.« Ker pa so izgradnjo toplovoda zapisali v referendumski program, gotovo ni treba posebej omenjati še referendumskega dinarja, ki je prav tako njihov.
Financiranje sekundarnega omrežja leži skoraj povsem na plečih krajanov zaselka Pohrast-
nik, za primarni del pa . . .« Vse, ki bi se radi priključili nanj, bo treba dobiti na eno mesto in se dogovoriti o deležu sofinanciranja. Pred začetkom uradnega dela izgradnje moramo pohvaliti odnos soinvestitorjev do nas, prav tako disciplino in pripravljenost krajanov. Redno poteka namreč plačevanje mesečnih akontäcij, saj zamudnikov nimamo. Dogovorili smo se namreč, da o odškodnini za zemljišča ne bomo govorili. Toplovod nas bo še bolj, združil in še tesneje povezal. Cez leto ali dve ne bo toplo samo v naših stanovanjih, ampak nam bo toplo ves čas izgradnje; od dela, kakopak,« sta ob koncu pogovora dejala predsednik gradbenega odbora Ivan Sevšek in Marjan Lampret, predsednik gradbenega odbora enega od sektorjev.
ski ribiči še naprej računajo na njihovo pomoč.
Njihov jubilej so pozdravili tudi predstavniki Ribiške zveze Slovenije in Ribiških družin Šempeter, Paka ter Ljubno, predstavnik Rudnika lignita Velenje, posebej pa so se ribiči razveselili predsednice Občinske konference SZDL Velenje, Nade Zavolo-všek-Hudarin, ki je med drugim dejala: »Združuje vas ljubezen do narave, zato ni naključje, da, ste bili prvi pobudniki in glasno ter odločno zahtevali, da moramo storiti vse, da se nam ne bi bilo treba kdaj kasneje zaradi onesnaženja izseliti iz te doline v kateri smo pognali korenine.«
Vinska gora
Srečanje ansamblov
Osnovna organizacija ZSMS Vinska gora je lani prvič, a zelo uspešno pripravila Srečanje narodnozabavnih ansamblov in harmonikarjev, zato so se za to prireditev odločili tudi letos.
Znan je že datum. Prireditev bo 15. septembra, pričela pa se bo ob 15. uri v novi dvorani v Vinski gori. Prireditev ni tekmovalnega značaja. Namenjena je predvajanju lepih domačih viž, druženju krajanov in drugih, predvsem pa zabavi.
Vesel začetek ob zvokih harmonike, ki jo je raztegnil.Stanko Vrčkovnik . .(vos)
Z Ljubele proti toči
Nevihte s točo napravijo vsako leto v vinogradih, sadovnjakih, na poljih in drugod veliko škode. Natančnih podatkov o škodi, merjeni v dinarjih, ni moč razbrati, je pa seveda izredno velika. V zadnjem času se proti toči dokaj uspešno borimo z raketami, saj je v Sloveniji vse več strelnih mest s približno 160 strelci. Republiški center za obrambo proti toči, od koder dobijo strelci podrobnejša navodila, je na Lisci pri Sevnici. Od tam vsak dan ob 9. uri preko radijske zveze posredujejo obširno vremensko poročilo, ob 12. uri pa se morajo javiti vsi strelci in poročati o stanju in zalogi raket.
V velenjski občini imamo tri strelna mesta in sicer v Zavod-njah, Skornem in na Ljubeli. Prav postajo na Ljubeli, približno na 800 metrih nadmorske višine, smo obiskali z namenom, da bi se pobliže seznanili z. delom strelca. Kar težko smo se po strmi in razmočeni cesti pripeljali do kmetije Avberšek, po domače Kolaj, Škalske Cir-kovce 30. Sin Silvo, ki je sicer kmetovalec in kooperant Eri-nega TOK Kmetijstvo, je pričel izstreljevati rakete proti toči pred tremi leti, ko je posebna komisija našla primeren prostor za postajo, zlasti pa zanesljivega človeka, ki bi to opravljal. Najprej je moral Silvo Avberšek opraviti štiridnevni tečaj, kjer se je seznanil z delovanjem raket, z njihovo nevarnostjo, varnostnimi predpisi, z radio postajo in drugim. To znanje obnavlja vsako leto na tridnevnem tečaju. »Nekaj metrov stran od hiše sta postavljeni dve rampi, vsaka s šestimi vodili za izstrelitev raket, zabojnik s komandnimi priključki ter skladiščem raket,« je povedal Silvo Avberšek in nadaljeval: »Ko dobim z republiškega centra za obrambo proti toči sporočilo, da se približujejo nevarni nevihtni oblaki, sem v stalni pripravljenosti in čakam na nadaljnja navodila. Akcija izstreljevanja se prične takoj, ko iz centra sporočijo koliko raket je potrebno izstreliti proti oblaku, smer in kako jih tempirati glede na oddaljenost oblaka. Po končani akciji je potrebno centru sporočiti vse podrobnosti o tem, kako je izstreljevanje potekalo, če je bilo uspešno, če je katera od raket zatajila in podobno.
V letu 1984 sem izstrelil preko 100 raket in le ena ni bila uspešna. Kakovost raket pa je iz leta v leto slabša. Letos sem jih izstrelil 53 in kar štiri so zatajile. Zgodi se, da se pogonski del rakete v zraku ne uniči in pade goreč na zemljo. Nekaj raket je zgorelo kar na vodilu rampe. To je za strelca precej nevarno, če se prehitro približa rampi. Ena raketa je letos poletela le 15 metrov iz vodila in povzročila gozdni požar. K sreči smo ga kaj kmalu pogasili.«
Silvo pravi, da delo ni težko, vendar je odgovorno in nevarno. Zlasti z raketami je treba ravnati sila previdno, že najmanjša neprevidnost in nes-pretnost je lahko usodna. Dežuren je praktično noč in dan, od doma gre lahko le za kratek
V Jugoslaviji so do zdaj izstrelili preko 120 tisoč raket TG 10, ki jih izdelujejo v tovarni 19. december v Titogradu, od katerih jih je bilo 1 odstotek neuporabnih. V raketo je vgrajenih 160 raznih delov, pri njeni izdelavi pa je potrebnih okoli 250 bolj ali manj zapletenih operacij. Letos se je kvaliteta raket še poslabšala. Razlog za to so slabši materiali, ki jih tovarna dobiva od več kot 50 kooperantov.
čas in še to samo, če je lepo vreme. Sicer pa sezona izstreljevanja raket traja od maja do sredine oktobra, ko so pospravljeni vsi pridelki. Kot zanimivost povejmo še, da je Silvo letos, v eni sami akciji, izstrelil kar 25 raket. Poleg streljanja mora zbrati tudi podatke o večjih nevihtah, toči, in morebitnih posledicah in škodi. »Ljudje se motijo, ko menijo, da z raketami razstreljujemo oblake, ali jih potiskamo stran. To ne drži. Pok, ki ga pri izstrelitvi slišimo, je uničenje drugega dela rakete, prvi del pa poleti prosto v loku nad oblakom in razprši srebrov jodid in s tem prepreči ustvarjanje ledenih zrn.« Silvo Avberšek je še dodal, da se ljudje včasih neupravičeno hudujejo na strelce, češ, prepozno so pričeli z akcijo. Biti namreč ne sme nobene samovolje in neupoštevanja navodil iz radarskega računalniškega centra na Lisci. Strogo morajo upoštevati navodila.
B. Mugerle
Silvo Avberšek:.»RaketeTG 10 včasih tudi zatajijo.«
4. septembra 1986 ★Titovo Velenje
REPORTAŽE
nas cas * ,
Pred dnevom slovenskih planincev
Mozirska koča na Golčki planini
Planinci iz Mozirja in vse Gornje Savinjske doline bodo letošnji praznik planincev slavili še posebej slovesno. Osrednja prireditev ob letošnjem prazniku slovenskih planincev bo namreč 14. septembra pri znani Mozirski koči. To pa seveda še ni vse. Prenovljena planinska postojanka na Mozirski planini bo po vsej svoji burni preteklosti letos slavila svoj 90 rojstni dan. Priprave na veliko slovesnost so v polnem teku in prireditelji so prepričani, da bodo več tisoč ljubiteljev gora sprejeli dobro pripravljeni, kot se za vzorne organizatorje in gostoljubne domačine tudi spodobi.
Pred to priložnostjo morda ne bo odveč pogled v pretekla leta, ko je ta postojanka previharila številne burne dni, za letošnji praznik pa bo goste sprejela znova v vsem svojem sijaju. Prvo kočo so postavili pred 90 leti. Imela je en sam prostor z ognjiščem in pogradi za spanje. Obisk koče na Golčki planini, kar je njeno pravo ime, je bil nepričakovano velik, zato so že v kratkem času za spanje uredili še podstrešje. To je bilo seveda daleč premalo in že leta 1920 so kočo ponovno preuredili. S tem je dobila obed-nico s kuhinjo, v treh sobah pa že dvanajst postelj. Devet let kasneje so ob njej postavili novo poslopje, ki je nato mnogo let služilo zimskim obiskovalcem. Zapiski mozirskega odseka Slovenskega planinskega društva pričajo, da so že leta 1933 namenu izročili še eno kočo. In tudi to ni vse. Mozirska planina je bila med planinci zelo priljubljena in Lesjakov Lovro je pričel graditi še eno postojanko,vendar na mestu kjer stoji letošnja slavljenka.
Zgodovina pa seveda ni prizanesla tudi našim planinam. Prva kočica je uspešno kljubovala vihram prve vojne, pustošenju druge pa koče na Mozirski planini niso ušle. Okupatorji so jih namreč 5. avgusta 1942 požgali. Morija druge vojne pa v naših ljudeh ni ubila ljubezni do planin. Takoj po vojni so se mozirski planinci podali na planino in že jeseni 1945 postavili smučarsko uto s 30 ležišči. Celjski planinci so poleti 1946 zasadili krampe in lopate in novembra istega leta je bila koča pod streho. Ze prvo zimo je koča sprejela 40 smučarjev, dve leti kasneje pa je lahko nudila zatočišče kar 100 obiskovalcem. Vse do leta 1950 so jo z ljubeznijo negovali, dograjevali in obiskovali. Ognjeni zublji silovitega gozdnega požara so jo poleti tega leta upepelili. Čudovita gozdna prostranstva Mozirske planine so pokazala skalna rebra, ki se še danes niso skrila.
Kleni planinci tudi ob tej nesreči niso klonili. Dva dni po požaru so postavili šotor, mesec za-
tem pa zasilno barako. Sedem mesecev je vrvelo na planini in še pred poletjem 1951 so otvorili
novo kočo, dve leti zatem pa se smučarsko depandanso. Ob pol-stoletni zgodovini smučarije na Mozirski planini ni bilo čudno, če so se po njej pričeli ozirati tudi gospodarstveniki. Zgradili so rekreacijsko turistični center, iz zaprašenih listin izbrskali staro ime, ga posodobili in nastale so Golte. Ob vse večjem obisku so planinci leta 1973 kočo prodali Izletniku. Deset let je služila tu-
rizmu, planinci pa je v tem obdobju životarjenja niso zapustili. Vrli mozirski planinci so jo v začetku leta 1984 končno dobili nazaj v svojo last in častitljiva koča je doživela svojo drugo mladost. Zadonela so kladiva, zapele žage in zaropotali krampi in lopate. Planinska volja se je prelila v delo in v dveh letih in pol si je koča povrnila svoj nekdanji sijaj in dobila nov blišč.
Planinci bodo slavili
V prihodnjih dneh se bo v Gornji Savinjski dolini zvrstila vrsta prireditev s katerimi bodo obeležili letošnji praznik občine Mozirje, slavili pa bodo tudi mozirski planinci. Planinska postojanka na Mozirski planini namreč letos slavi 90-letnico.
Za to priložnost bodo v petek, 5. septembra, ob 19. uri v galeriji mozirskega kulturnega doma odprli razstavo »Planinstvo v Gornji Savinjski dolini«. Že dan kasneje, v soboto 6. septembra, bodo na Mozirski planini pripravili proslavo ob visokem jubileju priljubljene planinske postojanke, ki jo bodo v celoti obnovljeno iz-
ročili namenu na slovesnosti ob 11. uri.
To pa še ni vse. Planinska zveza Slovenije je mozirskemu planinskemu društvu namreč zaupala organizacijo letošnjega dneva slovenskih planincev. Osrednja slovesnost ob tem prazniku bo prihodnjo nedeljo, 14. septembra, prav tako pri postojanki na Mozirski planini. Pričakujejo obisk okrog 6.000 planincev iz vse Slovenije, zato vsem obiskovalcem priporočajo, da upoštevajo navodila, predvsem v zvezi s prometom. Vožnja z avtobusi (do 50 sedežev) je možna do parkirišča na Planinski ravni, ostali avtobusi pa lahko parkirajo v
Zekovcu in drugje. Promet med Zekovcem in Šmihelom bo enosmeren, od 7. do 12. ure gor in od 12. do 17. ure dol. Peš je moč priti do Mozirske koče iz Mozirja v 3 urah, iz Žekovca v 2 urah in pol, iz Šmihela v poldrugi uri, od parkirnega prostora na Planinski ravni do koče pa je ura hoda. Seveda se bodo lahko obiskovalci popeljali tudi z nihalko, ki bo obratovala ves dan. Pokrovitelj prireditve je Modna konfekcija Elkroj, sodelujejo pa še Gorenje-Glin Nazarje, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Zgornje-savinjska kmetijska zdruga in ZTKO občine Mozirje. Vsa ostala morebitna pojasnila lahko ljubitelji planin dobijo pri planinskem društvu Mozirje, ki je organizator prireditve.
Povezala jih je pot
Leta 1979 je ob razvitju prapora na Paškem Kozjaku vzniknila ideja, da bi se gospodarji postojank, točk Šaleške planinske poti srečali vsaj enkrat na leto. Od takrat jim vsako leto velenjski planinci pripravijo tovariško srečanje, zadnji dve leti pa so zanje pripravili zanimiva izleta. Skupaj so bili na Vršiču, dolini Trente in ogledu bolnice Franje. Lani pa so se z avtobusom odpeljali celo do planinske koče na Ivančico, ki je poleg Med-vednice najbolj razgledna gora Hrvatskega Zagorja, saj se dviga 1061 metrov visoko. Vzpenja se nad krajem Ivanec, znanem med drugim tudi po prvi samopostrežni trgovini v Jugoslaviji.
Srečanja in potovanja so bila prijetna, še posebno zato, ker so bila vsebinsko bogata: priložnostni kulturni programi, ogledi kulturnih, zgodovinskih, krajinskih ter etnografskih zanimivosti. Prijetni pa so tudi zato, ker imajo vsi radi lepe slovenske narodne pesmi in ker so po večini tudi dobri pevci. Za korajžo in družabnost vedno kdo poskrbi z instrumentom, kita-
ro ali harmoniko. Tudi partizanskih pesmi ni manjkalo. Z njimi je segel spomin nazaj, ko so mnogi udeleženci oziroma njihovi svojci trpeli pod okupacijo Nemcev. Šaleška planinska pot oklepa dolino, ki je dala v zadnji vojni krvni davek 452 ljudi.
Letošnje srečanje bo že sedmo po vrsti. To bo pravzaprav srečanje znancev in že tudi prijateljev, saj se po vsakem izletu mnogi obiskujejo dòma in izmenjujejo izkušnje pri gospodarjenju. Šaleška planinska pot oziroma pot XIV. divizije jih je pomagala zbližati, saj vsi živijo in delajo na robu Šaleške doline in sicer daleč narazen, 140 km, kolikor je dolga pot. Večji del predstavljajo postojanke velike gorske in nižinske kmetije s sodobnim načinom kmetovanja. Stroji so tudi v hribe prinesli novo življenje in to, da mladi ostajajo na zemlji. Ukvarjajo se z živinorejo, poljedelstvom, sadjarstvom, vinogradništvom in gozdarstvom. Popotniki — planinci spoznajo na poti še nekaj prijaznih domačih in sodobno urejenih gostišč ter tri planinske postojanke — koče. Prav na vseh 21 točkah se potrudijo, ko pridete mimo. In prav zato, ker »točkarji« sprejemajo planince že od 1974. leta in jim nudijo gostoljublje v
planinska
vseh letnih časih, bi se Planinsko društvo iz Titovega Velenja rado vsaj delno oddolžilo za vso skrb, ki jo posvečajo planincem ter vpisnim knjigam in žigom. Posamezne postojanke so dobro obiskane, nekatere točke ljudje iz mesta obiskujejo konec tedna. Celotno Šaleško pot pa je doslej prehodilo že 1250 planincev.
Verjetno so domači in tuji planinci ponesli domov lepe spomine s poti tudi zato, ker so bili verjetno na postojankah prijazno sprejeti.
Letos bo Planinsko društvo organiziralo izlet v Hrvatsko Zagorje. Udeleženci izleta si bodo ogledali Stubi-ške toplice. Gornjo Stubico, spomenik Matiji Gubcu oziroma kmečkim uporom ter muzej kmečkih uporov in NOB.
Organizirano bo skupno kosilo in družabno popoldne. Ob povratku pa si bodo pogledali še nekatere druge kraje in njihove znamenitosti. Tudi letos jih bo spremljal harmonikar. Izlet bo 21. septembra, vodil pa ga bo znani velenjski planinec Stane Jamni-kar. Upajo, da bo med udeleženci spet 86-letni Arnežnikov ata s Podgorja, ki pravi, da na izlet prav rad še gre.
Julijana Hočevar
Koleda v Franciji
Koledniki v tej sezoni pravzaprav nismo vedeli, kdaj je čas dopustov. Če ne bi bilo meseca septembra, ko pričnemo z vpisovanjem novih članov, ki pričenjajo vsako leto znova z učenjem plesne abecede, bi sploh ne našli trenutka, da bi zajeli sapo, analizirali delo v pretekli sezoni in postavili smernice za nove akcije.
Julij je minil v intenzivnih pripravah na Praznične dneve slovenske folklore v Beltincih, kjer smo uspešno sodelovali prve dni avgusta. To je največja slovenska folklorna prireditev. Potem so sledile vaje za 10-dnevno gostovanje v Franciji. Po povratku s tega potovanja nas je pretresla tragična nesreča enega naših najboljših plesalcev in godcev Draga Ostruha-Buhija. Korak je zastal, strune so onemele. Vendar življenje ne miruje. Pred nami je nastop v Festivalni dvorani na Bledu, intenzivne vaje za utrjevanje makedonskih plesov, nastop v Žalcu, gostovanje na Dunaju, priprave rna . ..
Po naslovu sodeč bi moral članek govoriti predvsem o našem bivanju v Franciji. V telegrafskem stilu bi to lahko zapisal približno talkole: 42 udeležencev, 3200 prevoženih kilometrov, 3 celovečerni in 11 krajših nastopov v 10 dneh, potoki prelitega znoja, zadovoljni organizatorji, utrujeni a zadovoljni Koledniki.
Vseeno 'bom poskušal odgrniti ozadje tak:šnih gostovanj in ugotoviti, kaj jje pravzaprav tisto, kar nas vleče po svetu, iz kraja v kraj, od nastopa do nastopa. Priznati moramo, da je Koleda v svoji polittiki nastopov in gostovanj dokajj pasivna. V glavnem je to bolj stwar povpraševanja kot pa naše p<onudbe. In ko smo se
ravno dogovorili, da bo letošnje poletje bolj umirjeno in namenjeno predvsem urjenju mlajših plesalcev, smo iz Ljubljane prejeli vabilo za udeležbo na enotedenskem festivalu v centralni Franciji. Spremenili smo program dela in pospešili priprave. Vedeli smo, da bo veliko nastopov v kratkem času najboljša šola za manj izkušene plesalce. Urediti smo morali še finančno plat. Po prvi ponudbi sredstva organizatorja niso pokrivala predvidenih stroškov, zato smo jim za ustrezno povračilo ponudili še nekaj dodatnih nastopov. Tako se je gostovanje podaljšalo na 10 dni.
1. avgusta ob 20. uri je bilo na parkirišču pred Prešernovo 9 a kaj videti. Okoli Izletnikovega avtobusa, ki ga tokrat vodi šofer Vojko je pravi živ žav. Kupi kovčkov, potovalk, instrumentov, torb in torbic in seveda veliki leseni zaboji z živordečim napisom KOLEDA, v katerih hranimo med potovanji naše dragocene noše. Nerodnost teh zabojev oziroma po naše »kišt« ni samo to, da so velike, pač pa tudi strašansko težke. Vendar skoraj cent teže za naše korenjake ne predstavlja večjih problemov, razen pri prenašanju po kakšnih nerodno zavitih stopnicah. Pod vodstvom izkušenih starejših plesalcev so prtljažniki hitro polni. Gora prtljage s kontrabasom na
čelu izgine. Na parkirišču ostanejo le še sorodniki in znanci, ki so nam prišli zaželeti srečno pot in naš avtobus izgine v večerni mrak. V Sežani je še zadnji postanek na domačih tleh, kjer se odžejamo za domačo valuto, potem pa nas po hitri obmejni kontroli pogoltnejo italijanske avtoceste. Avtobus se počasi spreminja v čudno spalnico. Največji zaspanci si položijo spalne vreče med sedeže, večina pa poskuša zavzeti čimbolj udoben položaj, 1ci ga avtobusni sedeži sploh omogočajo. Smeh, pesem in pogovor vse bolj zamira. Tudi sprehajanje po avtobusu je zaradi na-
kopičenih nog in teles popolnoma nemogoče. Pritajen klepet je slišati le s prednjih sedežev, kjer z Buhijem delava družbo šoferju Vojkotu. Tako ostajajo za nami Brescia, Cremona, Alessandria. Proti jugu se v Torinu poslovimo od avtoceste in po slabi uri vožnje se v Susi avtobus zagrize v strmino.
Italijansko-francoska meja je na prelazu Mt. Ceniš 2083 m visoko. Občudujemo zasnežene vrhove in globoke doline, akumulacijsko jezero z mogočnim jezom, uklenjenim med skalovje nato se spuščamo v naročje Francije. To zavito in dolgo pot do Chamberyja že poznamo. Do Lyona nadaljujemo pot po avtocesti, nato pa zopet po vijugastih cestah mimo Vichyja do mesta Gannat, kjer nas pričakujejo or-
Tmavče pri Mozirju
»Kmečki praznik« v dežju
Letošnji kmečki praznik v Tr-navčah je pošteno zmočil in skoraj preprečil dež. S prikazom nekdanjih kmečkih opravil zaradi nevihte ni bilo nič, na vso srečo pa so spremenili program in tekmovanje mladih zadružnikov v košnji opravili pred napovedanim časom in s tem pred nevihto.
V košnji se je najbolj odrezal Ivan Goltnik, zatem pa so obiskovalci le lahko videli nekaj malega kmečkih opravil, se okrepčali z raznimi vrstami domačega žganja, ki so ga ponujala brhka trnavška dekleta, ali pa prisluhnili travniškim pevcem, ki jih je na citrah spremljal Ivan Čujež. Kljub zares slabemu vremenu zabave kasneje ni manjkalo.
Obiskovalci so našli prostor pod kozolci in drugod, najbolj zagreti pa so se veselo zavrteli ob skadbah ansambla Mihelič.

Kako se pletejo brezove metle je pokazal Franc Sedmak z Rečice ob Savinji, ki jih največ splete pozimi (foto: T. Tavčar)
Najboljši v košnji je bil Ivan Goltnik
ganizatorji našega gostovanja. Tu spoznamo simpatično Michelle, ki nas bo spremljala ves čas našega bivanja v Franciji in jo kar na hitro preimenujemo v Mišo. Po kratki dobrodošlici in osvežilnem požirku (do sedaj je moral za svoje grlo in želodec vsak skrbeti sam) odstopi Buhi svoj vodniški sedež Miši in pot nadaljujemo do našega prvega cilja, St. Germain des Fossés. Tu nas že čaka domača folklorna skupina. Dogovorjeno je, da bomo prebivali na domovih pri francoskih družinah. Za obilo smeha in zabave poskrbi domačin, ki razporeja naše člane v oskrbo k francoskim prijateljem in vsakega posebej pokliče po imenu. Izkazalo se je, da Francozi od tujih jezikov obvladajo predvsem francoščino. Vendar nas to ne moti in se vsi prav živahno pogovarjamo.
Program je natrpan. Sprejem pri županu, obisk mesta Vichy, srečanje z domačimi plesalci, celovečerni nastop Kolede, nastop
v domu za ostarele, zaključni večer z gostitelji in domačimi fol-kloristi, da o aktivnosti, ki so jih imeli posamezni Koledniki v »prostem« času ne govorim. Ko se tretji dan poslavljamo od naših gostiteljev, obilno založeni za nadaljnjo pot s francoskimi dobrotami, že lahko ugotavljamo nekatere značilnosti tega gostovanja. Izredna prijaznost gostiteljev, obilna in pestra francoska prehrana in splošno pomanjkanje prostega časa in spanja. Ob slovesu, kjer se je tu in tam prikazala tudi kakšna solza, so nam domačini še nekaj zaupali. Ko so ob prihodu zagledali naše mlade fante in dekleta so se zbali, da bomo bolj na počitnicah, kot pa na resnem delu — nastopih. Po celovečernem koncertu so sprevideli s kom imajo opravka, saj jih je navdušila naša sproščenost, pestrost programa in lepota narodnih noš. Tudi gospod Jean Roche, velik poznavalec svetovne folklore in eden glavnih organizatorjev folklornih festivalov v Franciji, nam je po nastopu čestital in dejal, da smo ena od redkih skupin, ki je uspela navdušiti gledalce tega malega kraja.
Naslednjo noč prespimo v Domu folkloristov v Gannatu. kjer prvič srečamo skupino iz Gvaja-ne, ki tudi sodeluje na festivalu, nastopamo v rehabilitacijskem centru pri Clermand-Ferrandu. potem pa nas pelje pot v osrčje Centralnega masiva, v Vic-sur-Cère, na mednarodni festival pokrajine Carladez. Namestijo nas v dijaškem domu v mestu Auril-lac, skupaj s folklorno skupino iz Miinchna. Zaspimo bolj pozno, ker imamo nekaj težav z umivanjem (štirje tuši za 80 oseb). Sicer smo pa prepričani, da se bomo v naslednjih dneh lahko dodobra odpočili in uživali v lepotah centralne Francije. Kar se počivanja tiče. je ostalo le pri željah.
(Konec prihodnjič) piše: Mile Trampuš
8. stran ★ flBS C8S
RAZPISI, OBJAVE
Titovo Velenje * 4. septembra 1986
use za obrt, obrt za use
ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE, SPLOŠNO ZDRUŽENJE DROBNEGA GOSPODARSTVA SLOVENIJE IN ZAVOD ŠRC GOLOVEC - CEUSKI SEJEM VAS VABIJO NA
IX.mednarodni
I celjski i 11» i sejem iti
kUk
OBRTNI SEJEM CELJE
M
Socialistična republika Slovenija OBČINA VELENJE Občinski inšpektorat
—	razpisna komisija razpisuje dela in naloge POŽARNI INSPEKTOR
Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoka oz. višja izobrazba tehnične smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
Izbran delavec bo imenovan za dobo štirih let in je lahko po preteku te dobe ponovno imenovan.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba občine Velenje 15 dni po objavi.
Najpomembnejša poslovna prireditev obrtništva v Jugoslàviji tudi letos široko odpira vrata vsem obiskovalcem. Poslovnosti je na tem sejmu dan poseben povdarek z uvodnima poslovnima dnevoma. To je priložnost, da še bolje spoznate najbolj dinamično panogo našega gospodarstva.
Proizvodi in storitve obrtniških delavnic osebnega in združenega dela bodo razstavljeni v okviru specializiranih razstav (les, obdelovalni stroji, tekstil, usnje, plastika, cementni izdelki, drobna kmetijska mehanizacija in še druge) in v okviru obrtnih zadrug, obrtnih združenj in organizacij združenega dela.
Živahen sejemski utrip vsako leto privabi v Celje rekordno število obiskovalcev. Združite tudi vi koristno s prijetnim. Dobrodošli!
GOLOVEC od 12. do 21. septembra 1986 10. in 11. septembra POSLOVNA DNEVA
OZIMNICA '86
—	Do 6. septembra 1986: paprika za vlaganje — vreče od 10 do 15 kg — cena od 150,— do 180,— dinarjev za kg
—	UGODNO — MOŽNOST KREDITA
—	Obiščite Blagovnico Gorica Titovo Velenje, Blagovnico Šoštanj, Market Šmartno ob Paki ter ostale prodajalne DO Potrošnik Celje
40 kolesarjev
Udeleženci »Karavane bratstva in enotnosti Gorenje '86« iz Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja :
Silvo Fišer, Miran Jančič, Dani Knez, Herman Miklav-žin, Jakob Novak, Drago Rajh, Janez Sterkuš, Bojan Valand, Jože Vodlak, Janko Zobec, Vinko Žagavec in Janko Žičkar.
E
BS termoelektrarne šoštanj
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delavski svet DSSS
Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge
1. ORGANIZATOR IZOBRAŽEVANJA
pod naslednjimi pogoji:
—	dipl. andragog
—	2 leti delovne prakse v industriji
ali
—	VI. ali VII. st. tehnične (elektro ali strojne) smeri z ustreznimi andragoškimi izpiti
—	2 leti delovnih izkušenj
ali
—	VI. ali VII. st. str. izob. smer organizator dela kadrovsko izobraževalne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj.
2.	ADMINISTRATIVNA DELA
pod naslednjimi pogoji:
—	V. st. strok, izobrazbe smer upravno administrativni tehnik. S kandidati bomo opravili sprejemni preizkus.
3.	TEHNOLOG ZA VODO
pod naslednjimi pogoji:
—	VII. st. strok, izobrazbe smer kemijska tehnologija
—	1 leto delovnih izkušenj.
4.	OBDELOVALEC ZA US TBA
pod naslednjimi pogoji:
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe smer
industrijska elektronika industrijska elektrotehnika merilno regulacijska tehnika. Lahko je tudi pripravnik z odsluženim vojaškim rokom.
5.	SKLADIŠČNIK — 2 delavca
pod naslednjimi pogoji:
—	IV. st. strok, izobrazbe trgovske smeri
—	1 leto delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov:
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Kadrovska služba
Ivo Lola Ribarja 18 63325 ŠOŠTANJ
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po sklepu delavskega sveta DSSS.
Vina, v katerih je največ
Primorska vina.
Vina, ki se pohvalijo z zaščitno znamko slovenskih vin.
Kakšno vino smo imeli sinoči na mizi?
Je bila rebula, ki te mehko dvigne, da je ves svet kakor zlat?
Ali vipavec, po katerem se vriska? Žametni merlot ali njegova družica, dišeča in polna barbera? Je bil pinot na mizi, lahek in iskriv? Smo modrovali ob malvaziji?
Ali je pršut delal družbo kraškemu teranu... če ni bil raje kar kabernet?
Smo si nazdravljali s tokajem? Sauvignonom?
Da ni tekel rizling v čaše, preden smo se prijeli okrog ramen in zapeli... ali je bilo vseeno rdeče... kakšen dober refošk... Rose? Koprčan? Smo pili brica? Kraševca?
Dobro vino je bilo.
4. septembra 1986 ★Titovo Velenje
OBJAVE, RAZPISI
nascae * stran .9
&
boutique
Hfl
Če želite biti lepo, poceni
in sodobno oblečeni, se oglasite v
BOUTIQUE NITKA
BOUTIQUE NITKA
na Splitski 19, v naselju Šalek-Gorica, v Titovem Velenju, kjer vas že čaka bogata izbira iz nove kolekcije jesenskih modelov. Lokal je odprt vsak dan od 13. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Priporoča se IRENA TERGLAV - BOUTIQUE NITKA na SPLITSKI 10,
v naselju Šalek-Gorica, v Titovem Velenju, telefon (063) 855-895


GOSTINSTVO PAKA TITOVO VELENJE Rudarska 1
OBJAVLJA
JAVNO LICITACIJO
NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV
1.	Kombi IMV 2200 D, leto izdelave 2. 8. 1979, prevoženih 112370 km, izklicna cena 600.000,— din.
2.	Usnjene sedežne garniture, 4 kompleti (mizica, 4 stoli) Izklicna cena za komplet 25.000.— din.
3.	Rezervni deli za avtomatsko kegljišče. Izklicna cena
100.000,— din.
Licitacija bo 16. 9 1986 ob 10. uri v prostorih Hotela Paka.
Ogled je možen dve uri pred pričetkom licitacije.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10% varščino. Prometni davek plača kupec.
Interesenti morajo izlicitirano osnovno sredstvo plačati in odpeljati v 8 dneh po opravljeni licitaciji.
NOVO!
Terapija in podaljševanje nohtov
VIKTORIJA ZEVART, Efenkova 30, Titovo Velenje
Telefon 063/853-220
Ženske, moški in otroci! Če imate težave z nohti, vam lahko po-magàmo, da boste imeli estetsko urejene roke.
Po zadnji ameriški metodi vam to uredi Viktorija Ževart na Efen-kovi 30 v Titovem Velenju od 15. ure dalje.
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
obvešča vse zainteresirane občane, da bo v š. I. 1986/87 poleg sodelovanja z izobraževalnimi službami OZD ter družbenega in varnostnega izobraževanja organizirala naslednje izobraževalne oblike:
1.	OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE - 7 in 8 razred (oba razreda se lahko opravi v enem šolskem letu) — pogoj za vpis: uspešno končan 6 oz. 7. razred OŠ
2.	Skrajšani program VOŽNJA MOTORNEGA VOZILA v
cestno prometni usmeritvi — smer VOZNIK. Šolanje traja 1 šolsko leto — pogoj za vpis: izpolnjena osnovnošolska obveznost in zdravstvena sposobnost za opravljanje del in nalog voznika.
3.	TEČAJ TUJIH JEZIKOV (nemškega in angleškega). Poleg osnovnih tečajev bomo organizirali tudi nadaljevalne — prilagojene predhodnim znanjem posameznikov
4.	TEČAJE SLOVENSKEGA JEZIKA za občane iz drugih jezikovnih področij SFRJ
5.	TEČAJE HIGIENSKEGA MINIMUMA - osnovne in obnovitvene
6.	TEČAJ STROJNEGA PLETENJA
7 TEČAJE ROČNIH DEL (makrame, tapiserije, tkanje, plete-
njje .)
8.	TEČAJE STROJEPISJA
9.	TEČAJE ŠIVANJA IN KROJENJA
10. GOSPODINJSKE (KUHARSKE) TEČAJE
Orgamizirali bomo tudi druge tečaje, če se bo zanje med izobra-ževalmo sezono pokazal dovolj velik interes.
Inforrmativno pa bomo ugotavljali interes občanov in delovnih organiizacij za naslednje smeri izobraževanja: EKONOMSKI TEHNIIK, POSLOVNI MANIPULANT, KOMERCIALNI TEHNIK, TRGOVSKI POSLOVODJA, UPRAVNI TEHNIK!"in ADMINISTRATOR. Izobraževanje za navedene smeri bomo organizirali, če bo ugotojvljeno dovolj veliko zanimanje in če bo to odobrila tudi ustrezzna posebna izobraževalna skupnost.
Prijave za vse navedene izobraževalne oblike sprejemamo do 12. 9.. 1986 vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure.
Naš maslov: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE, Titovo Velenje, Titov 1trg 2. Prijavite se lahko tudi po telefonu na št. 853-576.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST
VELENJE
Programski odbor
POZIVA
občane, organizacije združenega dela, družbeno-politične organizacije, organe družbeno-politične skupnosti, družbene organizacije in društva ter ostale,
DA PREDLAGAJO NALOGE, KI BI JIH ORS VELENJE PO NJIHOVEM MNENJU MORALA VKLJUČITI V SVOJ PROGRAM RAZISKOVANJA.
ORS Velenje je v tem srednjeročnem obdobju kot prednostna opredelila naslednja področja raziskovanja:
—	gospodarski razvoj občine;
—	ekologija;
—	informatika;
—	avtomatizacija proizvodnje.
S tem pozivom želimo pridobiti čim več predlogov za oblikovanje najbolj ustreznega programa raziskovalnih nalog skupnega občinskega pomena.
Prispele predloge bomo upoštevali pri razpisu za leto 1987, s katerim bomo iskali izvajalce raziskovalnega programa.
Poskrbeli bomo, da bodo imena predlagateljev in uspeh poziva objavljen v Našem času.
VPIS OTROK v PRVI RAZRED ( OSNOVNE ŠOLE
| Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole, ki so bili ro-' jeni v času od
'i. marca 1980 do 28. februarja 1981.
I
Na osnovnih šolah v Titovem Velenju pričakujemo vas 1 in vašega otroka v torek, sredo in četrtek, 9., in 11. sep-(tembra na osnovnih iolah v Šoštanju in šmartnem ob
»Paki pa samo v torek in sredo, 9. in 10. septembra. Vpisovanje otrok bo potekalo vse navedene dni v času od 19. do 11. ure in od 14. do 17. ure.
^Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja vašemu sta-) novanju. Tu boste otroka vpisali in dobili tudi vse informacije o ^pripravi otroka na šolo in o njegovi vključitvi v šolo.
.S seboj prinesite otrokov »Izpisek iz rojstne matične ' knjige«, otrokovo matično številko občana (EMŠO) in I svojo osebno izkaznico, da bomo izpisali uradne podat-, ke o prebivališču otroka.
' Prosimo vas, da pokaiete to obvestilo tudi sosedom, ) sodelavcem in znancem, ki imajo šoloobveznega otro-
i""'
IZ vašim sodelovanjem bomo akcijo vpisa otrok uspešno izvedli!
)	VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD
i	Pedagoška služba
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
Objave potreb po delavcih v občini Velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ OBČINSKI INŠPEKTOR OBČINE VE. ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGAN. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ PODJETJE ZA PTT PROMET EKO TOZD VZDRŽEVANJE
DO MODNI SALON DO MODNI ^LON PODJETJE ZA PTT PROMET TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ MERX DO POTROŠNIK ŠOŠTANJ DINOS
PODJETJE ZA PTT PROMET DO MODNI SALON
EKO
ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE Kadrovsko-soc. služba
Komisija za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje objavlja prosta dela in naloge:
IZVAJANJE SPECIALNIH IN KLJUČNIH STROJNO VZDRŽEVALNIH DEL
Pogoji :
—	strojni tehnik oz. strojni delovodja
—	3 leta delovnih izkušenj
—	seminar s področja hidravlike in pnevmatike
Poskusno delo traja 40 dni.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave oglasa. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na naslov: Elektrokovinarska oprema, kadrovska služba, Štrbenkova 10, Titovo Velenje.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati bodo odgovor o izbiri prejeli v 15 dneh od dneva poteka oglasa.
POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DI	NČ Dč R0KP		OD	ŠT. del.
dipl. ing. elektrotehnike	obdelovalec za US TBA	X	nč	15	180.000	1
dipl. ing. kemijske tehn.	tehnolog za vodo	1	nč	15	190.000	1
dipl. andragog	organizator izobraževanja	2	nč	15	180.000	1
ing. požarne varnosti	požarni inšpektor	3/5	nč	15	120.000	1
ekonomist ali ek. tehnik	vodja DSSS	3/5	nč	8	155.000	1
administrativni tehnik	administrativna dela	X	nč	15	90.000	1
ekonomski tehnik	fakturist	6m	dč	8	95.000	1
strojni tehnik	izvajanje specialnih in ključavničarsko-					
	strojnih vzdrževalnih del	3	nč	15	160.000	1
avtomehanik	mehanik vozil	X	nč	15	100.000	1
konfekcionar	konfekcionar	X	nč	15	90.000	
elektroinštalater	samost. vzdrževanje TK naprav	6m	nč	8	85.000	1
prodajalec	skladiščnik	1	nč	15	100.000	
prodajalec	prodajalec	1-2	nč	8	75.000	1
pripravljalec surovin	skladiščni delavec	1	dč	15	99.000	1
dostavi jač	dostava ptt pošiljk	X	nč	8	80.000	3
varnostnik	varnostnik	X	nč	15	70.000	2
nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL.				= število delavcev		
gorenjegfa
Lesna industrija n. sol. o. 63331 Nazarje 21 telefon: (063) 831-031
telex: 33624»yu glin
Tradicija, trajnost, kakovost
— vezana in termoizolacijska okna, zložljive podstrešne stopnice, harmonika vrata
Gorenje Glin
dobite v vseh razstavno prodajnih centrih Gorenja in trgovinah z gradbenim materialom po Jugoslaviji.
Zahtevajte naš prospekt pri prodajalcu!
Obiščite nas
v Gorenje
Commerce,
prodajnem
centru
Nazarje
L JJ<

10. stran * HSS CSS
OBJAVE, RAZPISI
Titovo Velenje * 4. septembra 1986
koledar
ČETRTEK, 4. septembra -ROZALIJA
PETEK, 5. septembra —LOVRENC
SOBOTA, 6. septembra -LJUBA
NEDELJA, 7. septembra -REGINA
PONEDELJEK, 8. septembra - MARIJA
TOREK, 9. septembra -PETER
SREDA, 10. septembra -DAN MORNARICE
MALiOGLASi
ODDAM OPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE V LJUBLJANI. V zameno želim najeti stanovanje v Titovem Velenju. Telefon 063-26-905. V CENTRU TITOVEGA VELENJA prodam hišo z lokalom, primerno tudi za predstavništvo. Telefon 857-157. UGODNO PRODAM NOVO PEC central — 23. Informacije po telefonu 855-777, Vlado Ja-klin, Stantetova 13, Titovo Velenje.
PRODAM DOBRO OHRANJEN OSEBNI AVTO R-4, letnik 1978, za 48 MS. Telefon 882-113
HONORARNO ALI V REDNO DELOVNO RAZMERJE sprej memo dekle ali fanta, ki imata veselje do strežbe. KARAKA BAR, Telefon 857-114. PRODAM R-4, letnik 1983 in gume za brako prikolico. Telefon 857-515, po 20. uri. OSEBNI AVTO ZASTAVA 126 E, letnik 1985, registriran do avgusta 1987, prodam. Blatnik, 854-884.
UGODNO PRODAM BRAKO PRIKOLICO, stroj za obdelavo lesa MIO-STANDARD, kavč in dva fotelja. Telefon 855-141.
PRODAM PEC ZA CENTRALNO OGREVANJE, kurjeno dve sezoni. Telefon 884-193. SAMSKO DEKLE, SLOVENKA, išče zaradi nadaljnjega šolanja sobo v Titovem Velenju. Naslov je v uredništvu Našega časa. PRODAM NOVA ŽELEZNA GIBLJIVA GARAŽNA VRATA. Jan, Bevče.
UGODNO PRODAM FOTOAPARAT »KIEV.« Informacije po telefonu 858-265. PRODAM NOVO SEDEŽNO GARNITURO. Informacije po telefonu 853-312, interna 1329. PRODAM DVA PREDNJA BLATNIKA ZA GOLFA, dve zadnji luči in dele za Škodo 110. Telefon 882-464. TOMOS AVTOMATIC 3 MS,prodam. Telefon 855-246 dopoldan ali 855-013 popoldan. PRODAM BARVNI TV V OKVARI Vrnjačke Banje 6, Gorica, Titovo Velenje, stanovanje 24.
ELEKTRONIK 90, lepo ohranjen, zelo poceni prodam, za 15 SM. Telefon 888-205. V CENTRU TITOVEGA VELENJA zamenjam 4-sobno stanovanje za dvoje manjših v Titovem Velenju. Telefon 854-016, po 15. uri.
PRODAM eno leto starega nemškega ovčarja. Telefon: 831-517. PRODAM BRAKO PRIKOLICO — garažirano ter nekaj rezervnih delov za Zastavo 101. Telefon 857-649. PRODAM OSEBNI AVTO GS 1, 3, letnik 1979. Telefon 858-577 — popoldan.
PRODAM zemljišča za vinograd, možna postavitev vikenda (300 m') v Štatenbergu. Dolenc, Bazoviška 10, Slovenska Bistrica. PRODAM gradbeno parcelo v Lepi njivi pri Mozirju. Pridobljena gradbena dokumentacija. Telefon 856-904.
UGODNO PRODAM posteljo (zeleno-bele barve). Sopolšek, Kardeljev trg 2. Titovo Velenje. PRODAM SKOBEI.M STROJ MIO-STANDARD, gramofon in kompresor. Telefon 853-788.
Ti H
Ä
VELENJE
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje Delovna skupnost strokovnih služb
Titovo Velenje, Foitova 2
objavlja prosta dela in naloge VODJE DSSS
Pogoji:
—	strokovna izobrazba VI. ali V. stopnje ekonomske pravne ali družboslovne smeri
—	3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	potrebne organizacijske sposobnosti
—	družbeno-politična aktivnost.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas Poskusno delo traja tri mesece.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje — Komisiji za delovna razmerja pri DSSS, Titovo Velenje, Foitova 2, p. p. 28.
Kandidate bomo obvestili o izidu v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
PRODAM STARO STANOVAr NJE, 80 m', v starem Velenju, Celjska cesta 61, zelo primerno tudi za mirno obrt. Informacije na telefon 061 576-913. PRODAM SKAJ SEDEŽNO GARNITURO (kavč, 2 fotelja) in štedilnik ISKRA CORONA (3 plin, 1 elektrika), telefon 854-565 od 15. ure dalje.
UGODNO PRODAM ZASTAVO 101 L, letnik 76. Telefon 858-545, po 15. uri.
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
6. in 7. septembra 1986 — dr. Zora Pavlovič, Petra Stanteta 13, Titovo Velenje;
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 5. do 12. septembra 1986 — Milan Matko, dipl. vet., Topolšica 15, telefon 891-166.


s>
I I k I i I n I 0 I I m
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 4. 9. ob 18. uri in petek, 5. 9. ob 18. uri DVIGALO V OKVARI — nemški, srhljivka.
Četrtek, 4. 9. ob 20. uri »PULA PO PULI '86« - ZADNJI KRE-TNICAR OZKOTIRNE ŽELEZNICE - domači.
V	Brezovié Danima, mali planinski vasici, že stoletje vsi živijo od železnice. Po prihodih in odhodih vlakov so si ljudje navijali ure, spominjali so se dogodkov. Ded Pero po odhodu v pokoj še vedno nadzoruje progo saj nikomur ne zaupa tako pomembnega dela. Nekega dne so progo ukinili.
Petek, 5. 9. ob 10. uri PREBUJANJE POMLADI - ameriški, komedija.
Petek, 6. 9. ob 20. uri »PULA PO PULI '86« - OBLJUBLJENA DEŽELA — domači.
ŠE ZADNJI PULJSKI FILM! Pomladi 1946, je država dodelila revnim kmetom zemljo in hiše v Vojvodini in Baranji. Tako je na tisoče kmetov zapustilo svojo revno zemljo in odšlo v boljše življenje. Toda leta 1950 je država začela z kolektivizacijo, gibanjem za ukinjanje privatne lastnine nad zemljo in z odhodom v kmečke delovne zadruge. Nekateri kmetje so se vsemu temu močno upirali. Prihajalo je do sporov, pretepov, mržnje in celo ubojev . . .
V	glavni vlogi nastopajo Bata Živojinovič, Dara Džokič, Mirjana Karanovič, Dragan Nikolič.
Sobota in nedelja, 6., 7. 9. ob 18. in 20. uri PREBUJANJE POMLADI — ameriški, komedija.
Ponedeljek, 8. 9. ob 10., 18. in 20. uri HEAVY METAL - ameriški, glasbeni, animirani. Glasba: Elmer Bernstein, Black Sabath, Devo, Blue Ovster Cult.
Torek, 9. 9. ob 18. uri in sreda, 10. 9. ob 10. in 18. uri NEKOČ JE BILO V AMERIKI — gangsterski, ameriški. V gl. vi.: Robert de Nero, Treat Williams, James Woods. ZARADI IZREDNE DOLŽINE FILMA (227 minut) BO NA SPOREDU SAMO PREDSTAVA OB 18. URI I
Film zajema obdobje 40-tih let in pripoveduje zgodbo o štirih fantih, prijateljih, ki so postali slavni gangsterji v eri prohibicije.
Film je eden najbolj dolgo pričakovanih in tudi snemanih filmov. Snemali so ga 13 tet in je stal 30 milijonov dolarjev.
vil1®* *
i
Poslovalnica POHIŠTVO Šoštanj vam priporoča nakup pohištva in bele tehnike. Nudimo vam veliko izbiro:
—	sedežnega pohištva
—	spalnic
—	kuhinj
Pričakujemo vas v blagovnici Gorica Titovo Velenje in v Blagovnici
Šoštanj.
MIERX
POTROŠNIK
Konsignacijska prodaja kvalitetnih akustičnih aparatov v
sodelovanju z
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 4. 9. ob 20. uri ZA ŽIVLJENJA GRE - ameriški, krimi-nalka.
Ponedeljek, 8. 9. ob 20. uri VOJNA AKADEMIJA - ameriški, komedija. Film neverjetnih, komičnih situacij! KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 6. 9. ob 20. uri ZA ŽIVLJENJA GRE — ameriški, krimi-nalka.
Nedelja, 7. 9. ob 18. in 20. uri DVIGALO V OKVARI - nemški, srhljivka.
Ponedeljek, 8. 9. ob 20. uri PREBUJANJE POMLADI - ameriški, komedija.
Sreda, 10. 9. ob 20. uri HEAVY METAL - ameriški animirani. KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 5. 9. ob 20. uri ZA ŽIVLJEjNJA GRE — ameriški, krimi-nalka.
Torek, 9. 9. ob 20. uri VOJNA AKADEMIJA - ameriški, komedija.
KINO BRASLOVCE
Nedelja, 7. 9. ob 19. uri ZA ŽIVLJENJA GRE - ameriški, kri-minalka.
Sreda, 10. 9. ob 20. uri VOJNA AKADEMIJA - ameriški, komedija.
ZADRUGA market
Veselimo se
vašega obiska!
ZADRUGA market
Orehi
>90
Arvinin i»;
HOEÌNEI KAVA
6oo<f r -
190
' H/INNEP. 250y
COKOLROA
90
POSODA
I ŽflCJMM tO auio
ŽSTEKl.
190
zmrzovanje I SP!
s^Hjggo I
fftlTEUSB
^IMtrt ftjMOC V VA*.fM qovooiwsmf
OdrL

DOLLY
BARVICE
HACUNALNH

V e-
190
H 80 AtMUk
echnics S
ojačevalec
Sasag
lidi Sunil
SSntnjg
nnofl
innaol
nanat

lì
mi-
rem« -»ri Ink-	^
ÜVC
STYLISTIC HI-FI SYSTEM
CENA2R IEVÖ7
-, Ojačevalec____ 1390,-1
J STEREO
Radloluner............ 1340.-1
Kaselolon_____________1640,1
Gramofon ........... 1240,-j
Dva !
zvočnika_______ uso,-I
i C«nn brtz davke* Zdaj lamo
6740,-
Po leffl lahko kupu« tudi omarico
S im KUPONOM . B POfelTE PRI ZADRUGI
I
I
AVIOUADÌO I 2A5AMO
52 OEtNO OROOOe
■ 'ŽrnVLjm 1 «samo-.---- fe
»309.- 269.-;
DA'/UR	SR WR&rsSBr Vmr m
4. septembra 1986 * Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran 11
ZAHVALA
»
Ob boleči izgubi drage sestre in tete
Štefke Meža
iz Titovega Velenja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega centra iz Titovega Velenja, posebej dr. Marini Zuber in osebju bolnišnice Topolšica. Hvala tudi kolektivu TEŠ, govornikoma za lepe poslovilne besede, godbi in pevcem za zaigrane in odpete žalostinke, mladincem, društvu upokojencev in č. g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči : sestre, brata, nečaki in ostalo sorodstvo.
Ak silni glas bi gromu vzela, da razodela bi vsem ljudem, kar sem trpela sama zase vem, nihče nikdar bi ne verjel.
(Gradnik)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Marije Drev
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje ter tako
številno spremstvo do njenega zadnjega doma in izrečeno sožalje. Posebna hvala tov. Hudomalu za ganljive poslovilne besede, pevcem iz Raven pri Šoštanju, pevcem iz Šmartnega ob Paki, DO Gorenje - Notranja oprema tozd GE — obrat Dolopol Šoštanj in tozd Pohištvo, ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala gospodu duhovniku za poslovilne besede in opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: sin Vanč, hčerka Anica ter sinovi Jože, Tone, Franc in Minka z družino.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga in skrbna teta in
sestra
Anica Zamernik
iz Finžgarjeve 15 v Titovem Velenju
Vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali se
iskreno zahvaljujemo.
Posebna hvala dr. Natkovi za zdravljenje ob njeni dolgotrajni bolezni, tov. Pušnikovi za lepe poslovilne besede, pevcem iz Titovega Velenja in Ljubnega, duhovniku in sostanovalcem iz
Finžgarjeve ulice. Hvala tudi tistim, ki se bodo ustavili ob njenem grobu.
Žalujoči : nečakinja Marija z družino in ostalo sorodstvo.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
(Narodna)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in očeta
Ivana Podlesnika
iz Pesja, rojenega 7. 9. 1936 umrl 18. 8. 1986
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so darovali cvetje in vence,
sočustvovali z nami in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se častni straži, rudarski godbi, pevcem, duhovniku za opravljen pogrebni obred. Posebna hvala tovarišu Ivu Gorograncu za tople poslovilne besede.
Žalujoči: mama, sestra Ivanka, Zofka z družino, Mira z družino, Justi z družino.
ZAHVALA
ob nenadomestljivi izgubi drage žene in mamice
Liljane Buškovič
20. 9. 1957 - 21. 8. 1986
Kruta usoda nam je nenadoma vzela ljubečo mamico in ženo. Ostali smo brez tebe v trenutku ko smo te najbolj potrebovali. Bolečina, ki je v nas, je neozdravljiva in ne moremo verjeti, da ne bomo več slišali tvojih besed, tvojega smeha, tvoje sreče, ki si jo delila z nami. Vedno boš
živela v naših srcih.
Ob boleči izgubi naše mamice in žene se najiskreneje zahvaljujemo zdravniškemu osebju Zdravstvenega centra Velenje, še zlasti dr. Pavlu Grošlju, kolektivu RLV Velenje — Delovna skupnost skupnih služb, Gorenje — Uvoz, družinskim prijateljem, ki so nam bili od vsega začetka v veliko oporo in pomoč. Toplo se zahvaljujemo g. duhovniku za opravljen obred, govornici, godbi Zarja in vsem, ki ste nam darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje.
Neutolažljivi mož Peter, hčerka Sonja in sin Marko.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome in tete
Kristine Rudnik
iz Šoštanja, Primorska cesta 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem, ki ste jo v tako
velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje in v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali.
Posebno zahvalo izrekamo TGO Gorenje - tozd Zamrzovalniki, dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, govorniku Milošu Volku za lepe poslovilne besede, č. g. duhovniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi zdravstvenemu osebju zdravilišča Planika v Topolšici za lajšanje bolečin.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: hčerki Milka in Olga z družinama ter ostalo sorodstvo.
	Slap drugo jutro mu grmi v ušesa; junak premišlja, kak' bolj spodaj lena voda razgraja, kak ' bregove stresa In kak'pred njo se gore ziblje stena, kak ' skale spodkopuje in drevesa, kak' do nebes leti nje jeze pena!— dr. France Prešeren		1-		
				-j 1É»j» 19fl	ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta
	ZAHVALA				
- '				V*»" aflM	Karla Zaveršnika
	Ob boleči izgubi dragega, sina, brata				
					iz Šoštanja
	Draga Ostruha				
rojenega 10. 7. 1959 iz Titovega Velenja se: iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem iz planin, folklorni skupini Koleda, govorniku tovarišu Ivu Gorograncu, pevcem, gorski reševalni skupini iz Bohinja, sodelavcem DO EKO in duhovniku za opravljen obred.			se iskreno zahval jujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v tež- 1 kih trenutkih siali ob strani, ga pospremili k zadnjemu počitku in njegov grob zasuli s cvetjem. Iskrena hvala govornikoma, godbi »Zarja«, TUŠ in duhovniku za opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Šoštanj in osebju Lekarne Titovo Velenje.		
			Žalujoči		sinovi: Herman, Ivan, Karli, Rudi in hči Slavka z družinami.
1 Žalujoči: mami, ati, sestra z družino, hčerka Katarina z mamico, Brigita ter ostalo sorodstvo.		«			
f ,
Suhadolnik
republiški
prvak
V petek in soboto je bilo v Postojni republiško prvenstvo za mlajše mladince in mladinke v atletiki, ki so se ga udeležili tudi velenjski tekmovalci. V močni konkurenci in v slabih tekmovalnih pogojih, saj je tekmovanje ovirala močna burja, so bili zelo uspešni. Tako je Grega Suhadolnik prepričljivo osvojil naslov republiškega prvaka v teku na 1.000 metrov s časom 2:38,4, na 400 metrov pa je bil s časom 52,7 drugi. Prav tako dobro sta se izkazali štafeti, saj so bili mladi atleti na 4 X 300 metrov in 4 x 100 metrov drugi. Prijetno je presenetila mlada Mrazova. V močni konkurenci je s časom 2:19,1 na 800 metrov osvojila tretje mesto in obeta, da bo odlična srednjeprogašica.
V. Poznič
4. Jarnovičev
memorial
V pripravah na novo tekmovalno sezono so rokometaši Šoštanja zelo marljivi. Treningi in tekme se vrstijo kot na tekočem Iraku. Tako so konec tedna sodelovali na turnirju v Dolu pri Hrastniku, na katerem so poleg njih sodelovali še domačini, trboveljski Rudar in Ferlach iz avstrijskih Bo-rovelj. Soštanjčani so na turnirju zanesljivo zmagali, vratar Gradišnik pa je dobil priznanje za najboljšega na
turnirju. V predtekmovanju so rokometaši Šoštanja premagali Trbovelj-čane s 25:18, v tekmi za prvo mesto pa domačine s 25:22.
Ob tem so sodelovali še na turnirju v Ivanjcu, kjer so osvojili drugo mesto. Proti ekipi Varteksa so klonili z 18:23, premagali pa so švicarskega prvoligaša Möchlin s 24:22 in ekipo Ivanjca, člana druge hrvaške lige, s 24:19 Z domačini so se pomerili še enkrat in znova zmagali, tokrat z rezultatom 29:23.
Tekem ne bo manjkalo tudi konec tega tedna. Pripravljajo namreč 4. Jarnovičev memorial, na katerem bodo sodelovale ekipe Varteksa, Aera Celje in Šoštanja. Turnir se bo na igrišču v Šoštanju pričel v soboto, 6. septembra, ob 16. uri, ob slabem vremenu pa bodo srečanja odigrali v Rdeči dvorani v Titovem Velenju.
Slovenski revijalni pokal
Člani nogometnega kluba Lajše iz Šoštanja sodelujejo tudi v slovenskem revijalnem pokalu. To je 10 turnirjev v malem nogometu v 10 slovenskih mestih, organizatorji sedmega turnirja pa so bili Soštanjčani. Na tekmovanju je nastopilo 12 ekip iž vse Slovenije, domačini pa tokrat niso bili preveč »gostoljubni.« saj so prepričljivo osvojili prvo mesto. V finalnem srečanju so premagali ekipo Radvanje- Estetik s 3:0, najboljši strelec je bil Potočnik in najboljši vratar Klanfer, oba člana Lajš, najbolj športna ekipa pa so bili Veterani Šmartnega.
Sklepno tekmovanje bo 15. novembra v dvorani Golovec v Celju, po sedmih turnirjih pa je v skupni uvrsti-
MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILI
VLOM V BARAKO
Neznani storilec je prejšnji teden kar dvakrat vlomil v barako ob novogradnji na Celjski cesti v Titovem Velenju. Prvič je odnesel električno žago, električno ročno žago, dva kotna brusilna stroja in varilni aparat, v vrednosti okoli 500 tisoč dinarjev. Drugič, to je bilo v nedeljo 31. avgusta, pa so iz te barake izginili dve plinski jeklenki, škarje za rezanje železa ter različni material, vreden okoli 200 tisoč dinarjev.
ŠTEVILNE KRAJE IZ AVTOMOBILOV TER POIZKUSI VLOMOV
Kar težko bi bilo našteti vse kraje iz avtomobilov, ki so jih miličniki zabeležili prejšnji teden. Največ jih je bilo v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, kjer so miličniki v petek zvečer prijeli osumljenca, ki je verjetno skušal odpeljati osebni avtomobil, osumljen pa je tudi nekaterih drugih kaznivih dejanj.
NE KUPUJTE UKRADENIH PREDMETOV
V	zadnjem času je bilo veliko kraj, predvsem iz osebnih avtomobilov. To so bili različni avto deli ter avtoradijski sprejemniki. Miličniki opozarjajo vse, ki kupujejo takšne predmete, da preverijo, če ti morda niso ukradeni.
POIZKUS VLOMA
V	noči na 25. avgust je poskušal storilec vlomiti v komisijsko prodajalno na Trgu Bratov Mra-vljakov v Šoštanju.
ODNESEL 25 STEKLENIC PLETERSKEGA BRINJEVCA
V	noči na 28. avgust je neznani storilec vlomil v Tržnico na Ki-
dričevi cesti. Odnesel je 25 steklenic brinjevca, v skupni vrednosti okoli 100 tisoč dinarjev.
UKRADEL DVA PRAŠIČA
V	Pesju je v noči na 31. avgust neznani storilec ukradel dva prašička last Viktorja V.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
Pri kiosku, na železniški postaji v Titovem Velenju, je 26. avgusta, okoli 18. ure, razgrajal vinjeni Mate Dž. Posredovati so morali miličniki. Istega dne, nekaj po polnoči, so morali posredovati miličniki tudi pri nemiru v zasebnem stanovanju na ulici Vr-njačke Banje. Tam so razgrajali Peter Z., Dragan M., Alojz O., Peter G., Matej M.
Naslednjega dne so morali miličniki intervenirati že ob 12. uri.
V	gostišču Cigler v Šoštanju sta razgrajala vinjena Jovan S. in Milan M. Opozorilo ni zaleglo, zato so ju miličniki pridržali do istreznitve.
28. avgusta, v večernih urah, so morali miličniki v restavracijo Jezero, kjer je razgrajal vinjeni Anton F. Tudi njega so morali pridržati.
V	soboto, 30. avgusta, pa je bil na Postaji milice pridržan Marjan S., ki je razgrajal v bifeju Tržnice na Kidričevi cesti. Intervenirati pa so morali tudi v Kajuho-vem domu, kjer je okoli 16. ure razgrajal Hazim O. Tudi v tem primeru ni bilo dovolj opozorilo.
V	Šoštanj pa so morali ta dan še dvakrat in sicer je okoli 23. ure, razgrajal v bližini prizorišča Šo-štanjske noči Jože V., kasneje pa še Dobrislav P.
Smrt v dvigalu
Nedolžna igra z žogo se je v nedeljo, 31. avgusta, na ulici Vr-njačke Banje 1 v Titovem Velenju, tragično končala. Terjala je smrt sedemletne Elvire Husano-vič."
Elviri je verjetno padla žoga na tla. Ko jo je skušala pobrati,
ji je potegnilo obe roki v špranjo med dvigalom in jaškom in jo tako vleklo vse od prvega do sedmega nadstropja, kjer otroka niso uspeli takoj izvleči, ker niso imeli ključev strojnice. Deklica je hudim poškodbam na kraju nesreče podlegla.
Tudi Miljaničevi izbranci med nami
Velenjski »M club« nadaljuje sodelovanje z Nogometno zvezo Jugoslavije. Da je to res, potrjuje obisk njenega sekretarja Branka Pejoviča in trenerja Ivana Toplaka v Modnem salonu v Titovem Velenju. Še več, z direktorjem Marjanom Gaberškom so se dogovorili, da bodo naši najboljši nogometaši znova prišli na priprave v Šaleško dolino, podobno, kot so to storili pod vodstvom Mu-loša Milutinoviča. Modri bodo na pripravah, bivali bodo v To-
tvi z 52 točkami v vodstvu ekipa Aškerčeve iz Celja, na drugo mesto so se prebile Lajše s 47 točkami, tretji pa so Avanturisti iz Zagorja. Seveda je tudi ta turnir sodil v šoštanjski turistični teden in tudi gledalcev in navijačev ob igrišču ni manjkalo.
Še več takšnih
turnirjev
Marljivi člani športnega društva Dreta iz Kokarij so v soboto pripravili turnir v malem nogometu in z njim pričeli športna tekmovanja ob letošnjem prazniku občine Mozirje. Prireditev so vzorno organizirali, na turnirju je nastopilo 16 ekip iz vse doline, zmagali pa so domačini. Vsi udeleženci si želijo, da bi takšen turnir poslej pripravili vsako leto.
polšici, pri nas od 5. do 10. novembra. Pred odhodom na kvalifikacijsko srečanje za evropsko pryenstvo z Veliko Britanijo pa bodo imeli še pregledno tekmo, ki bo zastopala barve »M cluba«.
Še ena razveseljiva novica za ljubitelje nogometa. Na tem srečanju so se tudi dogovorili, da bo 26. marca prihodnje leto na Rudarjevem igrišču prijateljska tekma mladih reprezentanc do 21 let med Jugoslavijo in Avstrijo.	(V0S)
Usnjar : Fužinar 4:2
Pričelo se je tudi prvenstvo v Slovenski mladinski nogometni ligi in mladinci šoštanjskega Usnjarja so bili uspešni že v prvem kolu. Na domačem igrišču so premagali vrstnike z Raven na Koroškem s 4:2. Za domače je dvakrat zadel Pevnik, po enkrat pa Golač in Goršek.
V drugem kolu bodo šoštanjski mladinci igrali v Ljubljani z Integral—Olimpijo, povedati pa velja, da so se uvrstili tudi v finale pokalnega tekmovanja na področju Slovenije. V finalnem srečanju se bodo 28. septembra pomerili s kranjskim Triglavom. Za konec še podatek, da so mladinci Rudarja doma premagali vrstnike Kladjvarja s 3:2.
Nogomet
Točki le Rudarju
Ljubitelji nogometa v Šaleški in Gornji Savinjski dolini so nedeljsko popoldne po dveh mesecih premora spet preživeli na tribunah nogometnih igrišč. Približno 500 se jih je zbralo ob Jezeru, kjer se je velenjski Rudar sestal s kranjskim Triglavom, kar štirikrat več pa ob Elkrojevem igrišču v Mozirju; to je tudi razumljivo, saj je bila to prva tekma Mozirja-nov sploh za prvenstvene točke v slovenski nogometni ligi. Šmarčani, ki že drugo leto igrajo v območni ligi, pa so v otvoritveni tekmi novega prvenstva gostovali v Lendavi in klonili z 0:1 proti domači Nafti. Enak izid je bil v Titovem Velenju, vendar v korist Rudarja. Elkroj je doma klonil proti ljubljanskemu Slovanu z 1:2. velja pa poudariti, da se je že v prvem kolu uresničila napoved trenerja Bojana Prašnikarja, da se bodo kot novinci lahko enakovredno kosali predvsem s klubi, ki se bodo borili za uvrstitev v drugem delu lestvice. Vendarle pa po igri lahko pričakujemo, da so mozirski nogometaši sposobni proti moštvom, ki bodo igrala za vrh prvenstvene lestvice, doseči več, kot jim je to uspelo v nedeljo.
Konec dober, vse dobro, bi lahko dejali ob uvodni zmagi »rudarjev». Prvi točki sta osvojeni, gledalci so bili zadovoljni, enako tudi trener Slobodan Džurič, toda samo s tem, ne pa z igro. Če se bodo hoteli Velenjčani enakovredno kosati s kandidati za vrh, potem bodo morali pokazati veliko več, kot so na začetku nove sezone. Zlasti zaskrbljujoča je bila v nedeljo neučinkovitost, ali še bolje — nespretnost domačih napadalcev pred nasprotnikovimi vrati. Trenutno je obramba boljši de! moštva, čeprav v njej ni bilo odličnega Janeza Hudarina, ki sije tudi letos »privoščil« nekoliko daljši odmor kot drugi igralci, saj je začel trenirati, šele nekaj dni pred prvenstvom, zato je bil v nedeljo samo na klopi za rezerve. Prepričani smo. da ni izgubil volje do nogometa in da bo zelo koristen v Rudarjevi enajsterici na prihodnjih tekmah.
Dragoceni točki je Rudarju zagotovil Gabrič s strelom s približno 20 metrov po sijajni akciji hitrega Salije. Osterca. in Juga. Nedeljsko srečanje je dobro sodil nekdanji Rudarjev igralec Vugdalič, ki je pokazal kar štiri rumene kartone. Od Rudarjevih igralcev sta jih dobila Fadil in Mišetič. ki še vedno preveč govori na igrišču. Žal so gostje poškodovali tudi nevarnega Osterca in je vprašanje, če bo lahko v nedeljo igral na vročem gostovanju v Murski Soboti.
Povsem drugačnega razpoloženja so bili navijači Elkroja. saj kljub dobri igri proti favoriziranemu Slovanu niso uspeli iztržiti več. kol časten poraz. Izkušnje in kakovost sta bili že pred srečanjem na strani gostov in predvsem izkušnje so znali s pridom izkoristiti. Pred začetkom srečanja je predstavnik nogometne zveze Slovenije domačemu klubu izročil pokal za prvo mesto v območni ligi. gostje pa so gostiteljem »podarili« zadetek že v 6. minuti. Ne zaradi premoči, pač pa zaradi začetne treme in nespretnega posredovanja domače obrambe. Po tem zadetku so bili gostje v navidezni premoči, pred odmorom pa so pobudo prevzeli domačini in po zaslugi razpoloženega Hrena najmanj dvakrat zelo nevarno ogrozili gostujočega vratarja.
Tudi v nadaljevanju domačini niso igrali podrejene vloge, manjkalo pa jim je izkušenj in športne sreče. V 64. minuti je gostujoči vratar v veliki gneči zaustavil žogo na sami črti. v hitrem nasprotnem napadu pa so gostje povišali vodstvo na 2:0. Nogometaši Elkroja se kljub vsemu niso vdali v usodo in v 70. minuti je Šušnjar zmanjšal rezultat. Do konca srečanja so bili domačini boljši, vendar jim je manjkalo spretnosti in športne sreče, sicer pa je bilo na obeh straneh še nekaj lepih priložnosti.
Alpinistična odprava v Perujske Ande
Turizem
Z vlaki in avtobusi smo se prevozili več kot tri tisoč kilometrov po Peruju. Dolgotrajne, naporne in enolične vožnje se bogato poplačajo z ogledi znamenitosti in novimi doživetji.
Nikdar ne bom pozabil, kako smo kupovali. Če nisi zbil cene vsaj za tretjino, si veljal za slabega kupca. Deklici pa se je takoj otožni obraz spremenil v veselega, ker je verjetno dobro prodala izdelka.
Preseneti me ogled Machu-Piccha. Doma sem si mislil, daje to le kup nametanega kamenja. Sam ogled me prepriča, da so ti ostanki mojstrovine, pred katero lahko današnja gradbena znanost samo poklekne. Veliki kamniti bloki nepravilnih oblik so tako zloženi, da med njimi ni mogoče najti razpoke za noževo konico.
V neki restavraciji si hoče Leon za zajtrk naročiti tri močno zapečena jajca. Nekaj časa se pogovarja z natakarjem, vendar ga le ta samo začudeno gleda in zmajuje z glavo, saj mu Leon v španščini naroča tri močno zape-
čene sokove. Drejc se smeji, ker je tako spoznal Leonovo zmoto. Zamenjal je namreč besedi sok in jajca, ki sta si v španščini zelo podobni.
S tem se tudi končuje naša odprava. Dovolj je bilo garanja, prerivanja po vlakih, slabe hrane ..., zato si želimo samo še domov. Peru, adijol
Ko odhajaš na tako dolgo in nevarno pot, nosiš v sebi strah in negotovost prihajajočih dni. Velik del tega ostane doma, v vseh tistih, ki te imajo radi. Na srečo te prav ti razumejo, oziroma poskušajo razumeti, zakaj odhajaš na negotovo pot. Zato je vrnitev toliko lepša, seveda, če gora ne vzame svojega davka. Veš, da te doma z veseljem čakajo vsi, ki so te nedolgo nazaj z veliko skrbjo pospremili pri odhodu. Tudi to so občutja, trenutki, za katere je vredno živeti. S samim seboj si zadovoljen. Tvoja duša je umirjena in takšna bo nekaj časa, dokler se znova ne prebudi in zaželi novih poti.	(Konec)
Rok Preložnik
Z grenkobo v srcu zapuščam Huaraz. Deset dni bi lahko še ostal v tem zame domačem kraju. Dovolj bi imel časa, da bi osvojil še kakšen šesttisočak, morda celo dva. Ti čudoviti vrhovi me skoraj premamijo. Več ko zadovoljen bi mòral biti s samim seboj, saj sem pristopil na štiri vrhove, od tega na dva alpinistično zahtevna. Tako, na koncu, me zagrabi pravi pohlep za novimi vrhovi. Skoraj bi pozabil, da sem kljub vsemu le človek, ki rad sprejema poleg nekoristnega sveta, kakor mnogi pravijo goram, tudi ostale zanimivosti in lepote daljne dežele
BMOflOOOOOWO
organizira	Nastopili bodo tekmovalci v pripravi jedi na žaru ter glasbene skupine:
/restavracija	v soboto, 6. septembra	VITAMIN, BOŽIDAR VOLFAND in TRIM.
i
pßJA»0
^^RACUA	„ Ä r* I klu) ,zbrali in nagradili bodo tudi 3 najlepše udeleženke žarjade.
TITOVO VELENJE	VABLJENI!