LUBLANSKE N O V I Z E JANN. FRIDR. EGERJA. Nro. 9. Lublana ^Tjih zefarfka kralgva Svitloft fo Lublanfkiga profefsorja raslaganja fvetiga pifma gofpoda Petra Terler poftavili sa fajmafhtra fare Pliberg na Koratani j fcfr je on s' zhaftio inu pridnoilio per lublanfkeh fholah uzhil, inu fkusi to febi saflushil bolfhi kruh. Ena druga profefsura na fholi V'Lublanife je odperla fkusi fmert gofpoda Valentina Mcrhaf duhoVniga inu pirefefsorja tretje lafcirifke fhole« Vmerel je 23. dan Svizhana ftar 49, l^t ; pokopan s' veliko ludi fpremlenjam; vfe fhole inu pro- profefsorji ga regimenta pffhzov. Dunejfka jjofpoda inu drugi ludjf fo doft* denarjov sloshili sa od Donav« pofhkodvane ffde. Nfmjhko* JVpnffto; Sr$di med glihjanjam sa mir lb f*aff>zos* gra-difhko Ehrenbreitftein tako dolgo ftifkali, de fe je mogla podati, Vfe terdnave poprgd podale, farna ta }e nardalaj ftala. - ilufovfki minifter per Bojarfkim dvori v* Miifichen je od fvojga Zarja, domu poklizan ; i-nu Bojarfki poflanik je sTi^ 26. Grudna flovo v-sel v'Petergradi; ta feah morebit potngni, de tirna dvorama grgdc kakjfhna fgzfe k risbam. Franzoski mi^ffter v* MTihfchfcn fč'(f$ Kup-firfta terjal, kar je Bojarfki firft per glihanji sa mir franzosam oblubll plazhati; stafU* kg.r je Pa-pesh pervolil, de ftojarfki kurfirft fro? sa 15, millionov duhovfkiga blaga prodati. franzor si fo dobili sa odgovor : vi. fle. farni od nafhih nemfkih podloshnih ismolsli, kar fte ot?i, sdaj fe mir gliha v' Pvaftadti , tedaj bo raslozhik dan , kader bo ta mir fkle.ncn. Kar franzos ozhfta , de kurfirfl: s' frahzostsimi fovrashniki Vlgzhe, je befgda enih podpihavzov. • ' . _ Por t >>gal. .. ' Pifma i$ Lisabon 10. Profenza polne per-pravlanja k' vojfki ; po zglim kralgftvi diha -vfe boj, anglejzi fo v'frgdno morje odfhli, naporo-lad bo nova pomozh is Anglie v' PortogalJ per-fhla. Takrat to ibldat na mejah flal , ludje p3 desheli pa vfi pod orošhjam. Se zhuti, de fran-zos ozhe fkusi Spanio pridti zhes Portugall, Shpa nia, Vojfkna fodba v' Barceloni je ngkaj offizir-jov k'fmerti inu drugem teshkem pokoram obfo-dila, ker fo po nemarnim isdali franzosam terd-navo Figueras 27. dan Kusaperfka 1794- Krale* va dobrota je njim shivlenje persanefla, inu Ig famo is kralgftva isgnala tifte, ki fo bili k' fmer* ti obfojeni. Rralevi fklep 4, Profenza 1799. Kral inu zel dvor je bil 20. Profenza fhe v'Madriti, kar ob tim zhafi ni navada, temuzh de prebivajo na enim al drugim gradi sunaj Ma-drita. 17. Profenza je franzoski poflanik ono ime* nitno pojgdino nargdil, inu narimenitnifhi lucfy y Madriti v'goltt povabil. t . Papesh je Kralu pervolil, de fmg poigflva fhpitalfke, fholfke, inu drugeh brumneh hifh prodati, je dana kraleva vkasa to fturiti, de f$ bodo deshelni dolgovi plazhovali. Anglejzi pogoftim kakifhen bogat lov fturg. 29. Grudna pret. 1. fo vsgli eno fpanfko barko pred brodim Kadix, katira je nofila bogatie i« Amerike. L ajhko. Kar je fardinfki Kral Piemont sapuftil, gre* de tamkaj vfe v* kolobar; eden drugiga prega-Ctajo , fovrashio, flgdni otfie kralovati; eden drn- drugiga mezha ni varn, sko le fam po mgfti al po z^fti hodi. Is Majland pifma 2$ Profenza. Venom?-ro poberajo junake v' shold. Zisalpinfki vishar-ji na vfe visho miflio nove davke snajditi, inu deshelni mofhni pomagati, katira filno ftrada. Benefhke novize fo prepovedane po Zisalpinii. Majlandfke novize 21. Profenza povejo od neapolfke vojfke: division Lemoine inu Duhetn (ta le s' generalam Championet komaj sdrushila , Neapolzi fo jim gerde prungle pod noge metali, vendef pretepejo Neapolze per vodi Volturno , inu 11. Profenza m§lto Capua vsamejo. Neapol-fki miniftri glihajo sa mir, z^la neapolfka voj-fka je fhla narasen, general Mak inu vfi offizir-}i njegoviga ftana fo fe podali v' roke franzoski-ga vifhi generala Championet. M^fto Neapelje v' raspertji, v' morii ; kralgvim foldatam fo d§-lovzi s' imgnam Lazzaroni oroshje pobrali , inu m^nio, de fe bodo farni bol snali braniti. 10. Frofenza je general Mali pernefel kluzhe mefta Capua v' franzoski legar, kader nasaj pride, os-nani, de flgdni foldat sna iti, kamer fe mu poljubi. 11. Profenza je bil mir od boja sglihan s' kralevim nameftnikam generalam Pignatelli, Ca-pua pade franzosatn, inu kar je magazinov noi tri. Franzos je obftavil vfe okoli mgfta Neapel, inu je v'Benevent perderl. Neapelfk3 krona plazha 10, million Jiber v' defetih dngh, Ta je pogodba sa mir. Al A! posnifhi pifma fo popolnim shaloftne, Isdajavzov fe je vfe polno sargdilo. Kral je bil ob zhafi oppomnen, de naj /e varje. On je fhel v'Sizilio. Timzhafi grg v'mgfti Neapel vfe na dvoje. En dgl je Kralu svgft, drugi ozhe franzose imgti, trgtji shelf fam bres franzosov inu bres Krala fvoj biti. Safton fi persadeva Pigna" telli rasdvojene tolashiti ; podkuplenzi inu isda* javzi raergolg povfod, tudi med foldatmi. Kra-l?vi nameftnik glgda sa mir sglihati; al nizK ne* pomaga; enim je glihanje preterdo, drugim ne* zhe v' glavo, ferze je vfe kaj drugiga shelglo. Tedaj fo podpihavzi lahko po kolni vodi brodi* li, ludftvo is uma fpravili; vfe vpte zhes isda-javze, ropa, morf, inu rasgraja okrog febe. Pig-natelli inu Mak fo bili isdajavzi imenvani, tedaj kaj pozhgti ? al fmert, al franzosam v'pgft? rajfhi v'roke franzosam, kakor safton kosho da* ti rasujsdanimu ludftvu. Ta rezh fe je tako dolgo grisla inu kifala, ^okler fo franzosi na tef-nim Neapel obdali, s' roeftnirai glavarji pogliha« li, inu 2$. Profenza v' mgfto notri marfhiralu Republika Lticca fe je 14. Profenza fran-zoskem shelam vdala, ozhe sinjimi perjatel biti ; satorej je grosno miloft dofegla , de bo nam-rczh lg poldrugi million franzosam plazhati mogla, namgfti dvgh zglih millionov. Sardinfkiga Krala inu Kralizo je Tofkanfki Vajvod lubesnivo prejel, v' kralgvo poflopje de> poggio im eriale poftavil. 19, Profenza obifhe Kral Kral S. O. Papesha v Kartajsarfkim kloftri; Pa-pesh ima s' fardinfkim Kralara v' Sardinio otok frgdniga morja iti, kakor jenamrezh volja fran-zoskih visharjov j tedaj pojde ofem defgt inu dvgh Igt tfarzhek zhes morje. Franzia General Mak je v'Majland poflan, ga mi-flio vjgtiga ohraniti, inu v'terdnavo Briancott poflati. Visharji v'Parisi pogoftim fvete imajo, inu fe v'posno nozh pogovarjajo. En tekar ie pifma is Egipta pernefel, pifma fo 16. dan Liftagnoja, parisarji pravio, de fo sa franzose veffle , Bonaparte inu njega lud-fe dobro pozhutio, mir imajo. Al is Barba-rie v' Afriki pifma nifo tako dobre, algierfkt Dej je na povele| Turfkiga Zara fjranzosara voj-fko napovf dal; franzoski Consul inu franzosi fo v'jgzlio vtaknem. Algierfke roparze fo proti franzoskim brodovam ven tekle ; Tunis, Tripoli, Marocco Limajo tudi od Turfkiga Zara povele franzose v' tamnizo djati, inu fo shg fhli proti Egiptu zhes Bonaparta. Roparze fo enkaj ludi per istoki vode Rhona franzosam v'jgzho pobrale. Brtifsel 25. Profenza. Oftanki niederland« fkih oroshnlkov fe fhe najdejo, pa fe nezhejo bojvati, ampak v'gojsd ali v'lggar nasaj potegnejo^ kader republikanec Mglfdajo. Perjatlov ima- majo dofti, kgr morejo, pomorg republikanze, Vfdne morie po Niederlandi, Franzosi grgdejo proti Rajni od vfih kra-jov inu kotov notrajne Franzie, marfhirajo zhes Rajno lcfem tudi vosio ftrelno perpravo is no-trajneh] terdnav, de bodo perpravleni, ako bi fe vojfka s' Ngmzi fpgt sazhgla. Shitna z$na v^Lublanl na tergi fl. kr. fl. kr. i "j Pfheniza 1, mernik 1 50 1 39 i 3? Turfhiza - - - t 37 — — — — Rosh - - - - 1 20 1 18 X 16 Jezhmen - 1 <4 — — — — Profo 1 17 — — — — Ajda * - - - 1 15 — Ovef g - - - - 1 7 ___ *— Veridana od Lublanfke mfftne Gofpofkc 06. Svizhana 1799. Perhodni Ponedelk bode ngkaj shita liziti-rali na Fushini pod Lublano, po def^t inu de-, fgti mernikov fkup.