Poštnina plačana v gotovini. \ Maribor, sohoiss S, avgrujfa 1939 Stev. 51. lote II. Cena VSO din Uredniitvo in uprava: Maribor, Kopaliika ul. S - Tel.25-67 . Izhaja vsako soboto Velja letno 16 din, polletno 18 din, četrtletno » din, za Inozemstvo letno SO din Rokopisi le ne vraea|o - Poit. ček. ra£. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Vsako nasilje, ki je zraste) brez pametne podlage, se zraši samo od svoje tele, Ho- da njegova samozavest ni toliko ?rastla iz zavesti orožja, ki ga ima Anglb ]a kot velesila, ampak iz zavesti, ki Je močnejša, kakor vse angleško orožje vse angleške armade, namreč iz zavedi. da se svet ni nikoli uredil z orožjem, s silo, ampak le z mirnim in vzajemnim Sodelovanjem. Ta zavest in pa ta, da je doslej še vsaka sila rodila protisilo, sta ?Ve 'dejstvi, ki bosta vodili angleškega c’oveka v borbo proti napadalcu. Ta za-Vest in moralna sila sta podlagi vsega an-gieškeg orožja ter sta kot taki vredni več, kakor vse moderno orožje. .. In mi’ Ta zavest velikega naroda je ‘Udi tista zavest pri majhnem narodu, da *hko gleda z največjo nado v bodočnost. Ugotavlja mu, da je vsaka sila rodila Protisilo in končno, da je pesimizem vedno tratenje sil. Na svetu živi človeštvo, 111 vse to človeštvo ima pravico do prodora na tem svetu. Isto pravico kakor jo lrt'a do bivanja na zemlji velik narod ali v?i>ka država, isto pravico ima do mva-na njem zadnji človek na tem življenjem prostoru, življenjski prostor na sve- Današnja vlada je ob svojem nastopu izjavila, da je njena glavna in najvažnejša naloga pripraviti in omogočiti pot do sporazuma med Srbi in Hrvati. »Rešitev hrvatskega vprašanja je nujna in za državo ž i v 1 j e n -s k e g a pomena«, so izjavili člani vlade, ko so prevzeli v roke oblast. Minilo je že pol leta. Vlada je v tem času pokazala voljo, da izpolni obljubo, ki jo je dala ob svojem nastopu; nrtar «ora-Ljudstvo, ki sodi po dejanjih, je izgubilo dobro voljo in je postalo do poročil, ki napovedujejo skorajšnji sporazum, nezaupljivo. Nočem zagovarjati nezaupljivosti preprostega ljudstva, ki mu je bila prečestokrat vzeta vsa politična morala, da so ga izvestni krogi lažje vodili in seveda, če so imeli v rokah oblast, tudi vladali. Pomislimo samo na gola dejstva za časa Jevtičevih in Stojadinoviče-vih volitev, ko sta si oba režima predstav Ijala ljudstvo kot večno in nezlomljivo; toda le nekaj tednov je bilo potrebno, pa o slavnih režimih in njihovi moči ni ostalo ničesar, razen bridkega spomina in razočaranja onih, ki so nasedli lažem, Ljudstvo je uvidelo, da ne sme verjeti vsem, ki se mu laskajo in hočejo biti pred njim močni, če ne drugače pa tudi s silo, četudi jim je ljudska blaginja deveta briga. Take »veličine« lahko potem kar sko- V eni zadnjih številk smo opisali posku se centralističnih skupin, ki se že nekaj let trudijo, da zberejo in združijo vse svoje sile in tako zaustavijo val ljudskega gibanja, ki zahteva po vsej državi spremembo vsega javnega življenja — političnega, socialno-političnega (Delavske, Kmetske zbornice!) in kulturnega življenja. V tem združevanju svojih sil so videli centralisti zadnjo rešitev, ko je postal klic hrvatskega naroda ob ponesrečenih Jevtičevih volitvah tako močan, da so ga slišali in se mu odzvali v velikem številu tudi Srbi, Slovenci, Črnogorci in Makedonci. Preje kakor centralistom se je posrečilo združiti svoje sile skupinam in strankam, ki so za sporazum med jugoslovanskimi narodi. KPK (Kmetsko-Demokrat-ska Koalicija ali Zveza med HSS in Vil-derjevimi demokrati) je sklenila s srbsko Združeno Opozicijo sporazum in skupen nastop teh dveh s skupinami Slovenske Združene Opozicije je pri zadnjih volitvah žel uspehe, ki so uplivali odločilno na razvoj naše notranje politike. Od leta do leta postaja coklja, ki jo predstavljajo cen tralisti pred sporazum, manj trdna. Spominjamo se še prvih poskusov združitve naprednih skupin in strank v Sloveniji. Prvi sunek staremu političnemu gledanju je dal Miško Kranjec i »Ljudsko pravico«, potem ni hotela v JRZ programu SLS zvesta skupina, zvesti pristaši demokracije niso hoteli v JNS, delavske skupine so pozivale vse ostale k skup nosti... To so bili zelo optimistični glasovi, .ki so prihajali zdaj s prekmurske vasi, pa iz industrijskega centra Jesenic, iz Ljubljane, Maribora, Celja ... Vendar do trdne in stalne povezanosti teh skupin ni prišlo. Se je že našel predstavnik ene ali druge skupine, ki mu ni bilo kaj všeč in je izigraval skupno akcijo. Toda življenjsko sposobnost so te tu ni samo vprašanje velikih narodov, ampak je še vse bolj vprašanje vsakega posameznika, ki mora živeti na‘tem svetu. Ko bo urejen na tem svetu življenjski prostor vsakega posameznika, takrat bo urejeno tudi vprašanje življenjskega pro- zi noč odnese prvi veter. Potreben je le močan sunek ljudstva, pa se zavrti os v nasprotno smer. Mnogi, ki jim ni bila dana možnost, da bi se kdaj politično izobrazili in usposobili, niso mogli takoj verjeti, da so ljudje, ki so bili še pred kratkim oblastniki, danes samo še predmet časopisnih napadov. S tako politiko je padla morala najširših vrst ljudstva na ničlo, kar pa je povsem razumljivo. Najhujše je pa to, da so ljudsko politično moralo ubili oni, ki so se predstavljali za edino moralne in značajne politične delavce. Ne smemo in ne moremo se torej čuditi, če so ljudske množice napram sporazumu tako rezervirane. Kajti poštenost, ki še odlikuje naše ljudstvo, mu narekuje, da ne sme verjeti vsega, r" Tako je z ljudstvom, ki je nosilec in temelj državne oblasti in moči. Drugo in za nas važnejše vprašanje je, vedenje in pripravljenost onih, ki so po svojem položaju poklicani, da sporazum sklenejo in dejansko tudi uveljavijo. Politična zgodovina Jugoslavije ima od svojega nastanka zvestega spremljevalca, ki jo spremlja še danes, in to je: nezaupljivost in pomanjkanje iskrenosti. Vedno in vselej smo morali biti priča, kako so razni politiki med seboj pezquplji,vi, da drug drugega sumničijo. Nalog, ki so si jih zastavili, in ki skupine pokazale že ob mnogih nastopih, predvsem pa pri zadnjih volitvah, saj so vršile delo pod najtežjimi pogoji. To združevanje državnotvornih in ljudskih sil mora dovesti do uspeha, ki bo pri Mladina je nositeljioa bodočnosti naroda. Tega načela se dandanes zaveda vsak narod. Vsa razpoložljiva prizadevanja posvečajo temu večji po življenskem obstanku močnejši narodi, dočim se mali bore ponajvečkrat v težkih prilikah, ki jim jemljejo odpornost samoobstanka in napredka. V zadnjem času, v dobi razburkanih razmer v javnem življenju narodov je vstala tudi naša javnost na branik za ohranitev narodnih svetinj. Mladini je bila vsajena prvo spodbuda v samospoznanju položaja. Naša mlada narodna generacija pa je pokazala tudi največ zdravega duha z delo, ki je v danih razmerah najbolj potrebno. Na žalost že opažamo vpričo ugotovitev škodljivosti strankarstva in raznih nazornih trenj, ki smo jim bili vajeni skozi dvajset let naše državne samostojnosti, da še danes niso odstranjene med našo mladino pregraje in zapreke, ki onemogočajo spojitev vseh zdravih, idealnih narodnih sil, kot temu kaže največja potreba. Kot splošna temeljna ovira uresničitve enakopravne povezanosti mladih kreme-nitil sil naroda pa velja v glavnem kot ena izmed najspornejših točk naše pasivnosti, moralna in kulturna razvrvanost naše in to zlasti podeželske mladine, ki vzrašča iz kmečke grude in gara za boren delež sadu svojih žuljev. Meščanska mladina uživa v tem pogledu dostopnejšo avtoriteto širše vzgoje in si ustvarja obzorja štora velikih narodov in držav. Do ureditve takega življenjskega prostora ~pa ne bomo prišli z vojno, ampak le z vzajemnim sodelovanjem. Taka zavest je moralna opora1 velikih in majhnih. Tudi naš življenjski prostor je ves svet. -rč. jim jih je zastavilo ljudstvo, prav zaradi tega niso mogli izvršiti,, pa čeprav je bilo med njimi mnogo takih, ki so imeli dovolj dobre volje za svoje politično delo. Danes je res mnogo dobre volje za sporazum, zlasti med Hrvati, ki so se izkazali za potrpežljive in pripravljene še čakati, da pride do rešitve perečega hrvatskega vprašanja. Sporazum je zastavil današnjim voditeljem nalogo, da ustvarijo iz današnje Jugoslavije pravi dom vseh treh narodov in pripravijo za vstop še četrtemu južnoslovanskemu narodu. Verjeti pa moramo v izvedbo sporazuma, ki je za Jugoslavijo žlvljenskega pomena. Potrebno je popolno zaupanje do vseh, ki jim je izročena usoda sporazuma. Zato moramo vsi trezno misleči Slovenci zaupati i Hrvatom i Srbom, če hočemo, da bo sporazum, od katerega je odvisen nadaljni razvoj in bodočnost Jugoslavije, res bratski in za vse pravičen. Naša iskrena želja je, da se pomisleki, ki se nam stavljajo, prav radi težkega, če že ne nestrpnega pričakovanja izkažejo za neupravičene. Oni, ki sporazum pripravljajo, ga naj izvedejo bratsko in brez vsakega nezaupanja ter neiskrenosti, ker le tako bo kronano naše pričakovanje sporazuma, ki mora postati čim preje resnica med nami. Josip Udovič. nesel sporazum, z njim pa tudi demokrati' zacijo našega javnega življenja in izboljšanje gospodarskih razmer in uprave. Tako sl predstavljamo sporazum mi. In delo za tak sporazum je še najbolj državotvorno in narodno-obrambno! v širše pogled sodobnega stanja kulture, civilizacije in gospodarskega in socialnega uveljavljanja. Slabe življenske prilike podeželja pa tlačijo kmečki mladež v za-plankanost in z tem uničujejo življensko odpornost vasi. Prečesto smo priče neveselim nasledkom navedenih razmer, ki jih naš narodni živelj občutno prenaša v splošnem kaosu demoralizacije mlade generacije malih stanov, ki nam je zlasti ob meji v naj-v^ečjo škodo. Najžalostnejša stran sodobnosti nam stopa pred oči, ob pogledu v našo obmejno vas. Mladina, ki živi v težkih gospodarskih in socialnih prilikah, ki je izšla po večini iz ljudskošolske vzgoje in razmeroma različne vzgoje starišev, živi po največkrat prelahkomiselno. Pijančevanje je zajelo v Slovenskih goricah med moško mladino takšen obseg, da se nas polašča resna zaskbljenost, do kakšnega zaključka zavaja ta hiba. Krvavi fantovski pre-tpi, ki se vrste v zadnjem času po vinotočih, gostilnih, na vasovanju itd., so znak podivjanosti, ki jo v prvi vrsti povzroča pomanjkljiva kulturna *in moralna vzgoja mladega kmečkega človeka, človek brez clovečansko-nazornega čuta, ki je vdan pijančevanju, se prelevi v žival in se polasti ubijalnih sredstev do sočloveka. V tem oziru je premnogokrat povod krvavega obračuna le samo ena sporna beseda, da celo namigljaj ali pogled, žalost nas obide ob ugotavljanju teh »vzrokov«. Razmere časa, v katerih se nahajamo, nas upominjajo na skrajni trenutek, da se našo mladino poveže v kme£ko-mla-dinsko organizatorično vzgojo v okrilje društev kmečkih fantov in deklet. Odtod bi črpala potrebne vzgoje kulturne in moralne zaklade v sDlošno korist narodnega občestva. Rajh Jože. K združenju zdravih sil v državi C. Zagorski Mladini moralno in kulturno vzgojo Nj. Vel. kraljica Marija prišlo do sporazuma. □ Anglija protestirala v Tokiju. Zaradi protiangleške agitacije v severni Kitajski je angleška vlada vložila v Tokiju oster protest. Obenem pravijo zadnja poročila: da bo poslala Anglija iz Indije na Malajsko otočje 8000 vojakov. Vsekakor za obrambo angleških interesov na vzhodu* □ Anglija bo povečala vojno brodov-je. Po novem načrtu bo Anglija zgradila 107 vojnih ladij za dviganje min in za borbo proti podmornicam, 57 patrolnih ladij, 10 ladij za polaganje min, 6 brzo-parnikov za obhode in ladjo za polaganje 7 dni domačih vesti se mudi že ves teden v kraljevem dvorcu na Bledu v krogu svoje kraljevske družine. Poročila sta se preteklo nedeljo odgovorni urednik našega tednika g. Jaroslav Dolar in privatna uradnica gdč. Milena A n č i č e v a. Pri poroki sta bila za priči bančni prokurist g. Jože š e -stan iz Vukovarja in šolski upravitelj Božidar Tomažič iz Marenberga. Mlademu paru želita vse najboljše na skupni življenjski poti uprava in urednikov namestnik »Edinosti.« Novi šolski nadzornik. Za okrajnega nadzornika v Dravogradu je imenovan učitelj Ožbalt Lodrant v Prevaljah. Za okrajnega šolskega nadzornika v okraju dolnje-lendavskem je imenovan učitelj Martin Tratnjak iz Dolnje Lendave. šahovski mojster mesta Maribora za letošnje leto je urednik »Večernika« in svoječasni urednik »Edinosti« France Gerželj, ki je dosegel na turnirju v Mariboru_15 točk, t. j. 94% dosegljivih točk. Gerželj ni niti enkrat podlegel in je le dvakrat remiziral. Prejel je prvo darilo in krasno izdelano plaketo. Drugi je dr. Krulc z 12 točkami tretji pa Mišura z M in pol točke. * Dva nova rudnika vjugoslaviji. Pri Veliki Pirešici pri Celju koplje že več tednov družba »Pirit«, ki jo je ustanovil ve-Ieindustrijec Westen, železno rudo. Vendar gre le za iskanje. Cim dobe pravo ži, lo, se bo začelo kopanje v globino. Pirit, ki so ga doslej našli je prav dober in vsebuje precej železa. — Med Valjevim, Krupnjem in Ljutobico v Srbiji so našli precejšnja ležišča svinca, cinka in bakra. V bakreni rudi je do 5% niklja. Pri družbi, ki bo v kratkem pričela kopati rove, je v znatni meri udeležen nemški kapital. * Po uradnih podatkih bo znašala ft-tošnja žetev pšence v Jugoslaviji 28.230.000 metrskih stotov (lani 30 milj. 300 tisoč). Na Slovenijo odpade okroglo 740.000 metrskih stotov, približno toliko kot lani. V vsej državi bo pridelek za 6.3% manjši kot v preteklem letu, dasi se je zasejana površina povečala za približno 74.000 hektarjev. * Kurivo si je treba priskrbeti še ta mesec, ker se bodo v jeseni težko dobili vagoni za prevoz premoga in drv. železniška uprava bo potrebovala vsa vozila za izvoz. Prošnja zaupnikom V prvi polovici maja smo poslali zaupnikom okrožnico — tisto rumeno tiskovino — s prošnjo za sodelovanje po določenem načrtu in z določenimi, kar mogoče ugodnimi pogoji za tako sodelovanje. Hvaležni smo zaupnikom, ki so kaj kmalu ustregli naši prošnji. Prosimo jih, da naj blagovolijo podpirati našo skupno pošteno stvar tudi za naprej z enako in po možnosti s še večjo vnemo! Druge zaupnike, ki sc še niso odzvali naši prošnji, pa ponovno vljudno prosimo, da naj izvolijo to čim prej pristo-riti, odnosno pridobiti za to in nam sporočiti kako drugo ugledno osebo iz domačega kraja. ki bi mogla in na naprošeni način sodelovati! UPRAVA »EDINOSTI Maribor. Kopališka ul. 6, m napet narod Zadnji dnevi so kljub času, v katerem je navadno vladalo počitniško zatišje tudi v notranji in mednarodni politiki, bili zelo razgibani, in vse kaže, da je ta razgibanost šele uvod v vse resnejše dogodke. Oboroževanje se na strani držav osi kakor tudi »mirovnega bloka« nadaljuje z nezasledljivo naglico. Na vseh koncih in krajih so ali se še pripravljajo ogromne vojaške vaje na kopnem, na morju in v zraku. Pri teh vojaških vajah sodelujejo milijoni vojakov, torej vojske, ki so se nedavno zbirale v takih množicah samo v vojnem času. Nekatere evropske velesile imajo pod orožjem že po več milijonov vojakov. Celo konservativna Anglija, ki je še do lani upala, da se ji ne bo več treba udeleževati oboroževalnega tekmovanja, bo dosegla kmalu stanje milijon aktivne vojske. Največje vaje sp trenutno v Italiji, kjer preizkušajo bojne operacije, ki bi utegnile nastati v primeru vojne v zahodnem delu doline reke Pada, torej vzdolž francoske meje. Še mnogo večje zanimanje pa vlada za vaje nemške vojske, ki se pričenjajo na eni strani na zahodu ob Renu, na drugi pa na vzhodu, v bližini Poljske. Središče mednarodne napetosti je slej ko prej Gdansk. Na poljske in angleške izjave, da bi vsaka, kakršna koli nasilna sprememba v Gdansku povzročila vojno, so v Gdansku in v Nemčiji odgovorili, da svojih zahtev po priključitvi Gdanska k tretjemu rajhu ne morejo opustiti. Sporazum je mogoče doseči samo, ako Poljska brezpogojno sprejme vse tisto, kar ji je Nemčija svoječasno že predlagala. Organiziranje vojske, oboroževanje in utrjevanje svobodnega mesta Gdanska se nadaljuje sistematično. Vodja nacionalnih socialistov v Gdansku, Forster, je izjavil, da se je Gdansk »iz lastnih sredstev že tako pripravil na obrambo, da ne more več biti presenečen.« Incidenti med Poljsko in Gdanskom se prav tako nadaljujejo. Gdanski senat napoveduje odpravo carinskih mej z Nemčijo in razveljavljenje določb versajske mirovne pogodbe. To bi pomenilo dejansko prvi akt združitve z Nemčijo. V Varšavi pripravljajo proti temu najodločnejši protest. Obenem utrjujejo dalje svoje meje in zbirajo vojske. Ni pa Gdansk edina točka v sedanjem mednarodnem političnem položaju. V ospredje stopa v zadnjem času znova vprašanje nadaljne usode Slovaške. Po svetovnem tisku se širijo najrazličnejše 'alarmantne vesti. Nekatere govore o priključitvi k Nemčiji v obliki enakega protektorata, kakor je bil določen češki, drugi pa napovedujejo okupacijo Slovaške po Madžarski, ki bi morala v zameno dati nemški vojski prosto pot do južne poljske in zahodne romunske meje. Morda so vse te vesti pretirane, vendar je gotovo, da je nadaljnja usoda Slovaške zelo negotova. Na drugi ,strani se z italijanske strani znova naglašajo stare zahteve po ureditvi vprašanja francoskih posesti v Tuniziji in Džibutiju, kakor tudi v Sueškem prekopu. Na Egejskem morju se oglašata Turčija in Grčija z zahtevo po vrnitvi Dodekaneškega otočja, ki si ga je bila Italija prisvojila po porazu Turčije v prvi balkanski vojni i. 1913. Na meji Zunanje Mongolije in Mandžurije se na daljujejo boji med rusko-mongolskimi in japonsko-mandžurskimi četami ter groze zanetiti velik požar. Vojna med Japonci in Kitajci teče dalje in prav tako traja nezmanjšana napetost med Japonci in An- Doložai! gleži, pa tudi Američani in Francozi na Daljnem vzhodu. . »Načelni sporazum«, ki je bil, kaKor smo v zadnji številki poročali, sklenjen v Tokiu med Japonsko in Anglijo, ni to-dil tistih pozitivnih sadov, kakor se je na obeh straneh pričakovalo. Pogajanja o podrobnostih so pokazala, da obe stran sploh ni mogoče zbližati. Japonska izjavlja, da bo uspeh tokijske konference mogoč samo, ako bo Anglija v celoti sprejela japonske zahteve, Anglija pa zop?1 vztraja na stališču, da s tem, da je pr!" znala »dejansko stanje« na Kitajskem, j11* kakor še ni izjavila, da opušča svoje dosedanje prijateljsko politiko nasproti tajski vladi generala čangkajška. Min10 tega se je zgodilo pretekli teden nekaj zelo važnega. V akcijo je nenadoma stopi*3 Amerika. USA so nepričakovano odpovedale trgovinsko pogodbo z Japonsko iz 1. 1911., kar pomeni napoved sanke1) proti Deželi vzhajajočega sonca. To daje Angliji močno podporo, ker more v p/1' ineru resnega konflikta z Japonsko racu-nati ne samo na francosko, marveč tudi na ameriško ter eventuelno rusko pomoč-Težji zapletljaji so torej tudi na Daljnem vzhodu še vedno mogoči. Med tem postaja z nova nemirna tud; Španija. Republikanci, ki so se pričeli najprej znova upirati v Asturiji, so v torek iz zasede ubili vrhovnega poveljnika nacionalistične civilne garde in šefa madridske vojaške policije. Med nacionalist1 samimi se tudi nadaljuje razdor. Generali zahtevajo od generala Franca, da opusti misel na falangistično (fašistično) vladavino v državi, obnovi monarhijo se ne veže vojaško z Italijo in Nemčijo> marveč ohrani popolno nevtralnost tudi v primeru nove evropske vojne. Tako vidimo, da je položaj povsod resen in nape*- Jugoslovanska združena banka, ki ima podružnico tudi v Mariboru izplačuje od 1. avgusta dalje obresti za stare vloge za prvo polletje t. 1. * Uradni tečaji za avgust. Finančno ministrstvo je določilo za inozemska plačilna sredstva za mesec avgust tele uradne tečaje: napoleondor 305, zlata turška lira 346.50, angl. funt 258, amer. dolar 54.80, kanadski dolar 54.50, nemška marka 14.30, zlot 8.30, belga 9.40, penga 8.60, egiptovski funt 2.60, palestinski funt 256, braz. milreis 2.85, arg. pezo 12.50, čilenski pezo 1.25, turška papirnata lira 34, 100 francoskih frankov 146, 100 švic. frankov 1242, 100 lir 228.80, 100 hol. goldinarjev 2930, 100 levov 46, 100 lejev 30, 100 drahem 40, 100 danskih kron 1120, 100 švedski hkron 1306, 100 norveških kron 1272, 100 finskih mark 108, 100 pe-zet 200, 100 čeških kron 150, lOOlatov 740 in lOOiranskih (perzijskih) rialov 100 dinarjev. # Koroški Slovenci ostanejo doma. Po • nekod _se je raznesla vest, da nameravajo koroški Slovenci na enak način zamenjati za iugoslovenske Nemce, kakor bodo Italijani odpravili Nemce iz Južne Tirolske preko Brenerja na sever. Sedaj piše »Koroški Slovenec«, da je ta vest izmišljena in da v Nemčiji ne mislijo na kako zamenjavo Slovencev za Nemce. ■fc Ljubljanska kreditna banka je v preteklem polletju izplačala vse stare vloge do 15.O0O dinarjev, potem 10% vlog do 50.000 dinarjev in 3% večjih vlog. Od likvidiranih terjatev sta se dve tretjini zopet vložili oziroma prenesli na nov račun, ki je vlagateljem vsak čas na razpolago. Sedaj se izplačujejo tudi obresti od starih vlog za prvo polletje t. 1. ^ Nov fond se je ustanovil iz kaldr-minskega fonda, v katerega se stekajo posebne tovornine došlih pošiljk. 30% vseh dohodkov, ki znašajo nekako 50 milijonov dinarjev na leto, bo šlo v splošni fond, ostanek pa v fond občin, ki so dolžne graditi carinske objekte, dovozne ceste itd. Iz tega fonda se bo ustanovil poseben fond, v katerega se bo stekalo 25% vseh dohodkov kaldrminskega fonda in ki se mu bo dodalo še 6 milijonov dinarjev. Tako bo fond v osmih letih dosegel 40 milijonov dinarjev. Nova tvomica celuloze, ki jo jc zgra dil industrijalec Fran Bonač iz Ljublane v Vidmu pri Krškem, je gotova in bo v jeseni začela obratovati. Izdelovala bo letno do 9000 ton celuloze, ki jo bodo lahko porabljali za najfinejši papir, pa tudi za predelavo v umetno svilo in umetno volno. Podjetje namerava dobršen del svoje produkcije izvažati. * škodove tvomice v Plznu, ki so eno izmed največjih podjetij težke industrije na svetu, so se odločile, da zgradijo v Novem Sadu ladjedelnico za rečne ladje, vlačilce itd. Občina bo odstopila podjetju potrebno zemljišče ob Donavi. Mladi harmonikarji so pod vodstvom svojega dirigenta strokovnega učitelja Vilka Šušteršiča odpotovali v Bosno in Dalmacijo na turnejo, ki bo trajala 14 dni. Koncerti bodo v Zenici, Kaknju, Sarajevu, Mostarju, Dubrovniku in Splitu. □ Delavski nemiri v Ameriki. V Clevelandu v Ameriki so izbruhnili v neki avtomobilski tovarni zaradi stavke novi nemiri. Nad 30 stavkujočih je bilo ranjenih. □ Med Poljski in Gdanskom se razmere znova poostrujejo. Med Poljsko in Gdanskom je izbruhnila gospodarska voj na. Poljska je zagrozila, da bo ustavila ves promet z Gdanskom. □ češka vojska. Za obrambo reda in miru se bo na češkem ustanovila vladna vojska, ki bo štela 280 častnikov in 7000 vojakov, kateri se bodo po večini re krutirali iz bivših vojakov. Vojaki bodo morali služiti 25 let. □ Počastitev francosko-jugoslovanske ga bratstva. V Labeaulu v Franciji so se začele preteklo nedeljo velike francosko-jugoslovanske svečanosti na čast padlim v svetovni vojni. Ob tej priliki se je oboje stransko naglaševalo tesno sodelovanje, ki se je manifestiralo že pred 20 le- dni po svetu □ Volitve v Angliji, če ne bo prišlo do zaostritve mednarodne krize, bo angleška vlada razpisala za to jesen volitve. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je naglasil pred odhodom vlade na počitnice, da bo letošnji letni odmor najbrze krajši od počitnic v prejšnjih letih in da je parlament izdal vse potrebne zakone za najstrožjo pripravljenost. □ Sporazum v Moskvi se na vojne strokovnjake vseh Anglije, Francije in Rusije, ki se med sabo dokončno pomenili o sodelovanju za slučaj indirekthega napada. Nadaljevanje razeovorov kaže volio. da bo sko obrai □ je. Po 107 borbo ladij, parnikov za Vrtna hiiica varna pred zračnimi napadi Vlil. teden od 5. do 13.avgusta ; Velik Festival slovenskih narodnih običajev 5. in 6. avgusta - Cetrtinska voznina za zunanie obiskovalce To soboto se osmič odpro vrata Mariborskega tedna, ki je največja in najreprezenta-tfvnejša prireditev gospodarskega in kulturnega značaja v Mariboru. Letošnji Mariborski teden obsega razne razstave, kakor indu-strjio, tekstilno industrijo, obrt, trgovino, tujski promet, kmetijstvo, vinarstvo, gostinstvo, narodne vezenine, skavtsko razstavo, tnale živali, potem specialne razstave itd. Spored obsega nadalje razne koncerte in zabavne gledališke nastope, športne prireditve, veselični park na razstavišču in še mnogo lepega. Zunanji obiskovalci plačajo na železnici po vsej državi le polovično voznino od 1. do 17. t. m. Dr. Franjo Lipold predsednik Mariborskega tedna. Posebnost letošnjega Mariborskega tedna pa je festival slovenskih narodnih običajev, ki bo v soboto 5. t. m. popoldne in v nedeljo 6. t m. dopoldne. Nastopilo bo deset skupin z Dravskega polja, Slovenskih goric, Prekmurja, Bele Krajine in Istre z nad 200 sodelujočimi v originalnih narodnih nošah in s svojimi godbami. Železniška uprava je dovolila obiskovalcem iz Slovenije od 4. do 7. t. m. četrtinsko voznino. Iz Ljubljane vozi v nedeljo zjutraj v Maribor poseben vlak in zvečer nazaj. Mariborski teden* je najlepša priložnost za obisk naše severne meje! Mladina kuje slovensko vaško skupnost Kmetska mladina si je zgradila svoje žarišče - S prosveto k svobodi Po našem podeželju je raztresenih na tisoče kmetskih domov, v katerih živi naše kmetsko prebivalstvo že stoletja in sto letja. V teh domovih se odigrava večina našega slovenskega življenja, v teh hišah se sestaja družina in dela načrte za bodoče dneve. Vkljub premnogim organizacijam na našem podeželju pa se močno čuti pomanjkanje domov, v katerem se ne bi sestajala samo posamezna družina, ampak bi se sestajala vsa vas, ves ožji kraj in živela tako nekako skupno življenje. Taki domovi bi odstranili pregra-je, ki so danes med nekaterimi sosedi, in ki sejejo samo razdor. »Edinost« je že premnogokrat naglaševala potrebo po kmetskih, domovih na. vasi, kjer bi se naj mladina po končani šoli prosvetno v kmet skem duhu izobraževala! Tudi kmetska mladina pri Sv. Juriju ob Ščavnici je močilo pogrešala strehe, kjer bi se lahko sestajala in izobraževala. Največ na pobudo in s pomočjo svojega agilnega tovariša Vladimirja Krefta Pa se kmetska mladina vrgla na delo in zgradila v kratkem času dom, ki ga je imenovala po borcu za kmetske pravice in našem puntarju Doni Matije Gubca. S tem naslovom je kmetska mladina Pri 'Sv. Juriju pokazala, da se zaveda, kod gre njena pot, in da je njen vzor neustraš ni borec za kmetske pravice puntar Matija Gubec. Mladina iz vse Slovenije prihaja v Sv. Jurij. Na dan proslave preteklo nedeljo so zaplapolale zastave iz hiš, dve domači godbi pa sta poskrbeli za praznično razpoloženje. Hiše so bile odete v zelenje, "ajiefJše pa je mladina okrasila s smre- čicami, rožami, zrelim klasjem in zelenjem prvi slovenski dom Matije Gubca, že v ranih dopoldanskih ura;h je začela prihajati v Sv. Jurij mladina iz vse Slovenije, iz bližnjih in daljnih krajev: iz Prlekije, iz Prekmurja, iz Pesniške doline, s Ptujskega polja ter iz Dravske in Savinjske doline. Nekaj zastopnikov pa so poslale Zveze kmetskih fantov in deklet tudi iz Kranjske. Mladina je prihajala v Sv. Jurij na kolesih, na avtobusih ter prinašala s seboj zelene prapore. Zbrana mladina se je udeležila s svojimi zelenimi prapori službe božje, nato pa je odšla v povorki, pred novi Doni Matij® Gubca, kjer se je med tem časom nabralo mnogo domačega in sosednega prebivalstva. Med množico so vihrale zelene, državne in slovenske zastave. Iz pročelja novega Doma pa je-zrla na navzoče trpeča podoba puntarja Gubca. Mladina zboruje Prvi je stopil na oder pred vrata novega Doma krajevni predsednik društva Zveze kmetskih fantov in deklet tovariš Joško Satler in'pozdravil vse, ki so prihiteli k otvoritvi k Sv, Juriju, posebno pa se je zahvalil domačinom in vsem onim, ki so pripomogli do prepotrebne prosvetne stavbe v Sv. Juriju.. Tovariš Vladimir Kreft je pozdravil za njim med prvimi zastopnika dr. Vladimirja Mačka, g. dr. O d i č a iz Čakovca in zastopnika »Seljačke sloge« g. Petka iz Zagreba. V nadaljnih pozdravih so bili pozdravljeni zastopnik Sokola g. Stopar iz Murske Sobote, zastopnik ptujskega delavskega društva »Vzajemnosti« kmet g. Lacko, tajnik Zveze kmetskih fantov in deklet tovariš Nemec, predsednik 8 Obiščite MARIBORSKI TEDEN od 5. do 13. avgusta 1939 Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939 VELIKA GOSPOD AR SKA IN KULTURNA REVIJA Industrija —Trgovina —Obrt — Kmetijstvo — Velika tekstilna, razstava — .Tujskoprometna razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin —' Narodopisne razstave — Jubilejna gledališka razstava — Skautska razstava — Razstava malih živali — številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd. _______________ __________ 5,—-6, avgusta testi v a V slovenskih narodnih običajev Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice! Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje! Zveze tovariš Kronovšek. Pozdrav ljeni pa so tudi bili zastopniki gasilcev, veterinarjev in predsedniki številnih navzočih društev kmetskih fantov in deklet. V govoru, ki je sledil, pa je agilni tov. Kreft poudaril, da mu je v prijetno zadoščenje, da je mladina iz vse Slovenije pokazala tako veliko razumevanje za novi Dom, ki naj postane prvo žarišče našega podeželskega preporoda. Slovensko kmetsko ljudstvo se je moralo vedno trdo boriti za košček svojega kruha, v tej borbi »za staro pravdo« si je skušalo pomagati celo s puntom. Borbo kmetov »za staro pravdo« je vodil kmetski puntar Matija Gubec, ki je po stal danes prav zaradi tega nekak simbol kmetskega boja za svoje pravice. Mladina pri Sv. Juriju ob ščavnioi se tega zaveda. Postavila si je Dom in ga imenovala po prvem slovenskem in hrvatskem kmetskem puntarju. V Domu Matije Gubca se bo vzgajala mladina, ki bo v obmejnem Sv. Juriju vedno krepko stala na braniku svoje zemlje in svoje države. Ob Matiji Gubcu pa so vzori te preporojene kmetske mladine tudi ostali veliki kmetski možje kakor oba Radiča, Bolgar Aleksander Stambolijski, pokojni dr. Jan-že Novak in še premnogi mučeniki, ki so trpeli in padli za svete pravice kmetskega stanu. Zbrana množica je počastila njihove spomine s trikratnimi »Slava.« Govor slavnostnega govornika je zaklučila himna. Zastopnik dr. Mačka o skupnem nastopu hrvatskih in slovenskih kmetvo. Za tov. Kreftom je stopil pred z zelenjem okrašeno tribuno novega Doma zastopnik dr. Mačka dr. Odič iz Čakovca. Množica ga je pozdravila s klici dr. Mačku ter hrvatskem uin srbskemu ljudstvu. Dr. Odič je izrazil veselje, da lahko prisostvuje kmetsko-mladinski manifestaciji v Sv. Juriju. Prav posebno pa ga je veselilo, da si je izbrala naša kmetska mladina za svoj Dom ime onega velikega svojega mučenika, pod katerim so se pred stoletji borili slovenski in hrvatski kmetje vzajemno za svoje kmetske interese, se pravi za kruh in človečanske pra vice. Naj bo to sodelovanje naših prednikov temelj tudi današnjemu sodelovanju obeh bratskih sosednjih in kmetskih narodov. Kmetsko gibanje, pred vsem mladina, ki sodeluje pri tem gibanju, pa se mora zavedati, da je njegova največ-»ja zapoved in največje spoznanje; s prosveto k svobodi! Sledili so govori ostalih zastopnikov. Med njimi je Sokol g. Stopar iz Murske Sobote povdarjal potrebo sodelovanja Sokola in kmetske mladine, zastopnik ptujske »Vzajemnosti« tov. Lacko pa je poudarjal pred vsem kmetsko-delav-sko sodelovanje. Tudi ostali govorniki, po večini zastopniki Zveze kmetskih fantov in deklet kakor tov. Tomažič, Dovč, Flisar, Ocvirk, Novačan, tajnik Zveze Nemec, so želi z govori vsesplošno priznanje. Kronovšek: Kmetska mladina kuje novo slovensko vaško skupnost! Kot zadnji je govoril Zvezin predsednik tov. Kronovšek. Govornik je v temperamentnem govoru naglasil, da je bil pravi slovenski kmetski človek tisti, ki se je zagrizel v to našo zemljo in jo ohranil skozi stoletja. »Doslej Je bilo kmetsko življenje ena sama vrsta trpljenja in borbe za obstanek. Od borbe za zemljo, za košček kruha pa vodi borba za svobodo kmetskega človeka. V svojem gibanju se kmetska mladina upira krivici ter zbira v svojih vrstah vse one, ki nočejo več kriviti svoj/ega hrbta in hlapčevsko upogibati svojih glav, temveč hočejo kot ponosni in enakovredni člani narodnega občestva služiti kmetskemu stanu, narodu in državi. Organizirana kmetska mladina ku je novo slovensko vaško skupnost, ki edina more ozdraviti razmere, odrezati škodljivo razbitost ter v slogi dvigniti slovensko podeželje na višjo raven. Vse. kar dela kmetska mladina, dela po svoji lastni pameti, brez jerobstva in tujega botrovanja, vse po svoji čisti vesti in poštenemu srcu. Ponosni Dom Matije Gubca bo sedaj Slovenskim goricam žarišče, okoli katerega se bo zbirala mladina, bo pa tudi mogočna narodna trdnjava, ki bo zvesto varovala vse, kar je našega. Tu bto do rasli mladi narodno-kmetski borci, ki ne bodo nič pomišljali, kadar bo treba s pogumnim srcem in fantovsko korajžo braniti slovensko zemljo in Jugoslavijo.« Kmetska mladina in kmetsko prebivalstvo je z odobravanjem prekinjalo govornika ter ga h koncu nagradilo z navdušenim ploskanjem. Za tov. Kronovškom je pozdravil navzočo kmetsko mladino v imenu akademikov g. D r o f e n i k , na kar je predsednik tov. Satler Dom odprl. Mladina se pokloni Viteškemu kralju. Po otvoritvi se je razvila izpred Doma povorka kmetskih fantov in deklet s kmet skim orodjem. Povorka, na čelu katere so jezdili trije jezdeci v štajerskih narodnih nošah, je krenila pred spomenik Viteškega kralja Zedinitelja, kjer je položila iz zrelega klasja spleten venec, ki je bil okrašen z zelenim trakom. Poklonitveno svečanost je vodil brat Vladimirja Krefta, režiser in pisatelj puntarske drame »Kmet ska puntarja« g. dr. Bratko Kreft. Po zaigranju državne himne in pesmi »Hej Slovani«, je bila dopoldanska slovesnost zaključena. Drama »Za staro pravdo« v Domu Matije Gubca. Popoldne so domači fantje in dekleta vprizorili v novem Domu petdejansko igro »Za staro pravdo«, ki jo je napisal učitelj Ernest Tiran, režiral pa tov. Vladimir Kreft. Z ljudskim petjem prepletena igra je prikazala kmetskemu občinstvu težko življenje kmetskega ljudstva pod grascinskim jarmom ter borbo kmetskega človeka za svoje pravice. Igralci so se potrudili, kolikor so se mogli. S to prireditvijo pa je bila tudi učinkovito zaključena velika slovesnost slove-njegoriške kmetske mladine. Po prireditvi se je razvila za novim Domom prisrčna domača veselica, ki so jo močno poživili domači godci. Dve metodi, dve logiki Pogajanja med Francijo in Angliio na eni ter Rusijo na drugj strani se vlečejo že proti koncu četrtega meseca. Med tem je bilo sklenjenih že nekaj vojaških in nenapadalnih paktov, mobiliziranih nekaj armad — pogajanja, ’ ! l'1"’ Nekaj časa je uspelo velikim časopisnim agencijam vzdrževati vesti, da je za zavlačevanje kriva Rusija, ki ne misli iskreno, ki hoče zahodni demokraciji izigrati itd. Toda v samem angleškem in francoskem parlamentu so vstali vladni poslanci, ki so očitali vso krivdo za neuspeh Bonetu, Daladieru, Chamberlainu, Halifaxu. — Nazadnjaški tisk je vrgel te dni v svet tudi stavek, da je vzhodna logika pač različna od zahodne. To naj bi pomenilo: z vami, dragi Rusi, je nemo- goče razpravljati, vi imate čisto druge pojm o tem, kaj je dogovor in pogodba! Na to je moskovski tisk pritrdil, češ, res je naša logika drugačna od vaše. Prvič: mi zahtevamo pogodbo, katere težo bomo nosili vsi enako, zahtevamo, da nosite vi »sto težo garancij kakor m!! In drugič: naša metoda je metoda Mongolije, vaša metoda je metoda Monakovega, Tiencina, Tokia! Dve logiki, dve metodi, dvoje svetov! -ski. SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do vsake srede v tedna. Žaloigra dveh zaljubljencev »Ustrelil je svoje dekle, nato še. san\ sebi pognal kroglo v glavo.«, — .»Prostovoljna smrt dveh mladih zaljubljencev.« — »Strašna žaloigra dveh zaljubljencev.« — Takšne in slične napise lahko čitamo dnevno po naših časnikih. Nekateri so v poročilu bolj skopi, drugi razvlečejo zadevo v cel ljubavni roman — toda skromna vsebina pa ostane ena in ista: On je imel 20, ona 17 let. Ali: On je imel 26, ona 25Jet. Nedolgo tega smo čitali o ljubavni žaloigri, ko je bilo njemu celo 51 let, njej pa jedva 18. In tako naprej... Povsod je »roman« približno sličen: On jo je ljubil, ona mu je vračala ljubezen. Ljubezen je bila velika, da sta zaljubljenca dan in noč tiščala skupaj. Iznenada pa je prišlo nekaj vmes. Morda je nad mlado hčerko celo mati nekoliko zaropotala, morda je prišla vmes kakšna tretja »ljubezen«; primeri se tudi, da se je on naveliča, a tudi obratno se zgodi, da se dekle zagleda v »boljšo partijo.«Neredko povzroči strah pred življenjem prezgodnja nosečnost. Je že tako, da se zdi 20-letnemu mladeniču očetovstvo strašen do godek, a 17- letnemu dekletu je pojav nezakonskega materinstva, ki je pri nas t strašno razvpito, še strašnejši. Premladi ljudje so se poigrali z ognjem in posledice, posebno za duševnost, so strašne. Kriva je tudi naša lažimorala, ki nekrščansko obsodi nezakonsko spočetje, tepe do groze ubogo dekle ves čas nosečnosti ter prekolne nezakonsko mater. Zato se zlasti dekle — marsikatero jedva odraslo otroškim letom — zboji prihodnjosti. Strah je tisto, ki položi motilno misel v dušo in v večini primerov tudi sproži strah. Strah dostikrat pri takih ljudeh ni mnogo oddaljen od blaznosti, dasi na zunaj izgleda, da gredo k samomoru premišljeno, s treznimi glavami in napišejo za slovo celo logična poslovilna pisma. Nad pojavi, ki so postali tudi v slovenskem narodu kaj pogosti, se moramo resno zamisliti. Ni zadosti, da registriramo zadevo v častniku in je s tem že vse opravljeno. Tudi jadikovanje, ki je bilo posledica pomanjkanja krščanskega duha In verske vzgoje, je odveč.. Obvestilo Knut Hamsun s svojo družino 4. avgusta je obhajal največji norveški pisatelj Knut Hamsun 80. obletnico svojega rojstva. Slovenci imamo prevedenih več njegovih knjig. Slika prikazuje pisatelja z družino na njegovem imetju v Norholmenu. j*. Ob desetletnici Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Letos je preteklo deset let od ustanovitve Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Društvu za zdravstveno zaščito otrok in mladine in ženskemu društvu se je z delom in zbiranjem sredstev posrečilo povečati in izpopolniti v teh letih ustanovo do stopnje, ki je bila dosegljiva le tudi z vsestransko podporo naše javnosti. V enem • najlepših predelov našega Pohorja ob potu iz Slovenske Bistrice k Sv. trem kraljem je nastala sredi gozdov nova naselbina, ki jo tvori več ličnih poslopij. Elektrika, vodovod,, velik kopalni bazen, igrišče, lepo urejeno posestvo, povsod red, povsod veselje. Kako tudi ne, saj se druži v lepem okolju v igri in zabavi vsakokrat preko 150 otrok. Nad njimi bdi skrbno vzgojno in zdravstveno nadzorstvo. Spomnimo se bo desetletnici te prepotrebne mladinske ustanove, darujmo nekaj za njen nadaljni razvoj. V korist doma se vrši na Trgu svobode v nedeljo dne 6. t. m. ob 15. uri velika dobrodelna tombola, ki naj pripomore domu do novih sredstev. Razstava krasnih dobitkov za tombolo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju je na ogled v izložbi tvrdke Weka. Poskusite srečo, segajte pridno po tombolnih kartah. Prvo darilo stavbišče v Studencih v izmeri 550 kvadratnih metrov. Sieite tdmst Kulturna Kulturne naloge južnoslovanskih narodov tem pozablja naloge Eden izmed temeljnih razlogov slabih stikov med južnoslovanskimi narodi je nedvomno pomanjkljivo poznanje kulturnosti tega ali onega naroda. Vprašanja nikakor ne smemo zamenjavati ali istovetiti s političnimi in gospodarskimi momenti, ki so zlasti v okviru državne celote v polgedu ugodnih odnosov naravnost fundamentalni in si brez njihove solidne izpolnitve ne moremo zamisliti kulturnega sodelovanja. Ali pri nas vobče obstoja kulturno sodelovanje? Ali obstoja kulturna enakopravnost? O prvem vprašanju moremo reči da Slovenci ne poznamo dovolj hr-vatske in srbske kulture, niti obratno. Ce objektivno gledamo, pa pri vsem sedanjem stanju vendarle lahko ugotovimo, da slovenski človek pozna hrvatsko ter srbsko kulturno tvornost mnogo bolj; kot hrvatski ail srbski slovensko. Vsekakor pa vse to še daleč ne zadošča' pravemu medsebojnemu kulturnemu sodelovanju. Na drugi strani Smo si izvedli v drždvi nekako »kulturno kategorizacijo«: najvišje smo postavili Slovence, pa tudi Hrvate in nato Srbe. Ne glede na vprašanje, ali nam je takšno stopnjevanje potrebno in ali ni morda boljše ugotavljanje kulturne sprejemljivosti posameznih narodov, moramo reči, da bi vse to nazadnje še ne bilo tako slabo, če bi se baš zavoljo takšnih stopenj razvojne dospelosti 'n zavoljo različne svetovno-kulturne orientacije (pri Srbih vpliv vzhoda, pravoslavje, pri Hrvatih in Slovencih vpliv zapada, katolicizem) ne začeli obdajati z nekakim kitajskim zidom. Namesto da bi višja kulturna razvitost postala vzpodbuda za tesnejše sodelovanje tega ali onega naroda slovenskega juga z drugim narodom, je postala ovira, ker si stvarno prilašča kul- turni primat in s svojega poslanstva. Takšna škodljiva na-ziranja in predsodke moramo temeljito izruvati iz naše zavesti in prav tako vsako podcenjevanje; kajti vsaka narodna kultura razpolaga s svojskimi vrednotami, ki jih moramo spoštovati. V naših odnosih ne sme biti niti rangov, niti hotenj po podvračanju ali nasilnem vplivanju. Spoznati moramo posamezne narodne kulture (srbsko, hrvatsko, slovensko, bolgarsko), aa jih bomo znali pravilno ceniti. S tem bomo kajpada pripravljali pot k boljšemu stikanju in k obliki, ki bi nam bila poleg političnega in gospodarskega sporazuma enako važna: h kulturnemu sporazumu! Na ta način bomo izločili vsa tista nasprotja, ki so zadnja leta povzročala skrajno neugodne prikaze in so v marsičem ovirala vsestranski sporazum. S tem pa bomo sočasno spoznali, da potrebuje vsaka narodna kultura enako mero spodbud in enotnih nežnosti, v katerih pogledu se je zadnja leta toliko grešilo. Nikakor pa ne gre, da bi narod na določeni stopnji moral čakati tako dolgo, da bi ga v razvoju zaostali narod dohitel ali da bi se moral istemu prilagoditi v svojo škodo. Prav ta stališča so rodila krivice, ki sem jih v vprašanju kulturne enakopravnosti nakazal v drugi točki. Vsega tega se moramo temeljito otresti, da bomo zaživeli prepojeno življenje v trdnih mejah državne skupnosti. Vse preveč se pozablja, da je ena izmed nazvažnejših točk vsesplošnega sporazuma, prav kulturni sporazum. Najmoč nejši faktor združenja Jugoslovanov v sedanjo državno enoto, je bil prav kulturni, *z* vojevali. Zato nam je v tem večje veselje« da bomo imeli vprav v obmejnem Man-boru dne 5 .in 6. avgusta spoznavati lepote naših narodnih običajev in se bo.no mogli nazorno prepričati, da so v zmot oni, ki pravijo, da nimamo samorastm narodnih vrednot. — Narodopisni fes«* val bo tudi v plesih pokazal, koliko samo-rastlih vrednot še hrani danes vkljub naraščajočim vplivom meščanske modernizacije poseduje slovenski narod. Na festivalu bodo nastopile štajerske_skupineAz Lancove vasi, Sv. Jurija ob Ščavnici,; Sy. Marka niže Ptuja, panonske Skupine iz Beltinec, belokranjske skupine pa iz nomlja, Vinice, Adlešičev, Metlike,, in Poljane. Tako bodo iz Lancove vasj vprizo-rili Orače, iz Sv. Jurja pomladne obredne običaje, iz Sv. Marka Kurentovanje^ ,z Beltinec šest originalnih plesov (Mešter-ske plese, Ikalečko, šoštarsko, Gostiivanj ske plese, Tocak in šamarijanko), Belokranjci pa zelenega Jurija in nekaj drugih narodnih- plesov, že spored sam na sebi obeta mnogo zanimivosti, ki bodo marsikomu posvetile v dogajanje slovenskega narodnega življenja in mu pokazale vsaj del njegovega duhovnega bogastva. Naloga vsake kulturne družbe je', da zastavi vse sile ter ohrani bišere svojin1 potomcem. Čehi, Italijani, Francozi, Nemci in drugi storijo ogromno za ohranitev tega ftarodnostnega blaga, v katerem Je ohranjeno kulturno delovanje in kulturn3 podoba preteklosti. Tako ohranjevanje narodnih kulturnih dobrin iz preteklih časov, ni važno samo iz zgodovinskega vidika, temveč je važno tudi za okrepitev kulturne samobitnosti kakšnega naroda. Ko bomo lahko zdaj v Mariboru prvj® videli revijo naših običajev, pokažimo, d3 nas živo zanima vse, kar je ustvaril v preteklosti narod. Na narodopisnem festivalu v Mariboru bo viden vsaj delom3 odsev pretakanja slovenskega nafodneg3 življenja v daljni in neposredni preteklosti. Narodopisni festival v Mariboru nas bo znova prepričal, da smo Slovenci bogati na svojih kulturnih vrednotah in da lahko zremo s ponosom na nje. Pevski festival in tabor v Rogaški Slatini V nedeljo, dne 6. avgusta bo proslava letnice pevskega društva »Sloge« v Rogaški Slatini, na kateri bo sodelovalo okrog 20 pevskih zborov iz vse Slovenije; pelo bo okrog 600 pevcev. Točno ob 10 dopoldne bo v slavnostni dvorani Zdraviliškega doma juhilejm koncert, na katerem bodo. nastopili posamezno in skupaj številna bratska društva. P°* poldne ob 16 (4. uri) bo na veseličnem P(°" štoru velik pevski tabor z govori in pevskim nastopom zborov posamezno in skupi10-Pevske prireditve v Rogaški Slatini se b° udeležilo tudi več naših odličnih glasbenih kulturnih delavcev, kar bo slovesnost še poudarilo. Prejeli smo »Gruda« — mesečnik za kmetsko prosveto« julij 1939. Nova številka »Grude« prinaša uvodno Danevovo »Pesem žanjic«, svetoven in domač politični pregled »Svet in mi«, poročila o prireditvah Društev kmetskih fantov in deklet, spominske članke ob petletnici smrti mladinskega pokretaša dr. Janžeta Novaka, ob smrti politika Srbske zemljoradnic* ke' stranke Jovana M. Jovanoviča ter spomin® na bolgarskega kmetskega voditelja Stambo-lijskega. Sledijo članki o baltiških državah« o borzah, o francoski revoluciji ter nazadnje še poročila o delu na naših vaseh. Številk0 zaključuje drobiž in konec Kristanove novele »Ko je žito zorelo...« DIPLOMATI MAKSIM GORKI Na eni strani so bivali Kuzmiči, na drugi Lukiči. Med njimi je tekla reka. Žalibog pa je zemlja precej ozka in ljudje so željni bogastva in so zavistni: za vsak nič se stepejo. Samo, da komu kaj ni všeč — že zažene hura in drugi dobi gorko po glavi. Nastane splošno pretepanje; drug drugega premagujejo in na koncu zračunajo dobiček in zgubo. Računajo in računajo; toda — kako se jim je zdelo čudno, računi so pokazali: samo izgubo so imeli. Kuzmiči premišljujejo: »Tak nepridiprav, tak Lukič je vreden največ sedem kopejk. Toda vsak mrtev Lukič nas je stal rubelj šestdeset. Kaj pomeni to?« Tudi Lukiči premišljajo: »Živ Kuzmič ni vreden enega groša, nas pa stane devetdeset kopejk, da ga ubijemo!« In so sklenili iz samega strahu: .t.-..’-.-, i,a ia Sons«, oborožiti. notem bo vojna hitreje končana in ubijanje cenejše.« Toda spoštovani trgovci so si polnili žepe in zakričali: »Sinovi domovine! Domovina je v nevarnosti. Domovina sme zahtevati velike žrtve!« Grozno so se oborožili, si izbrali primeren trenutek in udarili. Borili so se, borili, zmagovali, ropali — na koncu so spet računali zgubo in dobiček. »Nekaj ni v redu pri nas«, so rekli Kuzmiči. Zdaj res pride vsak Lukič že na šestdeset rubljev!« Tudi Lukičem ni bilo drugače pri srcu! »Prešmentana reč! Toliko denarja stane vojna. Siti smo že tega!« Toda imeli so trde glave in so rekli: »Morilsko tehniko moramo modernizirati!« Spoštovani,trgovci so si polnili žepe in kričali- »Sinovi domovine! Domovina je v nevarnosti!« In so počasi in tiho dvigali cene... Kuzmiči in Lukiči so torej modernizirali morilno tehniko, oboji so zmagovali, ropali in na koncu spet računali dobiček in zgubo... Živ človek je zgubil sploh vsako ceno, pa je bilo vendarle vedno bolj drago, če si ga hotel ubiti! V mirnih časih so tožili drug drugemu: »To nas bo uničilo!« »Da, na psa pridemo!« Ko pa je skočila kura čez plot, so že ugnali trgovci vik in krik... Sedem let $0 se tepli Lukiči s Kuzmiči, sc ubijali, rušili mesta, požigali, že pet let stare otroke so učili streljati. Revščina pa je bila taka, da je hodil ta in oni le se v čevljih ali v čepici okrog, nekateri pa se tega niso imeli. Narodi junakov so cio koze goli skakali p.o svetu! »Zdaj nas stane vsak mrtvi Kuzmič že sto rubljev. Ne, to je treba drugače urediti ...« Posvetovali so se, potem pa šli k reki. .Na.drugem bregu je že sta! sovražnik. »Kaj hočete?« , . »Mi? Nič! In vi?« »Mi tudi nič ...« »Mi tudi...« »Prišli smo si reko ogledat.« Stali so tu, praskali so se, ene je bilo sram, drugi so vzdihovali. Potem so sp®1 zaklicali: »Imate diplomate?« »Imamo jih! In vi?« »Mi tudi... No, kako mislite?« »No, nam je prav.« Sporazumeli so se, vrgli svoje diplomate v vodo in potem so pričeli govorit' čisto pametno. »Veste zakaj smo prišli sem?« »To si mislimo.« »No, zakaj?« »Vi se hočete z nami pogoditi.« Kuzmiči so se čudili. »Kako ste mogli to ugaigti?« * »Mi smo vendar tudi zato sem prišli!* »Odslej bomo živeli torej v miru?« »Dobro!« in so. Zdaj so bili vsi zadovoljni. Plesali so . skakali, zažigali kresove, vasovali Od tedaj živijo Kuzmiči in Lukiči mirno in zadovoljno. Vojno so obesili čisto na klin, samo tako po malem so še kradli. Prevol Cvetko Zagorski Gospodarstvo Kako podražujejo papir Prave krivce je treba trdo prijeti bili oškodovani naši izvozniki,' ki blaga niso prodajali v one države, ki z nami niso sklenile klirinške pogodbe. Zadeva se je zasukala. Finančni minister je izdal odredbo, da našim trgovcem od deviz, .ki so jih prejeli kot protivrednost za blago, izvoženo v neklirin-ške države, poslej ni treba oddajati več Narodni banki oziroma državi; da torej obdrže vse devize in jih prodajo na borzi v celoti po tečaju v svobodnem prometu, sedaj torej angleške funte po 256.40 din. Na ta način, se je za izvoznika zvišala vrednost angleškega funta za povprečno 5.3%. Za ta odstotek je potemtakem izvoz v neklirinŠke države odslej rentabilnejši. Pričakujejo, da še b‘o izvoz v devizne države sedaj precej dvi-gnil. Izvozniki morajo do nadaljnjega sc vedno ponuditi Narodni banki 25% od prejetih deviz, ki jih bo odkupila, ako jih bo potrebovala, toda po dnevnem borznem tečaju, tako da izvozniki ne bodo več oškodovani. Ostali 75% pa izvozniki lahko prodajo na borzi po svobodnem tečaju kakor doslej. Zgradite sadne sušilnice Podpora kmetijskega ministrstva ne zadostu}u za gradnjo prepotrebnih sadnih sušilnic Kmetijsko ministrstvo je določilo zne sek 900.000 din za gradnjo modernih sadnih sušilnic. Povprečno bi prišlo na posamezno banovino 72.000 din. Ta znesek bi razdelile banovine na podpore po 4.000 din in po 1.500 din, ki bi se potlej razdelile med poedine sadjerejce. Prva vsota bi se dala za sušilnice velikega tipa, druga vsota pa za sušilnice manjšega tipa. V Sloveniji bi lahko dobilo to podporo največ 18 kmetskih gospodarjev, fl~ :.j t' KL., IfJurr '.'L. Podpore bi komaj zadostovale, da bi se zgradila v vsakem okraju le po ena sadna sušilnica. Podpore bi morale biti večje, da bi lahko dobiia vsaka večja vas svojo sadno sušilnico. Moderno zgrajena sadna sušilnica, v kateri se raznovrstno sadje osuši dobro in hitro, je v kmetski družini steber zdravja. Posuženo sadje je bolj zdrava jedača kakor še tako izvrstno pripravljena jedila. Največ sadja posušijo kmetske matere na pečeh, v kolikor nimajo na kme-še redkih sušilnic v kotu sadovnjakov. Sušenje sadja na krušnih pečeh ni niti pravilno niti higijenično. Sadje dozoreva, na pečeh pa se suši sadje vse prepočasi. Po sadju se plazijo tudi muhe, kar goto- vo ne prinaša zdravja. Neredko se zgodi, da kmetje prav zato, ker ne morejo posušiti večje količine sadja, sadje zmeljejo in stisnejo iz njega sadjevec, ali ga pa uporabijo za žganje. Na ta način je vsako leto uničeno ogromno zdravilne in krepčilne hrane. Namesto, da bi ljudje posušili čim več sadja, ga stisnejo za alkoholne pijače, kar ni niti zdravju priporočljivo niti redilno kot suho sadje. Pri zidavi novih sadnih sušilnic ne smemo pozabiti tud? na i z v o z in p r o d a-j o suhega sadja, kar je pri nas vsekakor premalo urejeno, v koliko: sploh ni zanemarjeno. Južni kraji dobijo ponekod težke milijone vsako leto za posušeno sadje. Zategadelj bi bilo potrebno, da bi kmetijsko ministrstvo še r veliko večjo vsoto podprlo gradnjo novih modernih sušilnic, kjer bi kmetje sušili sadje za domačo potrebo in za prodajo-Sadne sušilnice bi lahko docela v temelju preokrenile naše sadjarstvo. Kmetu sc ne bi bilo treba več tako bati, kaj bo j sadjem, če mu ga ne bi odkupil prvi sadni mešetar. Lahko bi sadje posušil in počaka! s prodajo, kar bi veljalo pred vsem za manj ohranljivo sadje. Papir izdelujejo iz celuloze, torej iz štaničnine, ki je glavna sestavina rastlin. Papirna industrija dela iz lesa celulozo, ki jo uporablja potem za izdetavo mnogovrstnega papirja. Glavna surovina za papirno industrijo je torej les. Za najlepši razmah vsakršne lesne industrije vobče in papirne industrije posebej so v naši državi dani vsi pogoji. Ne samo za potrebe naše države, marveč tudi za potrebe velikega dela tujine v mednarodni trgovini. Naša papirna industrija pa še ni toliko napredovala, odnosno se ni toliko potrudila, da bi zadoščala in kolikor toliko ustrezala vsaj domači potrebi. Vse preveč se ščiti tujo papirno industrijo na našem papirnem trgu. čudna zaščita, ki jo vodi naš papirni kartel na škodo našemu narodnemu in državnemu gospodarstvu! Tovarniško ceno papirju določajo po teži, ne po površini papirja, kakor seveda tudi ceno celulozi. Lažji papir je naravno dražji ko težji papir. Raba papirja .se pa kajpak ne vrši po teži, marveč po Površini papirja. Papir se na dolgem potu od tovarne do prodaje na drobno podraži včasih na mnogokratnik prvotne, tovarniške cene, ki pa je sicer taka, kakršno določi papirni kartel. Nedavno so jo povečali raznim vrstam papirja za 10 do20°/o. Začetek julija je »Hrvatski dnevnik« to stvar pojasnjeval in jo kot splošno škodljiv pojav tudi bičal. Naš papirni kartel se je dogovoril z nemškimi izvozniki papirja, da se v Nemčiji zagotovi izvoz 460 vagonov papirja v Jugoslavijo. Toliko papirja je Nemčija že doslej izvažala v Jugoslavijo, toda po takih konkurenčnih cenah, ki našim velc-papirnicam niso dopuščale dobičkov, kakršne so si želele. Svrha navedenega sporazuma je torej bila odstranitev vsakršne konkurence med našimi tovarnami za papir in med nemškimi uvozniki papirja. Naš kartel papirja tako omogoča tujcem enako povečanje cene papirju, cene do- Precej nejevolje je v gospodarskih kro gih zbudilo zadnje leto dejstvo, da so morali izvozniki, ki so dobili iz neklirin-žkih držav devize za prodano blago, precejšen del t e h plačilnih sredstev oddati Narodni banki oziroma državi, in to po Uradnem tečaju, ki je znatno nižji kot tečaji v svobodnem, to je na pravem borznem prometu. Množina deviz,, ki so jih .morali odstopiti, je znašala doslej 25%, bila pa je prejšnja leta precej večja. Država si je za svoja plačila deviznim državam na ta način brez posebnih žrtev priskrbela potrebna sredstva, na škodo naših trgovcev, ki zaradi tega niso prejeli mačemu papirju se pa itak nekako avtomatski povečajo in večji zaslužek našim papirnim kartelirancem je zagotovljen, ne da bi bilo treba proizvodnjo papirja doma povečati. Kot vzrok za podražitev papirja za 10 do 20°/» navajajo seveda »podražitev surovine za papirno industrijo na svetskem tržišču.« Ta izgovor drži toliko kot drugi podobni izgovori. Pravi namen omenjenega sporazuma so pač bili večji dobički kartelirane papirne Industrije — brez vsakršnega rizika in brez kakršnega koli truda ali večjega dela. Domače tovarne za papir zaslužijo brez tega »priboljška« mnogo več, nego ustreza pristojnemu »meščanskemu zaslužku.« Vsak pismen človek ve, kakšnega pomena je papir v prosvetnem, političnem in gospodarskem življenju naroda. Pomislimo samo na milijonsko tiskanje knjig, časopisov, obzornikov in novin! Javne pa zasebne ustanove in poedinci so veliki potrošniki papirja. Povečanje cen papirja ne zadene samo tiskarskih podjetij, marveč otežkoča naše celokupno gospodarstvo in se neugodno odraža tudi v naši trgovinski bilanci. Papirni kartel se za vse to očividno malo zmeni. Zato bi bilo treba preiskati, kdo vse odločuje v njem in kdo vodi domačo trgovino . s papirjem. ’ Prave krivce je treba trdo prijeti. Ker marsikdo prave povzročitelje podražitve papirja išče ali vidi drugje, ne pa tam, kjer so v resnici, smo danes nanje s prstom pokazali. Neka pojasnila, ki jih daje kartel javnosti po listih v opravičbo za podražitev papirja, stvarno samo potrjujejo vse to, kar smo tu povedali. Počkov. * Obrtniška razstava bo od 6. do 20. avgusta v št. Vidu nad Ljubljano, kjer pride zlasti krasno pohištvo vseh vrst do veljave. za svoje blago polne vrednosti, ampak veliko manj. Kot primer bodi navedeno, da znaša tečaj angleškega funta, ki po navadi služi kot podlaga za izračunanje vrednosti inozemskih plačilnih sredstev, v svobodnem prometu sedaj 256.40, uradni tečaj, po katerem je Narodna banka plačevala prevzete devize, pa le 206 dinarjev. Izvoznik je torej prejemal za svoje blago, ki ga je pošiljal v neklirinške države, za funt le povprečno 244 din mesto 256.40. Ker je razlika med. borznim tečajem in tečajem v svobodnem prometu vedno večja, lahko vsakdo izračuna, za koliko so Sadna letina v Slov. gor. Letošnja sadna letina je slabša od lanske. Med jabolčnimi vrstami bodo obrodile deloma le zgodnje. Jesenska in zimska jabolka pa kažejo skoraj pOvsod skrajno slabo. Mnogo boljše bodo obrodile slive in hruške. Za slive se obeta cvetoča kupčija, ker jih bomo lahko izvažali. Položaj v vinogradih je splošno dober. Nevarnost peronospor$ je radi rednega škropljenja vinogradnikov skoraj povsem odstranjena. Radi ugodnega toplega vremena bo letošnji pridelek vina kakovostno izvrsten, bati se je le vremenskih katastrof. ŠUL1NCI. V proslavo kmetskega dela priredi Društvo kmetskih fantov ih deklet v nedeljo, 20. avgusta praznik kmetskega dela s tekmo koscev, na kateri nastopijo najboljši kosci naše okolice. Pred tekmo se bo zbral sprevod; po njegovem prihodu na tekmovalni prostor pa se vrši kmetsko mladinsko zborovanje, na katerem govori delegat Zveze kmetskih fantov in deklet ter okrožja. Po končani tekmi razdelitev nagrad in kmetska veselica. Pridite vsi! Kmetska sloga naj se na našem prazniku utrdi za lepšo bodočnost slovenskega kmetstva. NOVO MESTO. Od Novega mesta proti Žužemberku vodi prometna cesta, po kateri vozi dosti avtov, malih, velikih in tovornih, ki drvijo skozi vasi ter dvigajo prah na visoko in široko. Poleg ceste so naselja in prebivalci teh vasi morajo požirati cestni prah dan na dan. Vodnjaki dobivajo vodo iz zaprašenih streh in prebivalstvo mora piti potem onesnaženo vodo. Ako bi avti vozili s zmerno hitrostjo, bi bilo mnogo manj prahu po hišah. Vsekako bi naj gospa »Higijena« preskrbela prebivalcem ob cesti pokrito vodo, in napeljavo vodovoda.. ADRIJANCI. V tukajšnji osnovni šoli je nekaj tednov bivala skupina ljubljanskih akademikov, ki so proučavali razmere na prekmurskem kmečkem podeželju in pomagali prekmurskemu kmetu. Bivanje študentov, ki sta ga omogočila predvsem Branibor in YMCA, je slej ko prej omembe vredno tako z narodno-obramb-nega vidika, kakor tudi s kulturnega. Ob tej priliki bi bilo želeti, da se čirhveč slovenskih študentov pozanima za oddaljeno, toda lepo in ljubezni vredno Prekmurje in njega tež-koče. GOSPODARSKE VESTI Pšenični pridelek Francije cenijo letos na kakih 76 milijonov metrskih stotov. Lani jih je bilo dobrih 80 milijonov. Skupaj z lanskim presežkom ima Francija letos na razpolago 102 milijona metrskih stotov pšenice, sama pa potrebuje 72 milijonov, tako da lahko izvaža celih 30 milijonov stotov. Ker ne vedo, kam s toliko pšenice, jo bodo nekaj spravili za rezervo, ostanek pa po možnosti predelali v špirit ih podobno. Jugoslavija v tenisu v Evropi prva Krasna zmaga naših mušketirjev med najboljšimi nemškimi igralci v tenisu. — Meriti se nam bo treba z Avstralijo za svetovno prvenstvo. V nedeljo so bile oči všeh jugoslovenskiii sportpikov, pa tudi drugega občinstva obrnjene v Zagreb, kjer se je odločalo, katero teniško moštvo je poslej prvo v Evropi. Gre namreč za vsakoletno borbo za Davisov pokal, ki si ga pribori reprezentanca one države, ki ostane končna zmagovalka. Zmago. yalci posameznih kontinentov se potem spoprimejo med seboj za svetovno prvenstvo. Ne sme se pa ta teniški boj. zamenjati 2 Wimb!edonom pri Londonu, kjer se takisto vsako leto vrši boj za svetovno prvenstvo poedincev. Letos ima Jugoslavija v tenisu izredno, skoraj bi rekli pasjo srečo. Pomisliti pa moramo, da znajo naši fantje res tudi nekaj in da so nedeljsko zmago tudi res zaslužili. Bili pa so v tako čudoviti formi, da se je temu divilo tudi inozemsko občinstvo, ki je prisostvovalo tekmi. V Wimbledonu se je naš najboljši mušketir, Zagrebčan Franc Punčec, postavil v boju za svetovno prvenstvo na tretje mesto in je potolkel celo vrsto favoritov največjih držav. V soboto se je v Zagrebu spoprijel doslej najboljši par Hankel in Menzel iz Nemčije z zastopnikoma Jugoslavije, Punčecem in Francem Kukuljevičem. Naša dva sta imela smolo in sta podlegla, čeprav zelo častno. V nedeljo pa je bil finale za končno zmago v evropskem pasu. Naša mušketirja Punčec in Dragan Mitič sta igrala v taki formi, kot menda še nikoli poprej. Posrečilo se jima je, da sta svoje nemške nasprotnike Gopferta in Henkla porazila s končnim rezultatom 3:2. S tem se je Jugoslavija pomaknila na prvo mesto v Evropi. Sedaj ima proti sebi le še avstralsko reprezentanco v boju za svetovno prvenstvo. RAZNO * Gasilski kongres bo od 13. do 15. t. m. v Ljubljani. Pričakujejo veliko udeležbo it vseh delov Jugoslavije. Pretekli teden je soboška akademska mladina poleg številnih Sobočanov pospremili k zadnjemu počitku svojega tovariša Gabrijelčiča Nikota, narednika-gojenca mornariške častniške akademije, ki je umrl v cvetu mladosti. Naj počiva v miru! * Stavka pekovskih pomočnikov v Celju ki je trajala teden dni, je končana. Sedanji kolektivna pogodba se je podaljšala, obenent pa se je znižal tedenski odtegljaj pomočnikom za hrano od 100 na 70 dinarjev. Kljuh temu, da nekatere točke še niso popolnomi pojasnjene, je bil Sporazum v bistvu dosežen. * Zdravstcvni dom dobi Marija Snežna s pomočjo občin, banske uprave in higienskega zavoda v Ljubljani. V domu bodo nameščeni dečji dispanzer, šolska poliklinika in ubožn* ambulanca, kasneje pa tudi kopališče in pro-tituberkulozni dispanzer. * Srednjo vinsko letino pričakujejo letos v Sloveniji, zlasti v severnih predelih. Računajo da se bo.pridelalo.nekaj manj kot lani. Pravda okoli novega viničarskega reda Vinogradniki so vsem viničarjem carskemu redu - odpovedali s 1. avgustom službe - Vinogradniki proti novemu vini-Upravičeno ? Ni še dolgo, ko je bil sklican v Ljubljani banski svet, ki je uzakonil novi viničarski red. Z uredbo je hotela banska uprava urediti razmere med lastniki vinogradov in njihovimi viničarji. Znano je, da živijo viničarji ponekod v Slovenskih goricah ter v Halozah v nevzdržnih razmerah, in da so na ljubo in, neljubo prepuščeni svojim delodajalcem. Nihče Pa seveda ne trdi, da so krivi povsod slabili razmer, v katerih živijo nekateri viničarji, samo vinogradniki, ampak je pre-često kriva bede in neurejenosti viničarjevega položaja splošna gospodarska kriza, ki je vrgla nekdaj urejeno gospodarstvo iz njegovega normalnega teka in razvoja. Iz odklonilnega stališča, ki ga zavzemajo vinogradniki proti novemu viničarskemu redu, pa čutimo, da se je banski svet pri novi uredbi zavzel za viničarje ter težil k temu, da jim enkrat dokončno uredi njihove razmere. Preteklo nedeljo so se zbrali mariborski in okoliški vinogradniki ter se na splošnem izrekli proti novi viničarski Uredbi in celo sklenili, da bodo s 1. avgustom (zadnje se je med tem že zgodilo) odpovedali službe vsem svojim viničarjem in da ne bodo jemali v službo novih viničarjev. Udarec je vsekakor zelo hud, ki pa bo v praksi skoraj neizvedljiv. Kdo bo delal vinogradnikom vinograde, če ne viničarji? Dalje viničarsko delo tudi ni tako enostavno delo, da bi lahko postavili v vinograd kogar koli. Glavni spor, okoli katerega se je začela pravda okoli novega viničarskega reda je ta, da novi viničarski red z vso odločnostjo zahteva od vinogradnikov, da redno plačujejo viničarje in da ne kršijo svojih obvezhosti do njih. Vinogradniki pa trdijo, da nekateri rednega plačevanja ne zmorejo, ker niso določene neke gotove cene vina, in da niti ne vedo, ali bodo lahko vino prodali in koliko ga bodo prodali, če je torej viničarska uredba predpisala določene plače viničarjem, bi morala istočasno izdati zakon, ki bi določal cene vinu, in navsezadnje tudi na kak način uredil prodajo vina. Zadnje pač najbolj resno izpodkopava temelje novega viničarskega reda. Vinogradniki so se nadalje izrekli tudi proti triletni viničarski stalnosti, kar je manj razumljivo, kajti vsak vinogradnik, ki bo lahko obdržal viničarja po enoletni poizkusni dobi, ga bo lahko obdržal še dve leti. Ugovarjali so še končno tudi proti temu, da je novi viničarski red uzakonjen preko njih med Strokovno zvezo in bansko upravo. Eno je nesporno: vinogradnik, ki ima kolikor toliko urejeno gospodarstvo, ki mu ga vodi viničar, se pač mora zavedati, da je njegova dolžnost, da da viničarju, kar mu je dati dolžan. Z zahtevo po določanju cen in po urejeni prodaji vina — čemur zdrava pamet ne oporeka -pa vinogradniki sami silijo v socializacijo ter se odrekajo lastne vzpodbude, rč. Poživljenje izvoza v klirinške države Izvozniki dobe polno vrednost za prodano blago gospodarskih krogih Naša mladina Žetev pod Donačko goro Femni oblaki so sicer ves dan motili priprave mladih kmetsko-mladinskih po-krefašev, vendar sc je v popoldanskih urah toliko zjasnilo, da je kmetska- ntla-| dina Društva kmetskih fantov in deklčt pod Donačko goro lahko dostojno. proslavila praznik dela, praznik žetve in krui ha. Takoj po tretji uri je že prikorakala povorka žanjic, vezačev, zastavonoš in drugih skupin pred slavnostno okrašeno tribuno. Med zelenimi. griči je odmevalo mogočno vriskanje mladih pokretašev, -ki so v polni pripravljenosti v vsakem trenutku na razpolago svoji slovenski zemlji. Med navdušenim vzklikanjem se je povorka razporedila v polkrogu okrog tribune, nato pa je povzel besedo predsednik društva tov. Gobec. Po prisrčnem pozdravu 'je nato podal besedo delegatu Zveze, tajniku Ivanu Nemcu, ki. je :z. odločno in trdo besedo obrazložil: pomen praznika žetve ne samo za kmetskega človeka, ampak za ves narod. Skozi šumeče gozdove' so skrivnostno odmevale besede govornika, ztata pšenica pa je drhtela .v lahni: sapi-in . hotela pritrditi iz srca prihajajočim besedam. Vsa množica se je združila v eno dušo, vsi so rekli, da so izgovorjene besede resnica, na kateri gradi svoje delo ves. kmetsko-mladinski -pokret. Po mladinskem zborovanju je sledila zanimiva tekma žanjic, ki je vsej dolini prinesla novih nad in nove vere, da bo mladi rod ustvaril več za srečo in bodočnost svojega rodu. Nobena žrtev ni predragocena za vsajenje vasi. Mi Gubčevi borci korakamo odločno naprej! — Iz zveze kmetskih fantov ih deklet Murska Sobota * Prekmursko okrožje Društva kmetskih fantov in deklet priredi 6. avgusta medkrožno tekmo koscev s ptujskini okrožjem. Prireditev bo ena izmed največjih kmetsko-mladinskih manifestacij v Prekmurju. Nihče ne sme izostati. Zagradec na Dolenjskem Da proslavi veličino kmetskega dela, priredi Društvo kmeskih fantov in deklet v nedeljo 13. avgusta tekmp koscev in grabljic. Ob 2. uri popoldne se bo zbrala pred tov. Lo-betom povorka, ki bo krenila na tekmovališče, kjer se bo vršilo najprej kmetsko-mladinsko zborovanje, nakar bo sledila tekma koscev. Po končani tekmi bo razdelitev nagrad in kmetska veselica pri tov. Lobetu. Kmetska mladina iz Zagradca se pridružuje veličastnim in zmagovitim pohodom kmetske mladine širom Slovenije, zato so vabljeni vsi njeni prijatelji iz bližnje in daljne okolice, da se udeleže kmetskega praznika v Zagradcu. V slogi in delu vstaja slovenska vas! Vrhnika Slovenski kmetski mladini, ki je organizir rana v Društvu kmetskih fantov in deklet in ki proslavlja kmetsko delo, se pridružuje tudi vrhniško Društvo kmetskih fantov in deklet ter priredi v nedeljo 13. avgusta veliko tekmo koscev. Pred tekmo se bo formirala veličastna povorka kmetske mladine, predstavljajoč najrazličnejše motive iz kmetskega dela, nakar pa bo veliko kmetsko-mladinsko zborovanje, na katerem bodo govorili pred- stavniki kmetsko-mladinskega gibanja. Kmetska mladina in njeni prijatelji, udeležite se praznika kmetskega dela na Vrhniki in se pridružite zmagovitim kmetsko-mladinskim vrstam! V slogi modelu korakamo novi in lepši bodočnosti nasproti! Kmetski praznik na Krškem polju Kot vsako leto bo' tudi letos na Krškem polju velik ‘ kmetski praznik, na katerem bo nastopila tudi organizirana kmetska mladina. Dirkalno in jahalno društvo bo priredilo 6. avgusta velike konjske dirke v naslednjih etapah: 1. dirka Krško: 2. dirka »Dravske banovine«; 3. »Zagrebška jahalna galop«; 4. dirka »Dravske banovine«- (drugi heat); 5. dirka »internacionalna enovprežna#; 6: dirka »Dolenjsko«; 7. dirka »Dravske banovine« (tretji heat); 8. dirka »kmetska jahalna ga- lop«; 9. dirka spominski Rudolf Warren -- Lippitt«; 10. dirka »Zagreb — jahalna galop z zaprekami.« Prijave sprejema Dirkalno in jahalno društvo v Krškem do 2. avgusta. Kmetska mladina! Udeleži se tega tradicionalnega kmetskega praznika na zgodovinskem Krškem polju. Pokaži se javno in neustrašeno manifestiraj za kmetsko misel in delo! Naj ne bo kmetskega fanta, ki bi ostal ta dan doma in dekleta, ki bi ne sodelovala v povorki, katera naj bo izraz naše volje ih hotenja za lepšo hodočnost. Zveza kmetskih fantov in deklet poziva vsa okoliška Društva kmetskih fantov in deklet, da se udeležijo praznika z okrašenimi vozovi, ki naj prikazujejo različne načine kmetskega dela. Kdor ne bo sodeloval pri vozovih, ta se naj udeleži povorke s kolesom ali konjem. Dekleta, poskrbite, da bo ta dan na Krškem polju dovolj cvetja in zelenja, kar naj bo vaš ponos! OlajSajte si teiavno poljsko delo v vročini Ljudje, ki se bavijo s poljedelstvom, so sedaj večinoma na polju. Od zore do mra ka vihte poljsko orodje.-Naporno je poljsko delo, kajti poljedelcev delavnik je najdaljši, a povečava mu trpljenje pripekajoče :soncc. Opaziti pa moramo vsi, ki se češče gibljemo med delovnim kmečkim ljudstvom, da je kljub svoji marljivosti in spretnosti vendarle prav nerodno. Ne vedo si olajšati svojega težavnega dela. Nikjer ne vidimo tako temeljito, naravnost zimsko oblečenih ljudi, kakor ravno na polju. Moški so še kolikor toliko znosno oblečeni, čeprav imajo le redkokdaj srajco s kratkimi rokavi, ali pa praktično majico, ki vpija pot, pogosto pa dvojne stare hlače, da zaplate - spodnjih prikrijejo luknje zgornjih, namesto da bi si nabavili širje a lahke hlače iz mornarskega platna, kakor jih imajo navadni delavci. Na glavo pa ne sodi pol stoletja star ni masten klobučevinast klobuk, temveč slamnik. i Mnogo obupnejše so pa še oblečen-ženske, ki se naravnost kuhajo in parijo pri poljskem detu. Imajo na sebi eno, p? .gosto pa celo dve bluzi z dolgimi fokavi' kateri so tesni kot črevo. V silni vročini jih vihajo navzgor, a uhajajo jim neprestano 'zopet navzdol. Ako pa se ustavijo na nekem mestu, se rob rokava tako zaje v meso, da naravnost ustavlja krvni obtok. Razen bluze imajo na -sebi navadno še po dvoje kril, v pasu tesnih, navzdol pa- bogato nabranih in dolgih, na nogah pa čevlje z občudovatnja vrednimi visokimi gornjimi deli ali pa gumasto obutev. Ah ne bi bila prildadnejša udobna dečva iz lahkega materiala in s kratkimi rokavi? čemu toliko nepotrebne muke? KUHINJA Za ženo In dom Nekaj o serviranju V večjih kmečkih hišah imajo navado, ua ob priliki raznih domačih praznikov (godovih, porokah, kolinah, spravljanju poljskih pridelkov itd.) prirejajo cele pojedine, na katere povabijo mnogo gostov in jim prav gostoljubno postrežejo. Vse poteka v najiepšem redu in sijaju, da človek skoraj rte bi verjel, da je v kmečki hiši. Le pri serviranju se navadno vidi nekaka zadrega. Temu se končno ni čuditi. Strežejo gostom navadno domače ali sosedove hčerke, gospodinja sama ali njena pomočnica. ‘ Ker se najdejo le redke, ki so dovršile kakšno gospodinjsko šolo ali tečaj, jim ne smemo zameriti, če so v serviranju več ali manj nepoučene in pri tetri opravku plahe in nerodne. velikega pomena je, da je dekle, ki gostom streže od pet do glave čista, obuta v lažje čevlje, opasiana z belim predpasnikom in lepo počesana, če so lasje preve- zani z belo rutico ali trakom, je še bolje. Predvsem pa morajo biti čiste roke. Juho navadno postavimo pred goste, da jo nalivajo sami, ali pa jo naliva gospodinja, ki ima prvotno vse krožnike za juho pred seboj, pred goste pa jih odndša ona oseba, ki streže. Vsaka jed se servira od leve strani. Strežnik je tih in odgovarja le na gostova vprašanja. Na servirnem krožniku mora biti poleg jedi primeren pribor za zajemanje. Vsako nezgodo popravi strežnik, ki ima pri sebi vedno servieto. Umazane krožnike pobiramo vedno z leve strani. Servirati pričnemo pri najuglednejši osebi, kateri damo tudi najboljše mesto, če je več enako odličnih oseb, pričnemo servirati prvo jed pri eni, drugo pri drugi osebi. Vse pa vršimo z neko neprisiljenostjo, ki prijetno vpliva na goste. Domača sredstva za negovanje zunanjosti 2enske, katere je življenje iz katerega koli vzroka prisililo k bivanju na deželi, se čutijo v marsičem prikrajšane. Pogosto jih čujenio, kako vzdihujejo, da bi se tudi one negovale, a nimajo na razpolago vseh onih kožriietičnih sredstev kakor meščanke. Ne zavedajo pa se, da jih meščanke baš v tem pogledu celo. zavidajo. Katera pa so najboljša sredstva za negovanje polti? Ali ne spadata na prvo mesto zdrava, priprosta in z zelenjavo izpolnjena hrana in pa sonce, katerega se deželanke lahko naužijejo sredi zelenih livad in čistega zraka v mnogo večji meri nego meščanka. Torej zdrava hrana in pravilna prebava ter sonce in svež zrak povzročajo lepo, zdravo in gladko polt, če se pa tu in tam le pojavijo kakšne motnje, najdemo v domači hiši vse polno pripomočkov za Izboljšanje. Izvrstno koz- metično sredstvo je surovo mleko. Mešanica surovega mleka in mehke vode je Izborna za umivanje lica. Prav tako je dobro umivati lice v soku kumar ali pa ga namazati s svežimi jajci. Tudi masaža lica z maslom je zelo priporočljiva. Od časa do časa je dobro umiti lice s kamilč-nim čajem. Posušeno lipovo cvetje in posušene kamilice so vonljjvi dodatki za kopel. Glavo pa si najbolje umiješ z deževnico, kateri priliješ močnega kamiličnega čaja. Torej, nobena naj ne bo nesrečna radi bivanja na deželi, ko si pa lahko na mnogo cenejši način dobi boljše nadomestilo za marsikaj, kar se v mestu kupuje za drag denar. Potikajte'M® Angleški grah. Skuhaj grah z zelenjavo, potem ga odcedi in vzemi šopek ven. Razgrej presnega masla, deni noter drobno zrezanega zelenega peteršilja in malo moke, naredi ble-dorumeno prežganje ter zalij z juho. Ko se že pokuha (gosto ne sme biti), deni noter grah, potresi ga s sladkorjem, dobro prepolji ali rahlo premešaj, pa daj na mizo. Krebulja v' masleni omaki. Krebuljo skuhaj in osnaži, potem jo razreži z zobčastim ali navadnim nožem na koleščke. Razgrej 2 žlici masla, deni noter drobno zrezanega peteršilja in 2 žlici moke ter naredi bledorumeno prežganje; v to daj zrezane korenine, zalij malo.z juho ali vodo,.primerno osoli, pa je gotovo. - Grah po angješko. Malo zelenega peteršilja, krobuljice, pehtrana in list melise zveži, deni v lonec, zraven pa še 1 1 izbranega gra-ha; to zalij, s kropom, osoli pa naglo skuhaj; potem ga odcecfl, vzemi šopek zelenjave ven, deni noter za jajce presnega masla in malo tolčenega sladkorja: ter pokrij. Ko se sladkor stopi, prepolji grah dobro ter daj na mizo. Angleški grah drugače. Skuhaj grah z zelenjavo,, potem ga odcedi in vzemi šopek ven. Razgrej presnega masla alj masti, deni noter drobno zrezanega zelenega peteršilja in malo moke, naredi bledorumeno prežganje ter zalij z juho. Ko se že pokuha (gosto ne sme biti), deni noter grah, potresi ga s sladkorjem, dobro prepolji g1i rahlo premešaj pa daj na mizo. Fini sirovi cmoki. Zreži 3 žemlje ali 15 dkg kruha na kocke. Nato razgrej košček presnega masla ter zarumeni v njem malo zelenega peteršilja. Nadalje sežvrkljaj v */g litr.a mleka l rumenjake, -1 pesti sira (iz kislega mleka)* in .malo šoli. .S tem polij žemlje, in pusti, da se ‘napoje. Potem primešaj rahlo sneg. o,d /4 beljakov in toliko moke, da se sprimo; naredi za jabolko velike cmoke ter jih zakuhaj v slani, vreli vodi. Kuhane poberi v skledo, pofresi drobtinami in zabeli s presnim maslom. Masleni čokoladni Štrukelj. Mešaj 4 rumenjake s 7 dkg sladkorja z vanilje. Primešaj 12_ dkg-ogrete ali zribane. čokolade, 10 dkg fino' stolčenih orehov ali mandeljnov in sneg 4 beljakov. Razvaljaj masleno testo za nožev rob debelo, pomaži ga z nadevom pa zavij rahlo od obeh strani proti sredi. Deni ga na s papirjem pokrito pločevino, pomaži z jajcem ter speci. Pečeno razreži na koščke in potresi s sladkorjem. Pljučna pečenka s smetano. Vzemi 2 kg pljučne pečenke, potegni z nje kožo in žile, pretakni s slanino, nasoli in peci kakor drugo pečenko; polivaj zo tudi z maslom. Ko je lepo rumena, potresi pp njej 1 žlico moke, in ko še ta zarumeni, deni nanjo 5 žlic smetane, nato limonove lupine in 3 žlice juhe, da prevre; ko jo daš na mizo, precedi nanjo to moko. Ponarejen srnin hrbet. Prav fino zmelji ali sesekljaj 1 kg govejega mesa (še bolje je, čt vzameš polovico prašičjega mesa); prideni k mesu 15.dkg kruha, namočenega v mrzli vodi ali juhi in ožetega, pol žlice čebule in malo zelenega peteršilja, ocvrtega v žlici masti; nadalje prideni malo popra, 2 zrni strtega cesjia, pol žličici soli, 5 dkg prekajene sla-podolgovato, za pest debelo štruco, povaljaj nine, zrezane na-drobne kocke in eno jajce. Vse to z rokami prav dobro ugneti in upodobi jo v moki In položi v pločevino. Razbeli S dkg masti in jo zlij na štruco ter jo peci pol do tričetrt ure, med tem jo večkrat polij. Ko je štruca lepo rumena, jo polij z V» kisle smetane in čez malo čaša prilil še zajemalko juhe-Ko sok malo prevre, zreži pečenko na zi;ez.Edinosti« v Mariboru.' Za konzorcij odgovarja Andrej Žmavc, ravnatelj v pokoju. - Odgovorni urednik Jaroslav Dolar* novinar, — Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnateliteli Stanko Detela, vsi v Mariboru.