TURISTIČNI PROMET Za Bežigradom predvsem tuji gostje LeioSnja devetmeseCna turistična bera v obiini Beiigrad je izjemno zanimiva. 2e ob zakJjufiku lanskoletne luristifine sezone smo zapisall, da so turistični rezultati za Bsirgradom nadpov-prečni. saj je ob koncu leta 1984 inozem3ki turistični promet v občini v primerjavi z letom prej porasel kaf za 42 odstotkov. Ko to pot ocenjujemo letoSnje devetmesečne uspehe ali neuspehe moramo lanskoletno ugotovitev zapisati znova. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko je inozemski turlstični promei v obdobju januar - september v primerjavi z lanskoletno visoko Startno osnovo znova porasel: pti Števitu tujih gostov za 67 odstotkov in pri Številu tujih prenočitev za 40 odstokov in to pri absolutno nekoliko manjSem številu v pretežni meri sezonskih prenofiilvenih zmogljivosti. Po statistiCnih podatkih je bilo lani za Bežlgradom turiatom namenjenih 562 dejanskih in potencialnih feiiSi na urejenih prostorih SotoriSfia na Jeiici, medtem ko jift je biio letos 540. če pogledamo devetmesefine statistične podatke za občino BeŽigrad nekoliko pobllie. so rezultati naslednji: I-1X 1984 t-IX1985 indeks GostiakupaJ 17.741 23.433 132 domad 8.993 7.833 93 tU» 9.348 15.600 167 Prenočitve skupa) 33.697 35.989 107 domaCe 17.011 12.655 74 tuje 16.686 23.334 140 Ob izrednem povefianju inozemskega turistifinega prometa lahko ugotovimo, da je domači krepko nazadova! Domačth goslov se je za Bežigradom ustaviio kar 7 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej, medtem ko je bilo njihovth prenočitev celo za četrtind manj; skupan tunstiini promei pa je na račun Inozomskega lurisliinega prometa kljub temu veLji. Razmerje med domačim in inozemskifn turistiCnim prometom se je znova krepko prevesilo v prid lujemu, saj odpade na sled-njega tako pri goslih kot pri prenočitvah kar dve tretjini prometa. S svojim skromnim Slevilom posteljnih zmogljivosti ustvan občina Bezigrad kar 12 odstotkov inozemskega luhstičnega prometa v Ljubl/ani. Če naredimo bezno prlmer|avo s turistifinlml rezultati v Sloveniji fn v Ljubljani, ugotovimo naslednje: - v Sloveniji je bilo na viSku turistične sezone, ko so odprti tudi vst kampi na voljo 82.779 turisiiCnih ležiSfi: - StevilcTdomaiih gostov in prenofiitev se je v devetih mesecih letos v vsej Sloveniji povečaio za 3 odstotke; - število v Sloveniji regtstnranih tujih gostov )e za 12 odstotkov In - Stevilo tujih prenočitev za 17 odstotkov vetje kol v enakem obdobju leto prej; - razmerje med domaCim In inozamskim tunstlčnim prometom je 55:45 v prid domaCemu; - Ljubljana je razpolagala v letojnjam Istu s 3.986 turlstičnimi posleljami; - statistifino voden domači in luji turistični promet pa je bil v devetth mesecih letos znatno skromrtejil od bežigrajskega, Stevilo domačih gostov je bilo večje za 1 odstolek, Sleviio domačlh pre-nočitev za 2 odstoika, Stevilo lujih gostov za 5 odstotkov in Stevilo tujih prenočitev za 4 odsiotke. PodrobnejSi podalki so razvidni iz tabele Turistienl promet v LJUBLJANI: I—IX 1984 1—IX 1985 indeks Gosti skupa) 395.252 405.338 103 domaii 269.795 273.507 101 tuji 125.457 131.831 105 Prenočitve skupaj 553.714 567.104 102 domače 364.170 370.833 102 tuje 189.544 196.271 104 Glede na to, da Ljubljane ne uvrSLamo med stacionarne turi-stične kraje tudi ne moremo pričakovati posebno dolge pov-prsčne dobe bivanja bodisi domaiih bodisi tujih goslov. V Slove-niji se zadržujejo luji gosti v povprečju 3,5 dnl, v Ljubljani in prav tako za Bezigradom pa 1.5 dni. Rezultati kakrine v letošnjem devetmesečnem obdobju beie-Ztmo za Bežigradom kažejo na to. da je občina Bežigrad, pa fieprav brez večjega gostmsko prenočitvenega objekta, turistično zanimiva občina m da je srednjerotna planska usmeritev, ki daje ustrezen poudarek tudi tei dejavnosti, več kot pravilna. DANICA ZORKO