tli 1 N*jv*iji sler.eteld dnevnik t ZHmzeaih državah Velja za vse leto • - $6.00 H $3.00 e $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za pol leta Za New York celo leto LAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Da3y k» the United States. Ismed every Jay Except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. rEUSFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Blatter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 10. — ŠTEV. 10. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 13, 1927. —- ČETRTEK, 13. JANUARJA 1927. TELEFON: CORTLANDT 2870. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. MEHIŠKA VLADA ZAVRAČA C00LIDGEVE TRDITVE Mehika je odločna zanikala resničnost trditev Coolidge-a v poslanici na kongres. — Poslaništvo je objavilo izjavo, zunanjega ministrstva. — A gr ar ska stranka podpira Callesa. — Izkrcanje nadaljnih ameriških mornariških vojakov. Divjanje influence po zapadni Evropi. Najbolj prizadete so Svi-ca, Španska in Francija. Število smrtnih slučajev se je podvojilo v Madridu. WASHINGTON, D. C., 12. januarja. — izjavi, katero je objavilo tukajšnje mehiško poslaništvo, dementira mehiški zunanji minister Saenz trditve predsednika Coolidge-a, da je pospeševala mehika upor proti vladi Diaza v Nicaragui. Izjava tudi odločno brani nove zemljiške in petrolej-ske postave. Medtem ko so izjavo prevajali, je bil državni tajnik Kellogg s svojimi pomagači zaposlen s pripravljanjem svojega poročila, katero bo predložil senatnemu komiteju za zunanje zadeve, da jo ojači trditve predsednika Coolidge-a. Saenz vztraja pri pravici Mehike, da prizna Sa-caso kot predsednika Nicaragve, a dostavlja, da nima Mehika nikakih finančnih ali drugih interesov v Nicaragvi in da je priznala Sacaso le radite-ga, ker ga smatra ustavnim voditeljem dežele. Izjava je sicer sestavljena v spravljivem tonu, a vzdržuje v vsakem oziru stališče Mehike napram ameriškim protestom. Poudarja, da ima mehiška!™"5' , da f0™?^ krajevni - - J zdravstveni službi »lede dobave zdravnikov. ŽENEVA. Švica, 12. januarja. Preiskava Lipe narodov glede influence, ki divja v raznih evropskih deželah, je bila vprizorjena na prošnjo zdravstvenih oblasti Združenih držav. Avstralije in drugih preknvorskih dežel, ki se boje raziirjenja epidemije iz Evrope na druge kontinente. Informacije, zbrane dosedaj, se tir-ejo epidemije v Nemčiji, Belgiji, Danski, Španski, Franciji, Angliji, Idski, Italiji, Nizozemski, MADRID, Španska, 12. jan. — Vsa večja mesta Španske poroča-ijo o hudi epidemiji influence in najbolj prizadeta sta bila Madrid in Barcelona. Oeprav ni dobila epidemija tako resnega obsega kot ona iz leta 1918. je bolezen dosti razširjena, da je vzbudila pozornost in vznemirjenje. Umrljivost v Madridu, ki znaša v tem letnem času 70 na tisoč, se je podvojila. Razširjenje epidemije je sledilo skrajnim izpremembam v temperaturi, od sorazmerno prorkega vremena sredi deeembra do izvan-\ rednega mraza ob koncu zadnjega meseca ter pričetku novega, ko je padel toplomer v Madridu na 21 nad ničlo, v drugih krajih v centralni ih severni Španski pa na pet. Občine store vse. kar je v njih MeUon zagovarja strupeno žganje. Zakladniški tajnik Mel-Icti je branil zastrupljeni alkohol pred komitejem. — Andrews je rekel, da je medicinsko žganje manjvredno. WASHINGTON. D. C., 12. jan. Lesni alkohol je najbolj pripro-sto sredstvo, da se izvede denatu-ralizacijo alkohola kot to zahteva!če izmotati t Ministrska kriza ! SOCIJALIST - PREDSEDNIK v nemški republiki J FRANCOSKE ZBORNICE Načrti dr. Curtzusa čaka- Fernand Boufsson je prvi svoje stranke, ki je bil iz-jo na stališče centruma! vel jen predsednikom francoske poslanske zborne- — Porazil je nacijonalista. — Ta izvolitev pomenja zmago za pristaše Brianda. ali nemških klerikalcev. Nemški katoliki bodo še danes objavili svoje stališče slede vključen j d nacijonalistov. \ PARIZ, Francija 12. januarja. — Potom združenja sil pri konečnem glasovanju se je strankam levice v poslanski zbornici na prvem sestanku nove- M^a'^T kl;J:l P posrečilo izvoliti novega predse«™ r:za, iz katere se ho- i i , * , . ........pn.uoi.uui- rgovski minister dr. | . PosIanske zbornice, Fernanda Bouissona, ki postava in znanstvene preiskave,Curtins z novo nemško vlado, ka- pripada SOCljalistični skupini. Njegova i^.vo'ltev ■teri bi naeeloval on sam. čaka naj kaže, da še vedno obstaja V poslanski zboi" definicijo katoliškega centroma __ __1 l j • •• , niso našle za to nobenega nadomestila. Tako je pripovedoval zakladniški tajnik Mellon senatu v od«?o- jrlede stališča napram kabinetu, ki bi vključeval nacijonali*tične v Šviei. Franciji in Angliji. Velike komati je na Kitajskem. V kitaj skem mestu Šang-haju se je pričela pojavljati kriza. — Izvršene so bile številne aretacije Vsa vas masakrirana. vlada številne politične nasprotnike, ki napačno predstavljajo položaj. Mehika pa bo kljub temu nadaljevala z izveden jem svojih postav. Vse razlike v mnenju z Amerikanci naj bi se uravnalo potom splošne komisije. V poslanski zbornici so vprizorili včeraj demo-kratje napad na politiko Coolidgeve administracije, katero je branil republikanec Wood iz Indiane. Debata v senatu bo preložena, dokler ne bo državni tajnik Kellogg podal svojega poročila pred senatnim komitejem za zunanje zadeve. Vqi .j J * i 1- Ki- -iii^jiji, iUMij, nanji, iMzozerasKi, Dlueneld, na zapadni obali Nicaragve, so se Norveški, švedski ter čehosiova-medtem zopet izkrcali ameriški mornariški vojaki Epidemija je posebno močna s transportne ladije Argonne. ™ Admiral Latimer je sporočil državnemu depart-mentu, da je prišlo na iztočni obali, ki je popolnoma pod kontrolo Sacase, na različnih točkah do nemirov. PUERTO CABEZAS, Nicaragua, I 2. januarja. V odgovor na vprašanje glede poročil, da so naprosili liberalci za mirovna pogajanja in da nastopa admiral Latimer kot posredovalec, je izjavil Saca-sa, da ni nikdar odklonil sporazuma za zopetno u-vel javi jen je miru. Svoj čas je sprejel posredovalno ponudbo predsednika Costa Rice ter ne more sedaj sprejeti nobenih drugih predlogov. MEXICO CITY, Mehika, 12. januarja. — Posebna poročila iz Guadalajare pravijo, da je bilo v nekem spopadu med katoliki in občinskimi oblastmi mesta Cocula v državi Jalisco ubitih 2 I oseb in deset ranjenih. Poročilo ne vsebuje nikakih podrobnosti. Poroča, da so dvignile občinske oblasti ugovor proti neki verski demonstraciji, nakar so katoliki napadli občinske uradnike, uslužbence ter policijo. Iz Torreona poročajo, da so se uprli bojeviti Mesquital Indijanci in sicer pod verskim praporom, naj povelje Damasco Barraze, člana Knights of Columbus. Poveljnik v Torreonu je izjavil, da bo v teku štirinajstih dni zatrl vstajo. Hubert Herring, voditelj skupine štiridesetih Amerikancev, ki so preiskavali položaj v Mehiki, je izjavil pred svojim odpotovanjem v New York, da se mora nuditi Mehiki priliko, da izvede svoj program brez vmešavanja inozemstva. Presoja zemljiške, petrolejske in verske kontroverze je nemogoča brez razumevanja tega programa. Po štirih stoletjih tiranstva uvaja sedaj Mehika temeljite reforme, uravnava svoj proračun, gradi šole, ceste in irigacijske naprave ter uveljavlja zopet pravice Indijancev. Neprestani pritisk Združenih držav ter ponovno vztrajanje pri "postavnih pravicah" je le voda na mlin onih, ki vlačijo Mehiko v krvave ttpore ter hočejo uničiti vse pridobitve mehiške revolucije. vor na prošnjo slednjega, da poda.člane. izjavo jrlqde uporabe strupov v Xovo imenovani kancler je imel denaturalizacijske svrhe. Mellon včeraj popoldne konferenco s poje dostavil, da daje lesni alkohol slancem Guerardom. parlamentar-žganju neprijeten duh in okus. jnim voditeljem centruma ter je General Lincoln Andrews, jrlav- pozneje izrazil upanje, da bodo ni izvrševalni uradnik za prohibi- dali naeijonalisti primerne kon-cijo, je rekel pred hišnim komite-Jcesije tako z ozirom na formolno jem zapota in sredstva da so ž^ra- priznanje locarnske politike kot z abija sedaj v medicinske svrhe, slabe kakovo- inci ve-ko- čma za liberalno vlado proti nacionalistični, _ je predstavitelj je bil nasprotni kandidat Andr Maginot, bivši vojni minister ter eden voditeljev nacijonalistov. Po svojem političnem značaju so bile volitve preiskušnja sile med ruhristi in locarnisti, ali boljše rečeno, med pristaši Poincareja in Brianda. Zmaga je bi ia odločno na strani slednjega. Prvo glasovanje je dalo manjhno večino Maginotu in nja? katere se uporablja sedaj v,ozirom na porazdelitev portfeljev. tuai pri drugem glasovanju je Maginot vodil R juerard j, sporoči! toidikaIni kandidat se je nato umaknil v prilog soci- Poslanec Gi sti. Vsled tegra je* vložil predlogo,'eno uro pozneje izvrševalnemu ko-| - i- . 1 • • """ i . — v kateri se zahteva, da naj vlada miteju svoje stranke, ki j>a ni; ' Je zmagal Pl*i zaključnem glasovanju S 284 glasovi proti I 86. Novi predsednik je prvi socijalist, ki j< sama izdeluje vse medicinsko žjra- vprizoril nobene akcije, razven da nje. I je poklical brzojavnim potom svo- Le na ta način bodo mogli paci-l je zastopnike v državnem zboru jenti dobiti resnično dobro žga-jsestanek stranke danes popoldne. j Do tedaj pa bo ostala usoda poje skusov Curtiusa nedoločena. nje. Kongresnik Garner iz Texasar je rekel, da je Schulte, newyorski lastnik številnih tobakaren, spravil v sjrojo last velik del žganja v Zahteve kopačev bil izvoljen na to mesto, katero se smatra za tretji najbolj važni urad v republiki. Kot podpredsednik tekom zadnjih dveh let je pokazal, da ima izvrstne kako-„ , . .. . . "'j vosti za težko naloeo. suče krog ministrstva za notranje j _ *=> zadeve, katero zahtevajo za svo-| Njegovo izvolitev smatrajo kot znak, da se libe- bondu in Andrews je moral to j jega imenovanca tako nacijonali- ralni elementi v kabinetu pod vodstvom Brianda priznati. sti, kot eentristi in demokratje. laLL_ „„ - • i • . , , , ,r- - 4 , . lanRo zanašajo na večino, ce bi prišlo tekom bodo-- Minister za notranje zadeve ima v _ . , j^n^u icivum uul.u j velikanske poinomoči z ozirom na ^ega zasedanja do diferenc v kabinetu glede finan- |vzgojo in vero in čeprav izvajajo č^lih vprašanj. | policijsko službo državne oblasti, Seji v poslanski zbornici in senatu sta predsedo- _ - 'ima cii velik vpliv na izvedenje . -v vi ■»- l i • i trdega premoga P°stav ter vzdrfanje reda. ivala najstarejsa člana, v poslanski zbornici je pov ~_w 'j Očividno se niso naeijonalisti darjal osemdesetletni dr. Pinard, ki pripada radi- O .. 1 . f . odločili do sedaj za koncesije ter kalnemu središču, resnično politiko miru v te i fremogarjl, KI kopljejo tudi niso še stavili nobenih poseb- i ,, ,I7 J «. . i ! - i • 4 i zbornici, ki je neglede na slabo ravname v rman antracitm premog, za- mh zadev, ker čakajo na to. da v ' J o a v Hiidii htevajo boljše varnost- se nairvo °^lasii° druge stranke. cni« zadevah, vedno- sledila vodstvu Herriota in n^n^chi " Stališče berlinskega časopisja Brianda v spravi z Nemčijo, katero je pred krat- ne postave. ffled i2ida poskusov dr. Curtiu- kim odobril celo papež. Ob odobravanju zborni-- sn. da stvori kabinet, je črtalo . TI _!* r» • • SCR.VXT0X, Pa.. 12. januarja, skeptično. Prav posebno pesimi- ^ pa je pohvalil tudi pogum Poincareja, ki se je Antracitni premogarji bodo za- tični glede izida njegovih posku- lotil finančnega položaja, htevali v prihodnjem zasedanju sov so reakcijonarni organi. državne zakonodaje v Pennsylva- - ni j i nadaljne varnostne postave za 0 t i»i o Ji 1 premogarje ter rudarje v sploš- Republika Peru odklo- nem. Na skupni seji eksekutiv q- mla predlog, krajev 1, 7 in 9 so bile sprejete - Madžarska se bo posluževala Reke. BUDIMPEŠTA. .Madžarsko, 12. januarja. — Glasi se. da se bo mi- ŠANGHAJ, Kitajska, 12. jan. Osem angleških bojnih ladij je dospelo včeraj v Hankov. Glasi sc-tudi. da je dospel tjakaj ameriški admiral William s tremi križarka-mi ter ojačenji. ki obstajajo iz mornariških vojakov. Tukaj prevladuje usodepolni molk. Oblasti koncentrirajo svojo pozornost na nalogo, da izslede agitatorje. Izvršene so bile številne aretacije. LONDON. Anglija, 12. jan. — Soglahno s poročili iz Šantunga,j ki so bila poslana semkaj iz Pe-j kinga, so roparji masakrirali vse i prebibalce vasi Vaujrčipao, ki leži kakih petdeset milj od rojstnega kraja Konfucija, Čufu. Vas je štela kakih tisoč prebivalcev. Prebivalci so se baje upirali roparjem, dokler niso dobili slednji ojačenj. s katerimi so obkolili vas, jo zažgali ter masakrirali prebivalce. BRUSELJ, Belgija, 12. jan. — Belgijski zunanji urad je dobil poročila, da so vsi inozemei zapustili mesto Hankov. V gotovih krogih Bruselja se domneva, da je to izpraznenje definitivno. V gotovih poročilih iz Hankova se qpmiguje, da ima narodqa vlada namen ohraniti kontrolo nad koncesijo, katero je prevzela. To je razvidno iz neke proklamacije vladnega komisarja v mestu, v kateri se govori o "prejšnjem angleškem občinskem svetu". Uspešen polet preko And. WASHINGTON. D. C., 12. jan. Kot drugi Amerikanec je preletel mornariški poročnik Cuddihv An- Amnestije na Rusken. naslednje zahteve glede takih in LIMA. Peru, 12. januarja. — Z nistrski predsednik Bcthlen tekom do v Južni Ameriki sličnih postav: včeraj objavljeno izjavo predsed-: svojega obiska v Rimu posvetoval ^ arni izhodi v vseh rovih za nika. da ne more denar uravnati glede pristanišča za Madžarsko ob delavce za slučaj eksplozije. tega vprašanja, je bil očividno ko-j Jadranu. Jugoslavija je že ponu- Boljša ventilacija. Odstranjenje nečno zavrnjen predlog ameriške-' dila Madžarski svojo najboljše j NIŽJI NOVGOROD, Rusija, 13. upr-rahe elektrike v rovih s plini, gn državnega tajnika, naj so kon-. pristanišče v upanju, da si zago- • januarja. _ Predsednik vseruske- \ eč varstva za kopače in odprava ča Tacna-Arica spor potom proda-: tovi podporo Madžarske pri vseh , ga centralnega komiteja. Mihael prahu v rovih. r-beh provinc na Bolivijo. i možnih zaplet Ijajih na Balkanu.' Kalinin, jo pomilostil 2r,0 delav- Splošno izboljšanje postave za Izjava pravi, da je mogoče do- Mefltem pa je ponudila Italija cev in kmetov, ki so dobili Y;idi delavske nezgode, z višjimi od- seči trajno uravnavo le s pomoč- boljše razvito in bližje ležeče ro- raznih pregreškov zaporne kazni škodninami ter krajšo dobo čaka- j0 sredstev, ki harmonirajo z du-nja. Zahtevajo tudi starostno pen- kom in idejami naroda. Cast in zijo ter dovolila za matere. Komi- poštenost morata iti pred materi- svetoval z Mussolinijem cried" ma-toj desetih bo navzoč pri inavgu-. jalninii razmisleki. 'džar>kega kralja, raciji novega governerja. Jobn Fi-| sherja. kateremu bo predložil zahteve premogarjev. ško pristanišče. Razventega so bo Bethlen po- od treh do petih let. Kalinin je izjavil, da ni mogoče teh 260 smatrati politično ali socijalno nevarnim. Obse jeni ukrajinski komunisti. VARŠAVA. Poljska, 12. jan. — Poljska sodišča nastopajo z največjo strogostjo proti komunistom. Včeraj je bil zaključen proces proti 151 ukrajinskim komunistom v Vladimiru Volhinskem z obsodbo 118 obtoženih na dolge zaporne kazni. Devet komunistov je bilo obsojenih na dosmrtno ječo. 60 pa jih je dobilo po štiri leta ječe. ROJAKI, NABOČAJTE S2 NA COA8 NARODA". NAJVEČJ7 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega aH kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo t« ponudba ugajala, posebno !•, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lir« Din. . 000 ____$ 9.46 Lir .... . 100 ..... $ 5.05 Din. . — 1,000 .... S 18.60 Lir .... . 200 ..... $ 9.80 Din. . ... 2,500 ---- $ 46.25 Lir . 300 ..... $14.40 Din. . ... 5,000 ---- $ 92.00 Lir ..... . 500 ..... $23.50 Din. . ... 10,000 .... $183.00 Lir..... . 1000 ..... $46.00 Za poHIJstre, ki presegajo Deeettlsot Dinarjev aH pa Dratlao* Ur doroljajeino poseben aneska primeren popust. kasna pa In^nai pfcss* Isvrftajme ▼ rajkrajtem fcaaa ter na sa straSke fl^-. Posebni podatki. Pristojbina sa tspto-£11» ameriikih doter. lev t Jagodi ariji bi ItaOJI snaga kakor •ledi :sa $29. ail sanji tnaarii 75 centov; sd fŽ5. naprej Š9 t3N. pa f eento «d mketa datarja. Za refie svate pa pt- l FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street pt?oaa: ooktlandt New York, N V. H : GLAS NARODA,. 13. JAN. 1927 GLAS NARODA (SLOVBNB DAILY) JAPONSKA CESARICA IN NJENA MATI Owned and Published by 0LOVBNIC PUBLISHING COMPANY {A Corporation) Frank Sakaer, president.___Lomil Benedik, treasurer. Place of bturineM of the corporation and addresses of above officcn: 82 Cortlandt Sit Borough of Manhattan, New York City, N. Y. " GLA 8 NABO DA " __"Voict of tke People"_ Issued K very Day Except Sunday t and Holidays. Za telo loto velja liti §a Ameriko »* Kanado —__ Za pol leta .$3.00 Za četrl lota__ —$2.50 Za New York ta telo loto $7.00 Za pol leta______........ $3.50 Za inozemstvo ta telo loto -~$7.00 Za pol leta_______... $9.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Ola* Naroda" ithaja vsaki dan izvzemši nedelj in praonikof, Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj M blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče nam mi, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlimdt Street, New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876* NEWYORSKI SLOVENCI ZA POPLAV- LJENCE Novice iz Slovenije rttNUK MIULE*. WASH. O C- Agil na slovenska pevska društva v Greater New Levo na sliki je japonska cesarica Xagako, žena novega japonskega cesarja Iliroliita. Poleg nje je njena mati. Yorku, — Danica, Domovina in Slovan, ki so Xewyorxkega milijonarja Browninga pa veselijo mlada dekleta, pod pogojem, daniso stara ver kot šestnajst let. Mlajša so pa laliko. Tudi za osem ali devet W jako delavna na umetniškem in kulturnem polju, so s svojo nedeljsko prireditvijo omogočila, da po-j staro sirotico se rad zavzame, šilja danes "Glas Naroda*' petindvajseto pošilja-! tev največjim revežem v domovini — nesrečnim! poplavljencem. Skupni odbor slovenskih pevskih društev je že pred časom zamislil to prireditev, pa načrtov ni mogel udejstviti do zadnje nedelje. Na nedeljskem koncertu, ki je bil proizvajan z nenavadno točnostjo in ubranostjo, je bilo presenetljivo dosti udeležencev. Hvala pevcem za uzorno prednašanje in hvala govornikom, ki so vzpodbujali navzočče k največji Smrtna kom. j šla policija v zaklenjenem kov- V Kranjski gori je umrl dr. Ot-|čegu ves njegov denar. Po nadalj-mar Oblak. Pokojnik je bil rodom iz ugledne narodne rodbine v Dol. Logatcu in brat sedanjega tamkajšnjega župana Bogdana Oblaka. Po dovršeni medicinski praksi je pričel izvrševati svoj poklic v Kranjski gori, kjer si je kmalu pridobil splošno spoštovanje. Zapušča soprogo Anico iz ugledne Rutnerjeve rodbine na Vrhniki ter sineka. — 'Xa Bledu je umrl Florijan Ažnjan, posestnik in gostilničar. — Y Logatcu je preminul Pavel Poženel. trgovce in glavni založnik tobaka. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrla po dolgotrajni bolezni Angela Bremec. Krvav dogodek v mestni ubožnici. Na božični dan se je pripetil v'uj uslužbenec Ivan*Pouh, ki je v ljubljanski mestni ubožnici v imel po dosedanjih ugotovitvah Japljevi ulici tragičen dogodek, priliko izyršiti tatvino. Pouh je 72-1 etni France -Sturm in 70-letni pr£ policiji tatvino odločno tajil. nih ugotovitvah se je pojasnilo, da gre za samomor. Samomorilec je bil 54 let star in samec. Tatvinai na mariborski pošti. Že pri zadnjem porotnem zasedanju je bil poštni uslužbenec blister, ki je ukradel na »lavnem kolodvoru vrečo s 125,000 Din. obsojen na dve leti težke ječe. Sodba še ni postala pravo m o«'-na in že imajo na mariborski pošti novo tatvino. Dne 23. decembra zvečer je bila ukradena na poti z poštnega urada v Frankopanovi ulici do glavne pošte poštna vreč« s 5500 Din gotovine in 14 priporočenimi pismi. Storilca dosedaj ni bilo mogoče ugotoviti. Kot sumljiv je bil aretiran pošt Baš sedaj, ko ga toži njegova šestnajstletna žena 4 *■ Peaches" za ločitev zakona, prihajajo čedne stvari na dan. 5 Žena in njena mati mu očitata iiemoralno.sti in nenormalnosti, kakršne k večjem svetopisemska Sodoma pozna. On se pa brani in otepa, češ, da sta ga sedanja žena in njena mati ujeli ter da se više ta razkritja — ne v znamenju morale in razžaljenega ponosa, pač pa zastran denarja, ki ga hočeta izvleci iz njega. Ivan Škafar, ki je bil svojeeasno znan v mestu kot pisarniška pomožna moč. sta šla skupno v mesto in ae tudi hkrati-vrnila rlomov. Ko sta bila že v postelji, se je med obema nenadoma vnel prepir. Škafar je odšel pozneje na hodnik. Kmalu pa je prišel za njim Sturm ■/. nožem v roki in mahnil proti njemu. Zadal mu je več ran na o-brazu in «ra sunil dvakrat tudi v (lesno stran prsi. Močno okrvavljenega Škafarja so prenesli pozneje otvariši v sobo, nakar je bil prepeljan v holnieo. Xjegove poškodbe so precej resne in tudi niso izključene kompli-i kaeije. Kralj krstni boter Celjanki. Atonija Dečman. soproga mesarja in gostilničarja Ferdinanda iDečmana v Celju je porodila pred Proti njemu je bilo uvedeno ka žensko postopanje in je bil predan v zapor okrožnega sodišča. Umrli v Ljubljani. Jakob Štrukelj, delavec, 58 let. Helena Lajovic. dninarica. 20 let. Ivan Srnjak, zidar. 41 let. Janez Oblak, užitkar. 79 let. Lovro Iloenigmann, gostilničar. .14 let. Viktor Slapar, strugarski vajenec. 17 let. Marija Furlan, žena strojevodje. :t4 let. Peter Zgaga Prej so ženske računale, koliko jardov blaga potrebujejo za eno rbleko. Sedaj pa računajo, koliko oblek lahko napravijo iz enega jarda blaga. * Sleherni je .že čiial o mukah in trpljenjih, ki so jih morali prenašati jetniki v Srednjem veku. Mederne jetnišnice so pa opremljene z vsemi mogočimi ugodnostmi. Seveda le nekatere. Ponekod je pa tudi pravi pekel. Tnk pekel je na primer ženska jetnišnica v Alderson. Va. Ko zločinka sliši, da bo v to jetnišni-co poslana, ponavadi pri priči o-medli od same groze in strahu. Ravnateljstvo dotične jetnišnice je pred kratkim odredilo, da ne sme biti v vsem poslopju nobene jra ogledala. Ljudje po Ameriki so radovedni, kako je v W\v Yorku. I, nam se ne zdi nič čudno. k«*r smo vajeni. V Xew Yorku so n&prinier trgovine, ki imajo v izložbenih oknih razstavljeno: ure po en dolar; žajfo za britje; pander; chewing gum; britve; ure budilk"; žepne steklenice za žganje; mare-lc; galose in še na stotin^ drugih stvari. Ponavadi pa ni v trgovini nobena teh stvari naprodaj. V Lakih trgovinah prodajajo samo tobak, cigare in cigarete. Samomor v železniškem vagonu. Dan se je potegnil. Od sv. Treh I kraljih se je podaljšal za peteli-Ko se je inženir liudolf Kralj nov zijaj. Ženske so že začele no-od Zidanega mostu vozil proti l otiti slamnike. Kljub trdi in hudi Zagrebu, je zaslišal blizu postaje sumljivo detonacijo .ki je priha- kratkim dete ženskega spola. Ker =-|ala iz vagona ; podobna je šestnajsti otrok, sta stariša za-'i° bila '1ok" revolverja. Ka za- groš. Vino bo treba pretočiti. To zimi se bliža pomlad. Še par tednov. pa bodo v New Yorku prodajali floridske češnje — češnjo za Navsezadnje mu bodo pa najbrž vzeli tudi krepko prosila kralja za krstno kumstvo. Tudi temu otroku hoče biti baje vse kaj drugega oče. človekoljubni dolžnosti, ki jo imamo v sedanjem i enajstletno punearo, katere se je usmilil ter jo poheeril. tTz kabinetne pisarne je dešla času napram nesrečnim bratom v domovini. .Včeraj zjutraj nam je izročil Mr. John Maček v imenu skupnega odbora slovenskih pevskih društev v Greater New Yorku svoto $372.87 kot čisti prebitek nedeljske prireditve. Svoto smo po- . srezkega poglavarja sledeča brzo-^ j javka: I "Obvestite takoj Ferdinanda in grebškem kolodvoru je zadevo j,, prijetno delo. naj slali Rdečemu Križu v Ljubljano s pripombo, uporabi denar za najpotrebnejše, vsled poplave prizadete Slovence. To plemenito dejanje slovenskih pevskih društev v New Yorku naj bo v vzgled in bodrilo ostalim zabavnim in kulturnim slovenskim društvom p o Združenih državah. V imenu nesrečnih poplavljencev hvala! Vsa senzacij željna Amerika napeto pričakuje, kaj Antonijo Dečman v Celju. Matija . i ; ; • 4. i r, i j i i i iCittbčeva ulica 4. da je Njegovo se ho lzeinulo iz teli procesov. Zaenkrat se le ve. da bo-' ... , ,. 1T ... I \ elicanst-vo kralj blagovolil prev do prišle čedne svinjarije na dan. zeti kumstvo nad njunim novoro-Bl owning skorogotovo ni slutil, v kako kislo lesni- < jeneem. O prihodu kraljevega za ko je vrizuil, ko je "Peaches" za ženo. vzel šestnajstletno breskvico —- NADALJNI DAROVI ZA POPLAVLJENCE IN DOM SLEPIH NEIZMERNO FORDOVO BOGASTVO Frank Ferlan. Molalla. Gre., je prisrčna daroval $f>.00 za poplavijcnce. Znesek smo soglasno z njegovim naročilom poslali na županstvo • brine Poljane nad Nkofjoloko. Tvarl Kogovšek, I^iieblo. Colo., je daroval dva dolarja za poplav- jljenee in dva dolarja za Slepski dom. 1/. K rain. Pa., nam poroča ton Tavželj, tajnik društva štev. 17-! S. X. P. .T.: Pošiljam vam svoto $10.00 za Slepski dom v Ljubljani. $5.00 so darovala : društvo Vihar. Socialist ični Klub in društvo št v. 174 S. Kar ni nikjer drugod na svetu mogoče, je mogoče v Ameriki. V dokaz nam je Ford. Precej natančnih številk in števil je bilo objavljenih pred kratkim in sicer uradnim potom. Treba je bilo u-l a vrat i nekaj glede davkov, in tako je prišla zadeva na dan. Fordova družba je imela leta 190;} $28.000 kapitala. !xv „ T „ . + . , „, rr, , N. P. J. Poleg tega je pa društvo rekom nadaljmli sestnajstih let, do leta 1919, ko je na-Urv. m x. p. j. še posebej da-stal nesporazum med delničarji in ko je ubral Ford sa-j» ruolastno pot, je iz teb osemindvajset tisoč dolarjev nastalo dvestosedeminsedemdeset milijonov petstodvainšti-j! ridesettisoč sedemsto dolarjev. V šestnajstih letih je torej 'Ford dospel do te točke,'za slepce: John Požar. Johnstown, kako silno je pa naraslo njegovo premoženje izza onega dne, kako se je ta že itak ogromna svota strahovito pomnožila, tvori poglavje zase in je nekaj, česar si človek niti predstavljati ne more. V primeri s Fordom in napredkoiif njegove industrije, so Rockefeller s svojim oljem, Vanderbilt z železnicami in Carnegie z jeklom, podobni neizkušenim šolarčkom. na noge! Dokažimo, kaj lahko zmoremo z združenimi močmi. Pozivam vas tudi. da se naročajte na dnevnik Glas Naroda, ki naj bi čimprej izhajal vsak dan na šestih straneh. To bo najboljši odgovor Koverti. Vsem naročnikom žel i m veselo in srečno Novo leto! Dejiar smo sprejeli ter ga bomo \n-J poslali na pristojno mesto. Uredništvo. stopnika bosta pravočasno obveščena". Ferdinand Dečman je star 44 j let in rojen v Arelinu pri fikofji-ivasi, njegova soproga pa je stara J 41 let in rojena Tevž v Novi cerkvi pri Vojniku. Izmed šestnajstih otrok je bilo konee svojemu življenju. H dečkov in 6 deklic. Od teh živi sedaj še 0 fantov in 5 deklic v starosti od enega tedna do 18 let. prijavil službujočemu detektivu, ki je v stranišču vagona našel truplo moškega v mlaki krvi. Policijska komisija je ugotovila. da je samomorilec Vek osi a v Brckovič, poslovodja zagrebške tvrdke "Chremos". Kroglo si je pognal v desno sence. Brckovič, je kot potnik omenjene tvrdke oškodoval podjetje za 213.822 Din. Med drugim jo tudi pri tvrdki Blaznik v Ljubljani kasiral v zadnjih dneh lfl.000 Din. Ker je tvrdka "Chromos" pri- Bolj /.altovo je /a tistega, ki ^ra je že pretočil. — pa ne v sod. Mussolini je odloči! za Italije tri postavne praznike. V»-i trije se nanašajo na fašizem. Se en splošen delovnik bi moral določiti — za pranje črnih sraje. Civiliziran svet hi mu dal z veseljem dovolj žaj-fe brezplačno na razpolago. — Kaj? — se je začudil možak. šla na sled njegovim poneverbam., ki je kupoval od butlefrurja /ga je segel po revolverju in napravil ovalo *f>.00 v ta namen. Naš potovalni zastopnik J. Cer-; ne je nabral štiri dolarje za slepce n poplavljenee. Darovali so: .John Sitar, Ralphton. Pa.. $1.00 BROWNING IN NJEGOVA BRESKVICA Slučaj milijonarja Browninga je več ali manj znan našim čitateljem. Browning je dvampetdeset let star možak, ki najbrž ne ve, kako bi pametno gospodaril z denarjem in časom. Bogatini imajo vsakovrstne marote. Nekatere ve-seM lov, nekatere potovanje, drugi se zopet pečajo z raz siimi zbirkami, kvartarni ali kako drugo reejo. A Pa., 30c za slepce; Frank Sitar 50c za poplavljenee; Anton Kolar, Johnstown, Pa., $1.50 za poplavljenee; J. Požar. Johnstown, Pa.. 50c za poplavljenee. Jerry Per. Roseboom, N. Y., je daroval $2.50 za poplavljenee in $1.00 za Dom slepcev. Iz Wilcox, Pa., nam piše rojak Jerry Gorup: Priznam, da jako rad čitara vrli list Glas Naroda. Žal, da sem vedno pri zadnjih, posebno kar se naročnine tiče. Toda upam, da mi ne boste zamerili. Pošiljam vam celoletno naročnino ter 50 centov za Slovensko Amerikanski Koledar. Darujem tudi 50c za slepce in 50c za poplavljenee. Odzivam se tudi dopisnikovemu pozivu, ki pravi, naj bi vsak doložil Se 10 centov. Tndi te prilagam. Torej vsega Številnčno razmerje med ženskim in moškim prebivalstvom v Italiji. Ljudsko štetje v Italiji je ugotovilo. da pride tam na 100 moških 1028 žensk. Zanimivo pri tem je. da je število moških v Italiji navzlic velikim izgubam v svetovni vojni znatno naraslo, leta imi je prišlo namreč v Italiji na 1000 moških 1037 žensk. V vseh drugih državah se je število moških po vojni napram številu žensk znatno znižalo. Bpski parnik ponesrečil. "Fnited Express" poroča, da so divjali te dni v Črnem morju silni viharji. Pri tej priliki se je potopil parnik "Kavkaz", na katerem se je nahajalo 60 potnikov, od katerih se je potopilo 40. NAPRODAJ FARMA 63 akrov z vsem gospodarskim poslopjem in orodjem, Fordson tracktor, 11 glav goveje živine, 2 konja, 17 prešicev, 100 kokoši. Hiša 9 sob, 2 kleti, peč (furnace), voda notri, poletna hiša, štiri minute do vasi Clinton, železniške postaje in tlakovane ceste. 6 milj; do mesta Barberton vozijo busi. j Za eeno in. podrobneje se izve Samomor. Preddelavec Karol Ortner v mariborski pivovarniški družbi Union ni prišel na delo. Sli so ga iskat in našli njegovo sobo od znotraj zaprto. Morali so s šiloma odpreti vrata in so našli Ortnerja na obešalniku pri omari obešenega. Provtno so sumili, da gre za za zločin, ker ni bilo mogoče najti pri njem takoj nobenega denarja, dasiravno se je ugotovilo, da je imel še prejšnji dan 5000 Din. gotovim. Zato se je takoj izvršil krajevni ogled in uvedlo potrebno zaslišanje; med tem pa je že na- dvomno v duševni zmedenosti. nje. — Kaj. deset dolarjev in petnajst centov kvart ? Zakaj pa petnajst eentov. — To je vojni davek. — Kakšen vojni davek .* — I. no. zu vojno, ki jo vojuje-mo s tistimi, kateri hočejo prohi-bieijo odpraviti. Dr. Josip Pon umrl. Te dni je umrl Mariboru podpredsednik okrožnega sodišča dr. Josip Foil. Umrli je bil svoječas-no državni poslanec SLS v avstr. državnem zboru in po prevratu narodni poslanec v začasni narodni skupščini, nekaj časa pa tudi poverjenik za pravosodstvo v deželni vladi za Slovenijo. Samomor župnika. Drofenik Anton. 60 letni župnik v Poju (občina Sedlarjevo), se je obesil dne 20. decembra v svoji sobi. Zadnje dni je bil otožen in tih ter je tožil, da ima več nepri-11a" AmPak z,lel° Sf mi JO' dn mo" jateljev. Samomor je izvršil brez- ra bm nekaj tak^a" Zaljubljenci blebetajo vsako-M-stne neUmnosti. veasi pa le |>o-j^rutajo katero, ki je kot nalašč za mojo kolono. Fant je rekel punci: — Priznam ti in prisežem ti. da do včeraj zvečer nisem vedel, kaj je ljubezen. Ona mu je pa odvrnila: — Pri-sezem ti. da tudi jaz nisem vede- pri lastniku: John Čeme, E. D. 36, skupaj $7.60. Rojaki in rojakinje, Clinton, Ohio. NEPRESTANO NARAŠČANJE t i < števila naših prijateljem in doslednje širjenje našega delokroga v vseh bančnih poslih je najboljši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga je pri4obil naš zayod tekom dolgih let poslovanja. DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji. DENARNE VLOGE n a "Special Interest Account" obrestujemo po 4% na. leto, mesečno obrestovan je. Frank SaJber State Bank 82 Cortlandt Streety - New York, H. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSfiEDOYAIiNIfCA V AMERIKI. Rojak mi je rekel: — Vrag naj vzame vse babe! Flaša dobrega vi-''na in kranjska klobasa, to je najboljše na svetu! Povedali so mi, da ta rojak ni prav pri brihti odkar se mu jp nevesta skujala. Jaz pa rečem, da je na milijone in milijone ljudi bolj nenmnih kot je en. * Učeni gospodje v Washingtonu so preračunali, koliko ima prebivalcev Amerika in koliko ima Amerika denarja. In nato so dognali, da pride vsakega človeka natančno $211. Jaz sem danes zjutraj, ko sem čital to poročilo, prebrskal vse žepe, pa sem našeL samo štirideset eentov. Potemtakem sem moral $210.60 nekam založiti. Pte se res ne spominjam, kam. GLAS KARODA, 13. JAN. 1927 ŽENSKA - NEKOČ IN SEDAJ 1 Naravna in umetna lepota. Bili so časi. ko je veljala za največjo lepoto naravna mikavnost in ko so bili vsi umetni pripomočki naravnost osovraženi. Toda časi so se izpremenili in ženske so začele tekmovati v lepoti, V tem splošnem tekmovanju so spoznale, da naravna lepota sama ne zadostuje, da jo je treba izpopolniti in prilagoditi zahtevam moderne dobe. Kot umetni pripomoček pride v postov v prvi vrsti lepa obleka. PoFejr obleke pa poznajo ženske «o nebroj malenkosti, katerim se je treba priučiti in jifi obvladati tako, »amedanizom prirasel režim Koči politični internacijonali. maI pašo ki je šel tako daleč, da j? Ti dve internacijonali sta bili! otlpravil eelo kalifat. Kriterij za sad beljševiško revolucije na sli-} reformne -odredbe je bila zmožnast čon način kot sovjetska vlada, ;i' islama za moderno državo in ieo-vsako leto. ki poteče, kaže da ra-( doreno življenje. V kolikor i.slani ni sto ta trojica kot raste drevo, ki sposoben za take razmere v toliko poganja vsako leto novo vejo, ki' «e mora reformirati. Ena prvih pa črpajo svojo hrano iz isto zom-f zahtev pa je. da >se religija inkor-lje. J porira laični diktaturi države, je Vseh teh panog sovjetske uni- pojmoval Kemal paša in odsiaii! jo pa ne more sedaj kontrolirati kalifa. gh»de zunanjo politike noben člo- Ena prvih ditktatorjevih odredb vek. Lenin bi mogočo lahko storil je bila odprava derviških konven-to. a Lenin je mrtev in najboljše.J tov na Turškem. 20 tisoč turških kar morejo storiti njegovi nasled-J menihov je bilo tako v prid drsniki jo vzperediti te tri politike ve oropani'h svojega premoženja, zadostno, da se lahko izognejo Motiviral je svoje delovanje z raz- m. bNom.ota. m. ■ spomin zgodovinskega dogodka — ko so j<* pred sto petdesetimi I»-ti Washington prepeljal preko roke Delaware — so praznovali z velikimi slovestnostmi. Cla ni Ameriške Legije v starinskem čolnu in v kontinentalnih uniformah obnovili to zgotl ovinsko dejanje. Reformno gibanje v Islamu. HIGUENA ZOB medsebojnemu vmešavanju. Ali je dete prtljaga? Na Holandskem imajo časopisi zopet kaj pisati, tole: logi higiene, javne varnosti itd. Lotil se je Kemal paša tudi kulta in odpravil umivanje na dvorij*;:i mošeje, obenem .staro navado, tia .se obiskovalci svetišča morajo prod Dogodilo se je . ,. . . ^ ® I vstopom sezuti in celo prosternaeijn ,, . , . . „ , . cije pred molitvijo. Prepovedal je \ Amsterdam jo iz Venloa pri-' -n , - , . v, . , ..... ' i tudi Ramadan, znani turški past. sla neka kmetica, ki je imela se- „ i f boj pet mesecev starega otroka, katerega je kar enostavno nosila okoli v potni košari. Otrok je v košari ravno tako mirno spal kot1 Moliamedan.ska duhovščina -e doma v zibelki. Na želznici je šlo! bila P™ta P" ,ibiri vse redno svojo pot. Toda v AnJ moliteV" Tud3 tu je ,Trnffi sterdamn so se pričele ovire. Sto-)11' K*mal lra5a J* i pila je namreč na tramvaj, todai*stalne niohtve in x-fordske "A Ima o niatris" so se tinisono izgovarjali, da se ničesar ne spominjajo. Dekanat ojefodrske univerze jo uvedel strogo preiskavo in zatrjuje se. cla krava I n<» bo ostal nekaznovan. Nenavadna nesreča Panika v sodni dvorani. Pred sodiščem v Budimpešti so se odigrali burni prizori. Vršila se je razprava proti 30-letnemu elek-tromehaniku Meyer ju. ki ga ob-tožniea dolži sleparij in poneverb na škodo trgovcev, od katerih je za komisijolnalno prodajo prevzemal radio-aparato. biciklje in tehnične potrebščine. Obtoženec je čitanje obtožnice prekinil z divjim vzklikom: "Vsi lažete:" — ter skočil proti sodniku. Nastala je panika, ženske v avditoriju so začele vreščati, stražniki so bili zmedeni. Enemu j<-vendarle uspelo, da je obtoženca zadržal, preden je sodnika insul-tiral. Komaj pa so divjaka spravili nazaj na obtožne klop. v,, j,, z vso silo zopet iztrgal, planil proti oknu, razbil šipe z glavo in rokami ter skušal pobegniti. Z.i noge so ga potegnili nazaj v dvo-',ra rano vsega krvavega. Sodnik je takoj prekinil razpr;J0ki a ;„. Pri vs.-h ljudeh k vo in dal pozvati zdravnika, ka- „,. vdihavali, feremu je jedva uspelo ustaviti /.^rupljenja krvavitve na glavi, vratu in rokah. Ko so podivjauca vodili v zapor. se je skušal z glavo navzdol POTREBUJE SE pognati po stopnicah. Zdaj ga pre-iskuje psihijater ' L'' <]° 30 prevzeti tlelo za 2."» do .'»0 tisoč k la ft or drve. I'rve vrste h-s in dobre k;:m-po. živila se »lova/a vsak dan v kam po. Oglasite za podrobnosti pri: John Troy, Gen. Mgr., Tioga Wood Products Co., Olean, N. Y. S" je pripetila te dni v neki k.-n.i ni tovarni v llor.leairxu. Iz tlosl nepojasnjenih vzrokov je počil rezervoar. napolnjen z solno kislin.*. Tekočina s,- j»- vlila v neki v bližini so nahajajoči s od. v katerem se je nahajal klorkalij. Vsl»-.j t razvili strupeni plini, ki "•i se razširili vjavili znaki Smrtnih žrtev doslej iti bilo Kemal paša vlada namreč republi- io velikega pomena. Tfigijena ustne dupline je naj- bolj razvita v Ameriki. — Tu uče vsakega državljana že od mladih nog. kaj pomeni zdrava ustna duplina za zdravje vsega organizma. Zanimivo je. da jo pri kulturnih narodih največ ljudi s pokvarjenimi zobmi in raznimi defekti v ees. da delavci ne morejo izpolnjevati njegovih strogih predpisov. Moliame.dan.ska STRASNA BORBA S TIGROM Angleški listi poročajo o strašni borbi, ki jo je doživel sloviti angleški letalec IJatigate v Indiji pri lovu na tigra. Hattgate je bil v družbi železniškega inšpektorja ustni duplini. Manj civiliziran in kulturno nije stoječi narodi žive bolj po naravnih zakonih in zato niso tako podvrženi boleznim zob in ustne duplino. Za slabe zobe se imajo narodi zahvaliti v prvi vrsti načinu prehrane in življenja vobčo. Zato mora civilizirani človek bolj negovati zobe kakor njegov primitivni brat. Iligijena ustne dupline je mogoča v dveh smereh. Deloma lahko skrbimo za to sami. deloma si moramo pomagati z zdravniškim nasvetom. Ker pa zdravniška pomoč v sedanjih razmerah ni vsem dostopna. se hočemo v naslednjem omejiti samo na domačo higijeno ustne dupline. Nič ni tako enostavnega kakor ohraniti zobe take. ka- Škandalozen nastop oxfordskih vi-sokošolcev. Na Angleškem vzbuja splošno pozornost škandal, ki ga je insee-niralo te dni 20 slušateljev ox-fordske univerze. Dijaki so so ude-le ili neko nogometne t"kme. Tekmi je sledi! velik krok. pri katerem so izpraznili nadebudni dija-ki-sportniki nebroj buteljk vina. Ko so se vračali v pozni uri domov iz Oambridge-a domov, so so na kolodvoru sprli. Železniški uslužbenci so hoteli vzpostaviti red in mir. Toda slabo so naleteli. V ginljivi slogi so navalili bivši nasprotniki nanje ter ji pošteno preniikastili. Nato so okupirali dijaki dva vagona ter se hoteli odpeljati. Železniški uslužbenci so poklicali policijo, da bi dijake legitimirala. Toda vinjeni jfantje se tudi policije niso ustra-1 • šili. Razbili so vso šipe svojih' dveh vagonov ter otvorili na policijo pravcati bombardma s praznimi buteljkami in kozarci. Končno si postajenačelnik ni vedel drugače pomagati, kot da je dal signal za odhod vlaka. Takoj na-1 to je aviziral policijo neke vmes-! Kje so nahaja moj brat FRAN«'F! ZAKU.VI.ŠKK. p« »domače Andrejev i/. Sirmioe. Pred leti je bil v Cleveland, O. Prosim rojake, če kdo kaj ve o njem, tla i ii poroča, i.*i naj se sam oglasi. Jaz bi rada vedela, kaj naj se stori s zapuščino po stariŠ.I.. Josipina Zakrajšek, Strmica št. 2, poŠta Nova vas pri Rakeku, Jugoslavija, ali Frances Mila-vec, 536 E. 152. St., Cleveland, Ohio. (Cx 7—13) Priljubljena igralka. American ka Nina Payne' fei stipa po pariških odrih. ■sprevodnik ji je takoj zabranil. da bi šla s košaro v voz, češ, da je košara prtljaga in prtljaga ne sme v notranjost voza. Prtljaga sme samo na sprednji peron, četudi je v košari otrok, prtljaga o-stane prtljaga. Žena je seveda protestirala, ravnotako tudi sopotniki. Saj končno sprednji peron tramvajskega voza ni prostor za i pet mesecev starega otroka. Toda sprevodnik je ostal neizprosen, tako da je morala žena izstopiti. Stvar je se veda prišla v časopise. nastala je splošna diskusija. Ravnateljstvo oestne železnice naj izreče svojo sodbo. In to se je postavilo na s^revodnikovo stran. Ni prevodnik otroka degradiral za prtljago, pač. pa mati sama, ker je otroka položila v košaro. Ako bi pet ali šest mater z otroci v košarah stopilo na tramvaj, ne bi ostal noben prostor več za druge potnike. In ako bi mati za otroka posebej plačala ter postavila košaro poleg sebe? Tudi to ne gre. kajti sicer zna priti gospod X ali pa Y z veliko košaro, plačati 10 centov ter jo postaviti poleg sebe. Na tak način bi postal osebni voz prtljažni. Logično ima ravnateljstvo prav, človeško pa ne. To posebno Ho-landci čntijo, kajti ti imajo otroke posebno radi. Ljudstvo se zav-zeiia za otroke,' ravnateljstvo pa Johna Lewisa in skupng sta odšla na lov v okolico Dhambada, kjerlkrne smo dobili od naarve. Zado- edino veljavni. Ve.s kult je dobi! znak nacionalizma. Koran jo dal iz arabščine prevesti v turški jezik in prestavo razdelil mo l v.s. mošeje. Ustanovil je tudi posebna 4'semenišča", v katerih naj bi se vzgajali ]>o modernih načelih bodoč sivočeniki. Odpravil je tud; stari koledar Hagira in uve iei gregorja nekega. "Na ta način," poroča car i- SLOVENSKO - AMERIKANSKi na- KOLEDAR za leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zanimi vosti. TRISTOLETNICA NEW YQRKA. (s slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo ga omejeno število. NAROČITE GA TAKOJ " 01$a Nar oda " ~ L pWi. da se mora držati predpi-' g2 Cortlftndt St New York BOT.,. - . kK je orjaški tiger delal prebivalstvu ogromno škodo in napadal tudi ljudi. V gosti džungli sta lovca zasledila tigra. C'Lm je Le-vvls opazil orjaško zverino, jo nameril puško in oddal nanjo ^trel. K nesreči je tigra strel samo opazil in z velikanskim .skokom se je ranjena žival pognala na LewLsa. Tiger je pri .skoku Lewis skoraj zmeč j kal. Battgate. ki je bil v bližini, je bil priča strašnega dogodka, pomagati pa Lew is u ni mogel, ker ni imel orožja. Nedaleč jo opazil nekega domačina, ki je imel sekiro v roki. Vzel mu je sekiro in hitel na pozorišče krvave tragedije. Tiger se je namreč med tem že lotil svoje žrtve. Neustrašeno je Battgate navalil na zver in jo z vso močjo s sekiro udaril po glavi. Toda tiger še ni imel dovolj. Spustil je LewLsa in skočil na Battgata. Pri skoku mu je razmesaril levo roko, ildjub temu je Battgate imel še toliko moči, da je vdaril tigra s sekiro se enkrat in ga zdaj tudi res ubil. Pri nesrečnem Lewisu pa je bila vsaka pomoč že zaman; podlegel je v par minutah strašnim ranam. POZOR SLAMNIKARJI! Šivalcev ženskih slamnikov (moške in ženske) se potrebuje. Vprašajte pri: Eagle Ladies Hat Frame Corp. 17 West, 3rd St., H.IY. City, i (2x 13,14) stuje dnevno nekaj minut, in obvarovani smo ne le bolečin in drugih neprijetnosti, ki jih povzročajo gnili zobje, marveč tudi raznih, često težkih bolezni, ki nastanejo radi nezadostne higijene ustne dupline. Pogoj zdravih zob je dobra prehrana in liigijena .ustne dupline. To bi moral vedeti vsak človek. Prehrana anvadnih Zemljanov je več ali manj odvisna od poklica, in zato si mora večina ljudi pomagati s higijeno ustne dupline, ako hoče imeti zdrave zobe. Kakor si vsak poten človek zjutraj in večkrat čez dan umije roke in obraz, tako bi si moral večkrat na dan izprati tudi zobe in listno duplino. V ta namen zadostuje ščetka, ki jo vtaknemo v mlačno vodo in zobni prašek ali ustna voda. S ščetko moramo drgniti zobe počez in po-dolgem, da odstranimo iz škrbin ostanke jedil. Nato izplahnemo usta z vodo in delo je končano. KRANJSKE KLOBASE želodce, suhe šunke, plečeta, suho praseft'/io s kožo. jezike, re-berra in sploh vse kar spada k me.senini. Cena 40e pri poši-Ijatvali od 10 lb. naprej; poštni no pla'am jaz. Pošiljam prot> X>oštnem povzetju ali denar na. prej. JOHN KRAMER, 5301 St. Clair Ave. Cleveland, O STAROST ZMAGA! Kako čuden občutek ima človek, ko se čuti starega, človek je lahko čvrst in zdrav pri 70 letih, če je njegov želodec zdrav in če so ledice zdrave. Ko postanejo koraki pešajoči, ko začne boleti v skle- Poglejte za ime Gold Medal na pill, ko se pojavijo vinjevi in zlati škatlji. Zavrnite . , v , , , nadomestila. V prvovrstnih lekar- boiecme v hrbtu, nah 35C, 75c. $1 50. znaki revrnatizma, pijte dosti vode in poskušajte Gold Medal haarlem oil capsules (originalne in pristne . Slavni odvajalni mi-rilec že nad 200 let. Zapečatene akatlje. garantiran. da je tak kot označen. Fordove Cornice na Grškem. ATENE, Grška, 11. januarja.— Grška vlada je sklenila sprejeti ponudbo Henry Forda, da zgradi avtomobilsko tvornico v Palero-nu, pod pogojem, da spravi stroje in ves materijal, potreben za tvornice na grških ladjah na Grško. ' JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEQN0TA Ely, Minnesota Edina nepristranska slovenska podporna jednota v Ameriki. Nobeno vmešavanje v verska ali politična vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija z eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENT3GA. EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solvent na. ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tisoč članov v obeh oddelkih. Zavaruj« za bolniško podporo, poškodb« in po-smrtnino. Citajle njeno glasilo "Novo Dobo", širite pravo brstsvo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji .JSKJ. Osem članov zadostuje za novo društvo. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph fishier, Ely. Minn. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE in BLAZNKOVE FRATKE bodo dospele te dni iz domovine. Gena itirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, borna objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. B|i>7niVpya PrmtOu stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. jm f T vsej ver- draguljih. jetnor4i ptičje perje, razne ra.stli-j Dandanašnji .so razmere povsem ne rastline in luskine morskih živali, je vendar vporaba dragih ka-kamnov za povečanje telesne lepote in lepšavo raznih predmetov prastara in sega v predhistorično dobo. Najstarejša poročila m> .se ohranila iz Indije, Egipta in Kitajske kjer so že v najstarejših časih izdelovali iz dragih kamnov neke vrste broške, nazvane .skara- (IrugaCne, vporaba draguljev je racionalnejša, gleda se na čim večji estetski učinek pri brušenju se izgubi t ti često dve tretjini prvotne teže. .samo da je dragulj lep. Veliko vlogo v car.stvu draguljev je igrala že od nekdaj moda. Kakor povsod, tako je moda tudi v tem vsemogočna, iit muhasta. Seznam draguljev ni bil še nikoli tako ob- beje. Zidje .so poznali dragulje že *ežcn kakor je z laj. Moda propa- za ča>a Mojzesa, o čemur priča o-' pira z-laj krasek Mojzesovega naprsnika iz L2 draguljev. Ohranili .^o .se tudi podatki o draguljih pri starih Grkih iz Ilomerjewih časov. Ilomer omenja v svojih slavnih verzih dragocene Ilerine uhane, dalje krasno izdelano in z januarjem okrašeno ovratnico, ki jo je daroval Eurymah I Vnelo p i itd. Iz po- brezbarvne . (dijaman-te in bisere) zdaj zopet barvaste dragulje. Moda določa tudi barvo priljubljenih draguljev. Zdaj je pasebno priljubljena zelena barva in zato .^o najmodernejši smaragdi. Pa tthli za umetne rubine in safire se morda zelo ogreva. Me-1 najdražje in na j priljubi je-nejse dragulje spadajo .smaragd firetanie parniko* - Shipping Ne*vs Havre; Tburlnrl* Višji živinozdravnik na veterinarski kliniki v Kodanju Svend Larsen je pragova! nedavno 25-letnieo svojega znanstvenega delovanja katero imenuje sam nečloveško dasi smo si vsi na jasnem, { da je treba skrbeti tudi za živali. Jubilanta so pasestili novinarji in ga prosili naj jim pove kaj o .wo-jdi izkušnjah in opazovanjih. Larson je njihovi prošnji rade volje stregel. Klinika je imela za,časa njegovega službovanja v oskrbi 17.287 živali. Na izrecno željo lastnikov .so ubili na kliniki 18.7M0 jksov, mačk in drugih domačih živali. Največ živaL-kh paeijentov odpade na pse, ki jih siromašni ljudje ne morejo prehraniti, od nosno plačevati visoke takse. Na vprašanje, da-li imajo živali tudi dušo. je S ven Larsen odgovoril : — A ko bi mi stavil to vprašanje bogocslovec, bi 11111 oestal odgovor dolžan. Ljudem, ki poznajo zvestobo in hvaležnost živali, lahko mirno rečem, da imajo živali dušo. samo. da se razlikuje od človeške. V mnogih lastnostih žival celo prekaša človeka. Ka^lika med človekom in živaljo je bolj kvantitativna nego kvalitativna. Ako bi živele živali razmeroma tako dolgo kakor človek, bi .imele več izkušenj in njihovo duhovno živ- 22. januarja: Homeric, Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 15. januarja; Prt«. Will. n. Tnt 27. januarja: Rocbambefcu, Hamburg. tt januarja: Majestic. Cherbour*; Krene«. Hav- re; Muenehen. Cherbourg, Bremen. 3. februarja: I'eu twhla nd. Cherbourg. Itambur*. 4. februarIs- Arjuitan**, Cherbourg. 5. februar'a: Puri.s, Havre. 9. februnla. TYt-a IUHBcvflt, Chfrbours, fire-men. 12. februann: Olympic. CtierooU>-i:; Bromen. Cherbourg, Bremen. 17. februarja: T>e Grasse, Hamburg, Cher- bourg:, Hamburg. 19. februarja: France, Havre; Gec'ge Washington. Cherbourg, Breme*.. 21. februarja: Mauritania, Cherbourg. 22. februarja: Hen n. Cherbourg. Bremen. 23. februarja: R«-*.ublic, Cherbo irp, Brrniin. 24 februarja: YVe*tphaiia, Hamburg. 26. februarja: Tarn, Havre; Leviathan. Che*1 bourg. Aquitania, Cherbourg. 1. marca: Martha. Washington, Trst. 2. mraca: Pr^s. Harding. Cherbourg, Bremen. Ballin, Cherbourg, Ham- Mnem hen. Bre- 3. marca: Albert burg. 5. marca: Olympc, Cherbourg; •Cherbourg. Ilremen. 9 marca: Pres. Roosevelt, Chrrbourg, men. 10. marca: Rocbamlieau, Tlavre; Thuringix, Hamburg. 12. marcs: Ber-ngarla. Cherhourf. France. Havre; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 17. marca: Deutschland, Cherbourg. Hamburg. 18. rr-arca; Aquitania, Cherbourg. 19. marca: I.eviathars. Cherbourg; Bretnto. Cherbourg. Bremen. 22 marca: Columbu*. Cheroourt, Bremen. 23. marca: I.a Savole. Havre Oe,.rge Washington. Cherbourg P-en>eu. 24. marca: Cleveland, Hamburg 25. marca: Pres. Wilson, Trat. 26. marca: Olytnjic. Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen 30. marca: I'rea. Harding. Cherbourg. Bremen. 31 marca: Suffren. Havre; Hamburg, Ohtr-Ifourif. Hamburg, Bclln. Cherbourg, Bremen. 2. aprila: France, llnvre SKITNI IZLET 14. maja in 4. junija — SKUPN'i 1Z-I..ET h parnlkoin PARU. SAMO SEST DNI PREKO Z OGBOMNIMI PAŠNIKI HA OLJS FRANCE 29. JANUARJA; - 19. FEBR. PARIS 5. febr. — 26. febr. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČ* Kabin« tretjega razreda z umivalniki In t*ko£o vod« za S. 4 ali • oeeb. Francoska kuhinja In plja£a. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AGENTJB . ......... i ..... znejše dobe je znana pravljični j dijaniant in biser. Skoraj devet j Ijenje bi se bolj razvilo. PoLikratov smaragdni pr.s*an, ki i d«setin viseh izdatkov za dragulje pra je vrgel Polikrat v morje. daj odpade na dijamaute. Biser je o-pomiri razjajene bogove. ; hranil svoje odlično mesto med Rimljani, kot dediči grške kul-' dragulji kljub temu. da se proda S ven Larson je pripovedoval novinarjem zanhnive zgodbe iz -svoje prakse. Nekoč je posetil svoje znance v IleLsingoeru. Gospodar dragulje. Za i-asa rimskih cesar-Jerv je bilo razkošje v Rimu na vrhuncu. Dragulji niso krasili samo ovratnic, zape.-stnie in drugih o-kraskov, marveč eelo obleko, eev-Ta ton jo je ganil, a takoj se je spomnila Gite. Vzravnala se je Ue, orožje, konjsko opremo, vozo- tiire, so bili še bolj navdušeni za' j" mnogo umetno izdelanih in i- je jrael velikega, zelo razumnega lovskega psa, ki se je na repu ranil. Rana se je začela gnojiti in Larsen je aklenil odrezati ubogemu psu rep. Napravil je operaei -jo in psu je takoj odleglo. Pozno skoro rezko in njen obraz je dobil mrzlo, odklonjevalno potezo. — Danes pač niste bili v Losovu? — je vprašala hladno, ne o- ziraje se na njegove besede. Čutil je, da se je njeno obnašanje naenkrat izpremenilo. — Ne, gospodična. — Potem sploh niste še videli moje sestrične? — je vprašala z istim strogim glasom. On seveda ni vedel, da so imele njene besede poseben pomen. — Ne, nisem imel časti. — je odgovoril brezbrižno. — Sedaj pa boste šli gotovo v Losov? — Najrajše bi ji odgovori: — Kaj naj počnem v Losovu, če vas ni tam? Tega pa seveda ni storil. Odgovoril je: — Ne, hočem jahati preko Trassenfelde domov, ko se prepričam, da je zdravnik na mestu. Drugače grem sam ponj. — Ali ni kljub vsemu dober človek? — se je vpraševala Elinor ter iskala kako opravičilo za njegovo obnašanje napram Giti. In zopet se je je lotila velika žalost. Molče sta šla naprej, dokler ni rekel baron: — Nezgoda stare Katarine vam je gotovo pokvarila dobro voljo. Preje ste izgledala zelo vesela. Elinor je nekoliko zardela. Najprvo mu je hotela dati rezek odgovor. a se je premagala. — Uboga, stara ženiea. — je rekla sočutno. — Strašno mora biti stati popolnoma osamljen v življenju in poleg tega še star in re- ve. instrumente 111 druge predmete. Po okupaciji Egipta je postal biser najprilj ubij ene jši dragulj in rimske dame so nosile okrog vratu biserne ovratnice vredne več milijonov sesttercijev. Soproga ce- mitiranili biserov. Najdražji dragulj je še večino smaragd. Ti trije dragulji, vdelani v platino, zlato ali srebro, so najmodernejši in zato tu li najdražji. S tem pa še ni rečeno, da mora biti vsak nakit o-, pon^i je Larsen zaslišal da nekdo krasen s temi dragulji. Baš naj-' novejša moda je v tem pogledu popustljiva, kajti nakit, okrašen s cenejšimi dragulji, napravi često večji efekt kot najdražji nakit. Zelo važno vlogo igra pri dra- sarja Caligule Lolia Paulina je gitljih moda domačih dragih kam- ' nov, kakor je na pr. v Perziji tur-kiz, v Rusiji zeleni eleksandrit, vi Mehiki rdečkasti opal, v »Severni Ameriki pa eela vrsta navili draguljev (kreuzit. biddenit, lirodo- imela pri neki slavnosti na sebi za 40 miljonov sest ere j ev biserov in smaragdov. Nero je posipal z biseri svojo posteljo in jih delil kar cele pesti svojim ljubicam. Nenasitni gurmani so metali bisere i lit, benirtoit itd.). Sedanja moda često v kis, ki so ga potem pili v je glede draguljev širokogrudna ker nam nudi priliko, da kupimo za darilo lepe in umetniško drage nakite po zmerni ceni. Pogoj je seveda tudi za take nakite polnu! prijetni zave-jti. da požirajo dragulj«*, Claudius je vzel pri neki gostiji iz Metellinega uhana biser, vreden nad 1 milijon sestereijev ven. Ozrl se je nanjo z blestečimi očmi. — Kako dobra ste, — prav ženska in gorkosrčna. Elinor je vrgla glavo nazaj. - O ne, jaz sem neženska. Ne pozabite tega. baron. - je odvr-.je stava dobljena in rešil dragoee- in ga v kisu izpiL Rekord v teh mošnja denarja. Kdor ima pa pre-orgljah je dosegla egipčanska kra-j več denarja si lahko izbere sma-ljica Kleopatra. ki je imela fiksno • ragde. dijamante in bisere, idejo, da mora izpiti odnosno po-, - jesti za 10 milijonov sestercijev pra»ska po vrfatih sobe, v katerih je spal. Ni se mu hotelo vstati, toda 'kmalu je za čul na hodniku cviljenje. Ko je odprl vrata, je planil v sobo operirani pes in začel na vso moč tuliti. Larsen je pogledal njegov rep in opazil, da je pes obvezo zgubil. Zato je rano znova obvezal in pes, ki gosta prej sploh ni poznal, je začel od veselja skakati okrog njega in se mu laskati. Pri neki priliki je Larsen operiral psa. ki je imel gnojno rano na prsih. Pes je prihajal z lastnico k prevezovali j a. Ko je prišel ! tretjič, ni hotel več ostati v čakalnici. marveč je fikočil v operacijsko sobo in legel sam na mizo. Lar-senu se je često pripetilo da je pritekel na kliniki operirani pes za njim na idico in se začel sukati ■^-.NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSULICH^ DIREKTNA SMER~~ POTOVANJA Kratka ielezniika Vožnja * do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu tn Dubrovniku: PRESIDENTS ..WILSON 25. JANUARJA — 22. MARCA MARTHA WASHINGTON 1. MARCA — 12. APRILA Vprafiajt« za. cene in prostore v bližnji acentun. PHELPS BROS.. 2 We »t St. N. V. DOMAČA ZDRAVILA V lalorf Imam jedilne diiare, Knajpovo J«r«*menovo kavo in 1m-portira na domača adravlla, katera priporoča, ni sr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Piilte po brezplačni cenik, ▼ katerem Je rvnkratko popisana vsaka raxULna za kaj ae rabi. V ceniku txxleta naitl I« m nor o drugih korlatnjh stvari. Math. Fesdir Box 772, City Hall Stm. New York. N. Y. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenje na onim, kateri Žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vseboje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov V zalogi-jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York Citj. raznih draguljev. Imela je dva jnajkrasnejša in v starem veku naznamenitejša bisera izre.lne velikosti Enega je rsizstopila in iz- ja, ki "ina isto ime kot njegov oče SIX ŠPANSKEGA DIKTATORda sta najb°V" J A OKLOFVTAX Mlajši sin španskega di'ktator- pila. ko pa je hotela izpili drugega. je Lucins Plautns izjavil, da nila s trpko porogljivostjo. On ni slutil na kaj je namigavala. On ni vedel, da mu je Gita na sleparski način položila te besede v usta. Le nasmehnil se je. — Me hočete pač namenoma prepričati, gospodična? Elinor je zardela. Sramovala se je za njega, da je tako nepošten. Za njenim hrbtom jo je zmerjal za nežensko, a ni imel pogn-ma, da bi ji to povedal v obraz. Ponosno in odklonjevalno se je o-zrla vanj. — Namenoma? Jaz ne vem. gospod baron, zakaj bi vam hotelaUrikola Je zafetkom 16-namenoma vbiti kako mnenje o meni. Meni je popolnoma vseeno,IstoletJa znamenito knjigo o dra-kaj mislite o meni. j guViih, a 1. 1609 je izšla izpod pe- Kot v bolesti je nagubil čelo 1 j resa osebnega zdravnika kralja — Ce bi le vedel, zakaj sem si nakopal vašo jezo? — je rekel]Beotia de Boota knjiga resno. — Jaz vendar ne morem vrjeti, da se še vedno jezite name "Gemmarum Historia", ki je ve- ni biser. Po razdejanju rimskega cesarstva se je tudi vporaba draguljev zelo omejila in tako imamo v srednjem veku le malo novih podatkov o njih. Šele v 16. stoletju i-grajo dragulji v literaturi zopet važno vlogo. Oče mineralogije A- Miguel Jfrimo de Riviera, je prišel te dni v nefci madritbiki nočni lokal, v katerem je sedelo vse polno artiljerij.skili oficirjev. Ko so ga oficirj sipobnali, so jel iinsulti-rati njegovega očeta. To je 201et-nega mladeniča tako razjezilo, da je napadel oficirja dejansko. Eden od njih ga je zafto pošteno oklu-fotal. Mladi Primo de Riviera je pozval oficirja na dvoboj. Ko je zvedel za to njegov oče, je dvoboj preprečil. ša prjatelja. Neki pes je opazil, da zadostuje pritisniti na gumb pri vratih, pa takoj pozvoni in vrata se odpro. Tako se je naučil zvoniti sam. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD&. DRŽAVAH. TOŽBA VEDEŽEVALKE Dunajska sodišča so se pečala te dni s interesantno tožbo. Neka vedeževalka je tožila državo na odškodnino 1 milijarde avstrijskih krom, češ, da je bila ponovno brez vzroka aretirana in je morala čepeti v preiskovalnem zaporu, dasi je prorokovala vsikdar vsakemu njegovo bodočnost pravilno, vsled aretacij in zapornih kazni pa je izgubila pri svojih klijentih kredit. Tožba je bila seveda odbita. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ADVERTISE in GLAS NABOJ)A Kako se potuje ▼ stari krai in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ stari kraj. Je potrebno, da Je poo-Cen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne IzknSnje Vam ml »a moremo dati najboljSa pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržarljanl sam ore] o potovati v atari kraj, toda preskrbeti sl morajo dovoljenja all permit la Washlngtona, bodisi ca eno leto aH C mesece r in se mora delati pro> Bnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. O. na generalega naselnl-ikega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. Julija, 1121 se nikomur ▼eC ne poSlje permit po pošti, ampak ga mora ltl iskati vsak poeilee osebno, bodisi v naJbllSnjl naselnl-fld urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svoj« lastno odgovornost. Kako dobiti svojce Sz starega kraja. Kdor Sell dobiti sorodnik« ali svojce is starega kraja, naj naai prej pifie ca pojasnila. Is Jugoslavije bo pripuSčenib v tem leta 670 priseljencev, toda polovica ta kvote Je določena ca ameriške državljane, ki žele dobiti sem Ttarile ta otroke od 18. do 21. leta is pa aa poljedelske delavce. Ameriški diavljanl pa samorajo dobiti sem lene in otroke do IS. Ista bres da bi trfli ŠUH v kvota potrebno pa Ja delati proinjo v Wub> ingtoc. Predno podvaaaasta kaki kurtS, pišite nam. FRANK SAKSIK STATI BARI