114
O delu arhivov in /barovan ¡¡h
f\RH! V] XXI 1998
1.	pripomočki za izbor ustvarjalcev dokumentarnega gradiva,
2.	pripomočki za valorizaciji dokumentov,
3.	pripomočki za valorizacija po ^scbim.
Med pripomočke za izbni ustvarjalcev doknnen-larucgL gradiva sodijo vzorčne liste, vi so bile na rcjcnc samo za nekatera področja (kmetijstvo in gozdarstvo, promet, zadeve s področja zdravstva, knl ture in umetnosti) in so dajale pregled nad orgn nizac iko sestavo posameznega področja; okv rua si-slematika valorizaciji: državnih ustvarjalcev dokumentarnega gradiva, ki je temeljila na vzorčni listi posameznega pi idrnčja in je imela namen prikazati vse državne organe, gospodarsko vodene iu znanstvene sme;: in je pomenila podlago za konkretno iivrsi:iov ustvarjalca gradiva v eno od treh vrednostnih kategorij; in imeniki ustvarjalcev dokumentarnega gradiva, ki so prikazovali vse v prvo vrcdnosinn kategorije uvrščene ustvarjalce cinku men tarnega gradiva, od katerih so državni *rhivi odh a arhivsko gradiva
K pripomočkom za valorizacija doknmentov so rodili seznami ozirema lisic arhivskega gradiva, lisic dokumentarnega gradiva posameznega ustvarjalca gradila, liste tipičnih kategorij dokumentarnega gra diva za i zine. tov ožin ima uničenje (negativna Usta, od vseh pripomočkov najbi ilj uporablian pr po maček valorizacije) in rpccifični p" d ročni katalogi gradiva /a uničenje (npr. gradivo pošte). Liste arhivskega gradiva so pomenile seznam dokumentov in pregled nad dokumentiranimi zgodovinskimi dejstvi, v čemer so sc povezovale z vsebina dokumentacij .¡h profilov.
Kol pripomoček za vsebinsko valorizacijo gradiva so uporabljali dokumentacijski profil državnih arhivov za obdohjc od leta 1945 oo 1981 in dokumentacijski prnfil državnih, okrožnih in mestnih arhivov. Prvi je namenjen razumevanju gradiva v obdobju socializma 1945-1981. To sc lisic zgodovinskih dejstev, dogod kov, proccsov Uporabi ¡ali so ga v vseli državnih arhivih kot okvirno listo. Iz njega so leta 1982 izpc Ijali dokumentacijske profile pri Iržavnih, okrožnih in mestnih arhivih, ki sa vsebovali n:itranjc naloge, priporočila za valorizacijo političnega, ekonomskega in družbenega razvoja v obdohin socializma, speci ficnost nekega področja. Povezani so bili s teritorialnim profilom (geografsko ekonomiki opi.; zgodovinsko nastale regije).
Dr. Kretzschmar nus je na kratko seznanil še z nemško arhivsko zakonodajo in predvsem s posa meznimi členi. ki opredeljujejo valorizacijo. Dotaknil seje tudi problema vrednotenju masovnega podobnega dokumentarnega gradva
Zadnji dan jc potekal v smislu predsta.itve rezu I taiov praktičnega dela.
Vse dni tečaja jc potekala živahna diskusija o izkušnjah in težavah pri vrednotenju, prevzemanju in strokovni obdelavi arhivskega gradiva; nadaljevala se jc Še oba večera na družabnem srečanju v enem od marburških lokalov,
S/i11 m ¡'eliiijtih /¡.¡iiaž
Obisk državnega centralnega rudarskega arhiva v Banski Štiavnici na Slovaškem, 7. - 11. september 1998
V dneh od 7. do 11. septembra je v Banski Štiavnici v Slovaškem Rndogorju potekal 4. svetovni .iimpozi, o kulturni dediščini v rudarstvu, geologiji, metalurgiji, rudarskih arhivih, muzejih in knpznicali. Osrednja tema tega srečanja so bile tradicije v rudarskem šolstvu, Slovenijo jc zastopalo šest ude Icžcnccv in ti sa na simpoziju sodelovali s tremi referati. Ob udeležbi na simpoziju se mi je poni idila priložnost, da sem ohiskul tudi Državni ccntralni rudarski arhiv 'Statny usircdny bansky archiv) v leni starem rudarskem mestu
Arhiv je hil ustanovljen pred D.scminšliridesetimi leti ter 'je najpomembnejša ustanova za varstvo arhivskega gradiva s področja rudar it va in sorodnih ved na Slovaškem, hrani pa tudi ogromno gradi va z vseh dežel nekdan, Avstro-Ogrskc ter doigih evrop skm in čezmorskih dežel. V arhivskih skladiščih je shranjeno več kol 5000 tekočih metrov gradiva, vsako letu pa pridobijo okrog 2tX) t. m. novega gradiva. Zaraoi zgodovinske povezanosti rudnika srebra, zlata in bakra v lianski Štiavnici ler rudnika živega srebra v larij - v drugi polovici 18. stoletja sta bili namreč mesti sedeža pomemnnih rudarskih uradov - je v šlirvniškeni rudarskem arhivu shranjeno veliko arhivskega gradi . a, povezanim z idrijskem rudnikom. Z Ijiibjzni vim ditvol(enjem direktorja arhiva g. JozcJ'u Knrovca ir ob pomoči njegove namestnice g. Blent Kašiaravc mi je bilo omogočeno, da .sem lahko dva dneEii evidentiral arhivsko gradivo, ki zadeva idrijski rudnik.
Riulois, i tir hir v I] tin ski Š luni lici na S ion, tke, (na ¿j; i ha nki)
Izmed >41 a livskih fondov v arhivu je naj nicmbn, jši Knd Glavnega komomogrolovskega urada miroma Urada višjega komornega Kola (lilavnv koii'ornogrofsky urad, Oberstkanimergralcnanit' v Par.ski S la/nici z približno 1000 t. m gradiva iz ob :>bia med lc<oma (I23či) 1524 in 1918 . njc s, shranjeni večinoma vsi pomembnejši dokumenti o
ARHIVI XXI 1998
Ojldu arhivov m /norovanjih
idrijskem rndnikn. Lden najpomembnejših dokumentov jc prcpi: idrijskega rudarski.ga reda (li'^ anisehe Pi-rkhvvereh.1; Ouliimig) i- k ta 1580. Tu p rep. s na 43 straneh, verjetno iz 18 stoletja so nam tudi fotokopirati. Nr.dal|c suh evidentirat dokumente, ki so s tira njen i v gradi' 11 Zapisnikov poročil (Bi ri elit Pni-Kiccilie) od teta l.ifiti do 1743. Tu ;o zapisi o idrijski ti rudniških uradnikih (Idrianer lieamte und Offieian-ten), vizibie ijski /.a pisni ki (Idrianer Bergvverks Visitations Gonii>ion, Idnaner Beigwerks V isitatiops Re-latinn), spisi idrijskega rudniškega urada (Idrianer V.-rwecser A nit), vse i/ 18. siy|lja, pa tnd zapisniki idrij.ke rudniške komisije (Idriauiseher Bergwerek Conimision) i/, leta tfi43. Iz seznamov spisov z.a leto 1785 |<S razvidno. d;i so ohranjeni lapisi o klri;.-,km nidariiti (Idrianer liergnrbeiter...) in spisi idrijskega Višjega rudniškega urada (tdrianer Ober Berg «nt oziroma Idrianer Berg Ob:r A1111).
A ril i v hrani izjemno bogato zbirko (več kot 50.000 kosov) rudniških in jamskih načrtov, kart in ski~. V inventarjih te zbirki; suh zasicU'1 tri jamski; karte \v idrijskima rudnika iz A Ki«« I70fi in 1750 (inv št. (J9fi4-99fifi). Ohranjeni pa so tndi zelo lepi načrti rud nika v lianski Štiavnici, ki sta jih narisala ¡tndii-.ij khivi. Jožef Mrak tnknjšnji praktikant. in Anton Stcin-berg, upravitelj idrijskega rudnika v pr.i p(ilov:-.i 18. stoletja.
Zaradi za s eden (isti arhivske čitalnice in prezaposlenosti odgovornih v arhivu z orgiinizae jJ simpo; ij;, na žalost nr.em mo^ct pregledati drugega obse/nega fonda. pomembnega za našo /godovino, in sicer fonda Rudarske in gozdarske akademije v Pansl Štiavnici (Banska a lesnieka ak;«lemia, Bergakademie) z |ra divom iz let od I770 do 1919. Akndeoiijo je leta Hfi? ustanovila ees;iriea Marija Terezija in je bila prva visokošolska ustanova te vrste na svetil. N;i nju so se Šolali Številni rudarski strokovnjaki, k so po končanem študiju službovati pri idrijskem riidrikn, osem let pa je na njej poučeval tndi Jaannes Antonins Scopoli. Gospod Sc.opoli je v t;i kraj prišel iz Idrije, ta in ;e )ii t namreč med teti 1754 in 1769 prvi rudniški zdravnik.
Ha 1 is h 1 Štinv/uai iu< Slovaškim, '¡¡.^rafija 1 ta 1X59, (s kataloga)
Obisk v štiavniškem arhivu je Ril tudi lepn priložnost, da sem tamkajšnjim arhivis[mS predstavil delo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana 1 v naši enoti v t dri j. ter jih seznanil z jubilejen], ki ga letos praznujemo ob stoletnici delovanji. našega arhiva Ob tej priložnosti snio izmenjali tndi nekaj arhivskih publikacij.
Dva dneva st;i biki vsekakor premalo za natančnejše popi sov fin»: gr;ii)iviir vendar smo uspeli vzpostaviti stike med arhivoma, tako da ni ovir za pn hndnje sodelovanje.
Prihodnji "Lrtx Svmposiiim", kot jc uradni naziv simpozija bo leta 3000 v Goldnn, v ameriški zvezni državi C11 lom 1)0. pagovaria.i pa smo se tudi o mož nosL, da bi naslednj ;g,i, ta ho leta 2002, organizirati v Idriji.
Janez, Pire
Simpozij o Petru Pavlu Glavarju. Rim. 7. -12 september 1998
.Slovenska teološka akademija v Rimu s predsednikom prelaiom dr Maksimiljnnom Ježem ikoni je od 8. do 11, septembra l(>98 v Papcškcm Slovenskem zavodu v Rimu S loven i ku organizirala simpozij o Petni Pavlu Glavarju. Iz Ljubljane so k pripravi simpozija največ pi spevali tajnik Teološke fakultete v Ljubljani dr. Edo Skulj in profesorja na te fakulteti dr Metod Bi n^tlik in dr. Franc Orazem.
Peter Pavel Glavar se jc rodil 2 maja J721 in umrl 24 januarja 1784. Deloval je v Komendi in na Lan-šprežn ter ie kot duhovnik gospodarstvenik, čebelar in meccn skušal čini bolj pomagati takratnemu siro-masnemu človeku k višji izobraženosti in s tem do boljšega kosa kruha. Sodil je v krog razgledanih Slovcneev iz sredine 18 stoletja.
Z niego"o podobo so se v preteklosti ukvarjali že življenjepisi, kot npr: Stralil, Reclifeld, Vrbovec, Pod logar, Demšar... ter pisatelja Ivan Pregelj z Odisejem iz Komende irl Ivan Si<'ee v knjigi !n večno hodo evetele lipe Simpozij v Rinili je skriša) najprej osvetliti obdobje in prostor, v katerem jc I' P Glavar živel, in nato še njegovo raznovrstno delovanje
Pr"i sklop Glavarjevega simpozija v Sloveniku je odprla razprava dr. Franeeta M. Dolinarju s splošnim orisom Vojuidine Kranjske sredi 18 stoletja nadaljeval pa prispevek .ikademika dr, Jožeta Mlinarica s predstavitvijo Malteškega viteškega reda v Sloveniji, saj ;; Cominenda Sv. Petra sodilala pod njegovo pristojnost, tako kot na slovenskem ozemlju Še ležeči koineiK1] v Meljn pri Mariboru in na Pnlzeli. Predstavitev prostora in dobe .sta nadaljevala dr. Janez Hofkr - ta je govoril o Komeiidski fan do Glavarja, in dr. Vineene Rajsp z omembami Komende na jožc-UiiSKih zem1 [evidili Gašper iioii'1 je predstavil poselitev ozenitia malteške Conimende Sv. Petra v arhe otoških dohali in Graščino v Komendi v Glavarje