TRGOVSKI LIST Časopis za trgrovluo, Industrijo in obrt« Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za H leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Urednižtvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani i&t. 11.953. — Telefon St. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v četrtek, dne 19. septembra 1935. štev. 93. % defenzive v To geslo je proklamiral zbor Zveze trgovskih združenj v Ljutomeru in to mora biti v bodoče geslo vseh trgovcev, vseh gospodarskih ljudi in vseh, ki hočejo, da se pri nas že enkrat razmere zboljšajo. Iz defenzive v ofenzivo! Seveda pa ni tega gesla razumeti v ozkem strankarskem smislu, kakor da bi bilo naperjeno proti temu ali onemu režimu. To geslo ima mnogo širšo vsebino in more veljati tudi nezdravim razmeram v lastnih vrstah, če bi te nastale. In takrat bi bila ofenziva še zlasti potrebna po starem zlatem pregovoru, da treba začeti s pometanjem najprej pri sebi! Iz defenzive v ofenzivo! To geslo pomeni bojno napoved vsemu, kar ovira naš gospodarski, kulturni ali socialni napredek, pa naj se pojavlja v kateremkoli uradu, v katerikoli ustanovi, v katerenu koli zasebnem društvu. Vse, kar je napačno, mora pasti, vse, kar je nezdravo, mora prenehati. Boj proti vsem tem napakam in nezdravim pojavom pa se mora nadaljevati tako dolgo, dokler ne bo izvojevan popoln uspeh. Ofenziva do popolnega uničenja nasprotnika, to je zla, ki preprečuje napredek. Dosedaj je bilo tako, da so zlasti gospodarski krogi neumorno opozarjali, da je ta ali ta ukrep napačen in škodljiv. Toda vsa opozorila in tudi najbolj z razlogi podprte spomenice, vse je bilo zaman, vse je bilo le neplodno zvonjenje po toči. Izdane uredbe so obveljale, izdani predpisi so brez ozira na vse proteste in ugovore pritiskali naše gospodarsko življenje. Tako je bilo dokazano, da sami protesti in ugovori ne zadostujejo, da je sama defenziva preslabotna. Zopet se je izkazala pravilnost starega strategičnega zakona, da je napad najboljša obramba. Zato iz defenzive v ofenzivo. Kakor hitro se pokaže nevarnost, da bi mogla ta ali one uredba škodovati, jo je treba naskočiti. In potem voditi boj proti njej tako dolgo in s takšno silo, da pade. In naj bi se ponesrečili tudi po vrsti vsi prvi naskoki, vendar je treba naskok ponavljati tako dolgo, da bo uspešen. Zakaj napačne stvari obveljajo le, če so ljudje napačni. In napačni so ljudje, kadar se proti dokazano napačnim stvarem ne bore. Naše gospodarstvo ne pride naprej, ker že leta in leta trpimo, da ostajajo nekatere napačne stvari v veljavi, mesto da bi proti njim vedno in ob vsaki priliki vodili boj. Tako na primer vemo vsi, da pretirani birokratizem ovira vsak gospodarski razmah. Ta birokratizem se ne pojavlja le v zakonodaji, ki nas kar preplavlja s ploho malo preudarjenih in vedno dopolnjevanih zakonov, uredb in pravilnikov, temveč tudi v upravi in v samoupravnih telesih ter organizacijah. Celo v poslovnem življenju se že opaža, kako sili birokratizem v ospredje in kako komplicira poslovanje, ko bi se na priprost način poslovalo znatno bolje in hitreje. Temu birokratizmu je treba napovedati boj na vsej črti in z vso doslednostjo. Kjer se le pojavi, takoj s kolom po njem, da bo takoj pobit na tla. Ta birokratizem se je tako razrastel, da postaja že sam sebi namen, da mnogi uradi in ustanove izdajajo predpise ne v namenu', da pomagajo ljudem, temveč da uveljavijo svoj urad, svojo ustanovo. Davek za režijo, ki jo zahteva birokratizem, raste iz leta v leto in pod tem neplodonosnim davkom hira vse naše gospodarstvo. la birokratizem je iznašel zaradi sebe m svojih ljudi razne komisije, ki so vseskozi nepotrebne, zato pa tem bolj drage. I a birokratizem ovira nastanek novih podjetij in otežkočuje obstoj starih, ker hoče z vedno novimi predpisi dokazovati, da brez njega ne gre. Zaradi tega birokratizma, ki je včasih že kaznivo egoističen, se ne more razviti podjetnost, ker nihče ne ve, kakšne dajatve bo moral plačevati čez leto dni. Vsaka realna kalkulacija je zaradi nepreračunljivosti tega birokratizma nemogoča. Braniti se pred tem birokratizmom, je premalo. Treba je začeti proti njemu ofenzivo, dosledno in brezobzirno ofenzivo, ki se poslužuje vseh sredstev. Kakor hitro se opazi napačna stvar, treba začeti boj proti njej in tudi proti vsem onim, ki branijo to napačno stvar. Ofenzivo proti napakam in proti nosilcem teh napak! Seveda pa je prvi pogoj uspešnosti te ofenzive, da so lastne vrste za ofenzivo pripravljene. Gospodarske organizacije in stanovski zastopi morajo biti strnjeni in disciplinirani in poskrbeti morajo tudi, da imajo v dobrem in močnem lastnem tisku dovolj učinkovitega orožja. Potem pa bo ofenziva tudi uspešna in potem moremo upati, da bodo padle napake, ki tlačijo k tlom naše gospodarstvo že leta in leta. V tem smislu: iz defenzive v ofenzivo! idscita kmeta foeU indu/iduatna Beograjska trgovinska zborni ca odobrila sklepe ljubljanske konference Na ponedeljkovi plenarni seji je razpravljala beograjska trgovinska zbornica o sklepih ljubljanske konference zbornic o njenih predlogih glede ureditve kmetske zaščite. O vsem vprašanju je referiral predsednik zbornice Milutin (Stanojevič, ki je med drugim dejal: O kmečki zaščiti so bili dosedaj izdani trije zakoni in štiri uredbe in sedaj je napovedana peta uredba, ki naj definitivno uredi to vprašanje. Vsi ti zakoni in uredbe so bili izdani brez globljega študija in so zato izzvali veliko nezadovoljstvo gospodarskih krogov. Vrhu vsega pa se je med narodom še razvila pogubna agitacija, da kmetskih dolgov sploh ni treba plačati. Nekateri politiki ne znajo kmetovalcu priporočiti, kako naj dela, da bo donosnost njegovega gospodarstva večja, temveč zanje je važno samo to, da pridejo do oblasti. Ti ljudje se niso sramovali priporočati kmetom, da ne plačujejo dolgov. Vse gospodarstvo željno pričakuje, da se že enkrat to vprašanje definitivno reši, in sicer na način, kakor ga predlaga ljubljanska resolucija. — Od pravilne rešitve tega vprašanja je tudi odvisen obstanek mnogih trgovcev in obrtnikov. Ce se hoče doseči razdolžitev kmeta, potem treba gledati na to, da se kmetu ne bo treba zadolževati. Treba je popraviti stanje v pasivnih krajih, ne pa samo v nekaterih krajih stalno prehranjevati gladnih. Treba je preprečiti povodnji, ne pa postavljati v poplavljenih krajih nove hiše. Skratka! Treba je zlo preprečiti, ne pa samo posledice zla lečiti. Po govoru predsednika Stanojeviča se je razvila živahna debata, po njej pa je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se v ' celoti odobruje zahteva ljubljanske konference zbornic, da se mora rešiti vprašanje kmetske zaščite na temelju individnalne zaščite. Ce pa že iz kakršnihkoli razlogov ne bi bilo mogoče ta predlog izvesti, potem predlaga zbornica, da se morajo plačati kmetski dolgovi v 12 letih, vendar pa bi moral imeti upnik pravico, da zahteva plačilo dolga tudi preje, če more dokazati, da more dolžnik plačati, sodišče pa bi potem svobodno razsodilo o predlogu upnika. Pa zaUtiucUu Velesejem potrebuje veliko razstavno dvorano Številke dokazujejo, da je bil letošnji jesenski velesejem popoln uspeh. Skupno je obiskalo velesejem 90.000 ljudi, med temi mnogo tujcev iz Avstrije, Bolgarske, Češkoslovaške, Francije, Italije, Nemčije in Poljske. Velesejem se je torej zopet izkazal kot ena najmočnejših propagandnih ustanov, kar jih imamo. Razstavljalcev v gospodarskem delu razstave je bilo 330, kar je za jesenski velesejem tudi znatno število. V kupčijskem pogledu je bil tudi uspeh velesejma dober. Živahnejše je bilo kupčevanje v pohištvu, žimi, tapetniških izdelkih, radijskih aparatih, strojih, pečeh, lesnih izdelkih, pleteninah, eteričnih oljih, živilski industriji in drugih praktičnih novostih. Za razvoj našega gospodarstva sta bili pomembni prva razstava angorskih kun-cev, ki je imela tudi dober kupčijski uspeh ter^ razstava »Živalica«. Nova možnost zaslužka se odpira tu našim ljudem. Nekaj posebnega pa je bila letošnja jadranska razstava, ki je dala vsemu velesejmu svoj pečat in ki je znova visoko dvignila sloves ljubljanskega velesejma.’ Uspeh te razstave je bil tako velik, da se mora.splošno, zajitevo podaljšati za tri dni in bo jadranska razsftava odprta še od pdtka do nedelje. Kdor si te izredno uspete- razstave iz kakršnihkoli razlogov ni mogel ogledati, naj to stori sedaj. „ Popolni uspeh Jadranske razstave je tem pomembnejši, ker je bilo treba — ka- i kor smo že razložili — premagati vse polno ležav in ker mnogi kraji Primorja niso pokazali za razstavo onega razumevanja, |i bi ga v lastnem interesu morali pokazati. Moremo zato s tegi vedita priznanjem čestitati prirediteljem razstav!* V uspehu. Pri tej priliki pa moramo zopet opozoriti na nujno potrebo, da dobi velesejem in ž njim Ljubljana svojo veliko dvorano, v kateri bi mogle biti ob slabem vremenu tudi največje prireditve in ki bi se mogla uporabiti tudi za velike specialne razstave. lako je izven dvoma, da bi Jadranska razstava prirejena v takšni veliki dvorani, mogla še neprimerno bolj učinkovati, ker bi bil ves aranžma lažji in efektnejši. Pa tudi sicer se v Ljubljani občuti ob vsaki priliki pomanjkanje velike dvorane, v kateri bi bilo prostora za par tisoč ljudi. Veliki ljudski koncerti proti nizki vstopnini so danes sploh nemogoči, ker se v ma-'ih dvoranah zaradi davkov in visokih režijskih stroškov ne rentirajo. Če pa bi imeli veliko dvorano, bi mogli biti ti koncerti redno. Vse naše kulturno življenje bi oživelo, če bi imeli takšno veliko dvorano, ki je sedaj, ko se predeluje Unionska dvorana v kino-gledališče, Ljubljani še zlasti potrebna. Prepričani pa smo tudi, da bi se mogla ta misel tudi v kratkem Času realizirati, če jevle količkaj tu dobre volje. Nekaj bi mogla za zgraditev takšne dvorane dati velesejmska uprava, ki je v ta namen tudi že zbirala denar. Tudi radijska postaja bi mogla ‘prispevati ter je prejšnji komisariat na to tudi že mislil. Mestna občina, ki bi bila na takšni dvorani še zlasti interesira-na, bi mogla tudi prevzeti del stroškov. — Končno pa bi mogla tudi banovina prevzeti del stroškov za zgraditev takšne dvorane, saj je trgovina v banovinskem proračunu dokaj slabo doti rana. Denar za takšno dvorano bi se mogel spravni skupaj in ker jo tudi v resnici nujno potrebujemo, bi se tudi moral dobiš ti. Velika dvorana na velesejmu mora postati ena prvih pragramuih točk nove velike Ljubljane! M beta si Že v svetovni vojni se je izkazalo, da pripade končna zmaga oni sili, Iti ima dovolj sirovin. Zaradi moderne vojne tehnike je od takrat pomen sirovin še narastel in zato bo vprašanje sirovin tudi v morebitni italijansko-abesinski vojni eno najvažnejših. Zlasti pa v primeru, da bi se Uporabile proti napadalcu sankcije, ki jih predvideva pakt o Društvu narodov. Če bi te sankcije bile tudi le gospodarskega značaja, da ne bi druge države dobavljale vo-jujočim državam sirovin, bi moglo že samo to povzročiti konec vojne. A tudi gospodarske posledice teh sankcij na notranje politične razmere vojujoče države bi mogle postati usodne. Po starem in še vedno veljavnem zakonu, da odloča povpraševanje o ceni vsakega predmeta, bi se cene za vse sirovine, ki jih v državi ni, silno dvignile. Nastala bi draginja, ki bi ne le izčrpala finančno moč vojujoče države, temveč najbrže privedla tudi do nemirov. Dejansko so že tudi narastle v Italiji cene sirovin v prodaji na debelo za 10 odstotkov in živil za 13 odstotkov in ni dvoma, da bodo v enakem razmerju narasle cene tudi v podrobni prodaji.; Italija je s sirovinami silno slabo oskrbljena in je navezana ua dijvoz iž tujine, in to v zelo znatni meri. Od količin, ki jih potrebuje, mora uvoziti bombaža 99 odstotkov, volne 80, premoga 95, petroleja in nafte 99, bakra 99, kovin 53, žita 20 in mesa 15 odstotkov. Da bi mogla vse te sirovine plačati, bi morala načeti svojo zlato podlogo, ki se je dejansko tudi že precej mižala. Kako zelo bi občutila Italija gospodarsko blokado, o tem daje nadvse zanimive podatke Anglež sir Thomas Holland v svoji knjigi »Sankcije kovin«. V zaključnem poglavju svoje knjige pravi, da so se izkazale vse vesti o uspešni nadomestitvi sirovin z umetnimi produkti kot silno pretirane. Teoretično je sicer mogoče nekatere sirovine nadomestiti, toda večinoma so ti nadomestki ali mnogo predragi ali pa mnogo slabši, da dejansko niso nobeno [ ravo nadomestilo. l’o njegovih ugotovitvah je približno dva ducata sirovin, ki so nenadomestljive in ki j;li mora vsaka vojujoča se država imeti, odnosno vsaj to možnost, da si jih nabavi. Te sirovine so: aluminij, antimon, kadmij, premog, krom, baker, bombaž, grafit, železne rude, svinec, magnetit, mangan, sljuda, molibden, nikelj, nafta, živo srebro, kavčuk, žveplo, cin, tungsten, volna in cink. Od teh sirovin imajo po Hollandu posamezne države sirovin doma zadostno pomanjkljivo sploh ne Anglija 18 1 6 U. S. A. 12 2 11 Sov. Rusija 7 14 4 Japonska 3 5 17 Francija 4 2 19 Nemčija 4 2 19 Italija 4 — 21 Iz te tabele se vidi, da nobena država nima sama zadosti sirovin in da se zato nobena ne sme spreti z vsemi članicami Društva narodov. Za Italijo velja to, kakor kaže tabela, še prav posebno. Bodi le še omenjeho, da določa čl. 16. statuta Društva narodov, da so člani Društva narodov dolžni, da pretrgajo vse trgovinske in finančne odnošaje z državo, ki bi v nasprotju s svojimi obveznostmi začela vojno. S sankcijami je treba preprečiti vojno Poslanec in bivši minister v laburistični vladi Anglije Gre«nwood je dejal te dni v nekem svojem govoru med drugim': »Pravijo, da bi pomenila uporaba sankcij proti Italiji vojno. Jaz pa pogumno tr- Stran 2. TRGOVSKI LIST, 19. septembra 1935. ■Vi ■■iiii lil' *!!■■■ I IIII fciniin.i Štev. 93. dim, da so baš sankcije edino zanesljivo sredstvo proti vojni. Če bi je upqrabile sankcije, se tudi najmočnejši narod ne bi upal spustiti se v vojno in če bi vseeno to storil, potem bi prav gotovo vojno tudi izgubil. Danes gre a« bodočnost Društva narodov, za bodočnost vsega človeštva in če bi danes kolebali, potem bi pomenilo to, da pi mogoče katastrofe odvrniti. Mnogo znakov je, da bo to stališče poslanca Greenvvooda v Angliji tudi prodrlo, ker pošilja Anglija kar neprestano nove bojne ladje, letala in vojsko v Sredozemsko morje in v Kgipt. (/ sftfHww* Vca^oii Komemoracija za pokojnim častnim borznim predsednikom gospodom Dragotinom Hribarjem Danes dopoldne je bila v sejni dvorani Trgovskega doma žalina seja borznega sveta za paltOjUim častnim predsednikom Dragotinom Hribarjem. Boržhi predsednik dr. Ivan Slokar je imel pa navzočne tale globoko občuteni »Zbrali smo se z namenom, da na tej posebni žalni seji počastimo spomin našega blagopokojnega prvega predsednika in častnega predsednika gospoda Dragotina Hribarja. Stari pregovor pravi: »De mortuis nil piši beue«. Ta pr egovor za Dragotina Hribarja ne volja, ker bi bulo 'le težko izslediti kaj na njegovem udejstvovanju v gospodarskem in javnem življenju, kar bi ne bilo hvale in priznanja vredno. Kljub nje-gpvi veliki zaposlitvi v svojih lastnih pomembnih podjetjih je našel vedno volje in časa, da se udejstvuje na vseh poljih javnega življenja, kjer je nesebično uveljavljali vbo svoje zmožnosti in vse svoje sile v korist splošnosti. Tako je bilo tudi pri naši instituciji. Sodeloval je odločilno že pri Ustanovitvi naše borze in je bil zaradi tega izvoljen za I. predsednika. Celo vrsto let je nosil to breme in se je šele pred dobrini letom, ko mu njegovo zdravstveno stanje večjih naporov ni vč dopuščalo, odtočil, dla to častno mesto odložii. Takrat smo io njegovo odločitev z obžalovanjem morali vzeti na znanje ter smo ga s soglasnim sklepom izvolili za dosmrtnega častnega predsednika ter mu dodelili častno diplomo. Komaj deset mesecev je poteklo, odkar sem mu v imenu borznega sveta izročil častno diplomo — in njega ni več. Kakor časti vsak človek svoje roditelje in jim ohrani večni spomin, tako je naša dolžnost, da ohranimo blagopokojnega Dragotina Hribarja v večnem spominu ‘kot ustanovitelja in prvega voditelja naše za slovensko gospodarstvo velevažne institucije. Kakor da bi slutil, da se približuje konec njegovega plodonosnega življenja, je v letošnjem. letit.iusis(i*al ug tem, db je kli-kar Božidar Jakac kmalu izvršil njegov portret, ki je namenjen za borzne prostore. Ta šlika stoji sedaj pred nami fin bo nas in naše naslednike vedno spominjala na njegove nevenljive zasluge. V prvi vrsti 6eveda nas, ki smo imeli srečo, da smo ž njim sodelovali in ki imamo zaradi tega v spominu direktne osebne Vtise o njegovem neutrudljivem delovanju, ki je vzbujalo splošno priznanje in spoštovanje. Večna slava njegovemu spominu!« Vsi navzočni, ki so stoje poslušali predsednikov ža'lni govor, so zaklicali trikratni »Slava!« S tem je bila žalna seja zaključena. Ing. Milan Suklje: ! TcošauMt m-eiddacna I, Državna trošarina na električno strujo Ko se je leta 1932 z novo točko 7 a Čl. 72 zakona o državni trošarini uvedla trošarina na električno strujo, smo naprej opozorili na vse kvarne posledice, ki jih mora povzročiti nova trošarinska postavka. Naše napovedi so se v celoti udej-stvile. škoda, povzročena po uvedbi drž. trošarine na električno strujo, se je še občutno povečala, čini so pričela tudi samoupravna telesa, banovine in občine, uvajati s svoje strani banovinsko, oziroma občinsko trošarino na električno strujo. Nikjer pa niso bile posledice tako občutne, kakor v Dravski banovini, katere elektrifikacija je bila dosegla že znatno stopnjo in kjer se za električno strujo plačujejo razmeroma nižje cene. Pismena anketa, ki smo jo pred kratkim izvedlj. je jasno pokazala, da je z uvedbo trošarine na električno strujo prenehal vsak napredek v elektrificiranju naše pokrajine in je tudi konsum električne struje občutno nazadoval. Banovinsko podjetje »Kranjske deželne elektrarne« v Ljubljani poroča, da se je samo z državno trošarino Diit O^O na KWh za razsvetljavo' povišala ceiid struje za cca 21 % in da je za isto-toliko, povprečno za 20% padel tudi konsum električne struje v poedinih oddajnih področjih. Pri električni struji za pogon v obrtniške in industrijske svrhe znaša povišanje cene po drž. trošarini sicer samo- 5% do 10%, navzlic temu nazaduje konsum električne struje za pogon, ker je za več industrijskih panog podražitev pogonske struje neznosljiva. Isto banovinsko podjetje poroča, da znašajo njegovi režijski stroški za izračunjanje in odvajanje troširinskih zneskov 10% celotnega donosa drž. trošarine. Tudi kontrola s strani finančne oblasti je težavna in z visokimi stroški zvezana, tako da se velik del donosa te trošarine konsumira po stroških za njeno pobiranje. Imenovano banovinsko. podjetja je, poleg Elektrarne Fala d. d:, največji producent električne energije za oddajo konsu-mentom. Navedbe tega podjetja veljajo prilično tudi za vse ostale elektrarne. Uvedba državne trošarine na električno! strujo je zahtevala postavitev mnogo tisočev elektroštevcev, kateri se morajo brezizjemno kupovati v inozemstvu, kar znači, da jfc odšlo znatno število milijonov za nakup elektroštevcev v inozemstvo, na škodo naše trgovinske in plačilne bilance! Ako se upoštevajo samo ti momenti, je že vidno, da je uvedba državne trošarine na električno strujo povzročila istoto-liko neplodnih stroškov, kolikor znaša njen donos, pri čeuier ni egalno, čta morajo režijske stroške za pobiranje te ttošariiie ter stroške za nakup elektroštevcev in za izvedbo oddvojenih vodov nošiti elektrarne, odnosno njihovi odjemalci. Kakor smo uvodoma povedali, je vsled uveobe električne trošarine na električno strujo znatno padel konsum električne energije ter je bilo dotedanje živahno napredovanje elektrifikacije z enim mahom odrezano. Morda je v istem pravcu vplivala tudi splošna ekonomska depresija, vendar je jasno, da je po drugi strani drž. trošarina na električno strujo učinkovala tem kvarneje, ker se je uvedla baš v času težke depresije, tedaj takrat^ ko bi morala državna uprava delovati na pospeševanje obrtne in industrijske produkcije ter misliti na to, da je treba olajšati bremena, ki produkcijo težijo. Povedali smo že, da je za nekatere industrijske panoge obremenitev po trošarini na električno strujo kratkoinalo ne-znosljiva. Papirna industrija more uspevati le tam, kjer ima pogonsko silo na razpolago po najnižji ceni. Ob uporabi visokega števila konjskih sil proizvaja ta industrija cenene proizvode: lesovino (bruševino), celulozo, rotacijski papir. Nujobčutnejša je obremenitev električne struje pri izdelavi lesovine in rotacijskega papirja. V tej panogi velja kot pravilo, da sme znašati cena elektrike na kraju porabe največ Din 020 do Din 0'22 na KWh. Združene papirnice Vevče, Goričami iu Medvode d. d. navajajo v kalkulaciji, ža lesovino (bruševino), da odpSde od produkcijske cene Din 114.32 za 100 kg na električno strujo Din 28'50 ali 25%, dočim znaša državna trošarina Din 7*14, kar znači, da se po drž. trošarini poviša cena elektrike za več nego 24%! Originalne oferte za lesovino avstrijskega izvora, katere nam je dostavilo imenovano podjetje, dokazujejo, da je cena avstrijski lesovini fko jugoslovanska meja Din 93-— do Din 95'— za 100 kg, tako da bi iz komercialnega stališča kazalo lastno brusilnico opustiti ter dobivati lesovino iz Avstrije. — Pri rotacijskem papirju znaša obremenitev po drž. trošarini Din 1009 ali cca (5% cene finalnega produkta. Naravna posledica te obremenitve robe, ki ne uživa nikake carinske zaščite, je ta, da se je izdelava artikla, ki je svojedobno zaposlila več nego 1000 gozdnih delavcev ter 100 fabriških delavcev, tako rekoč ukinila. Preko teh številk se ne sme iti! One drastično kažejo, kako ee zdrava industrijska panoga z nepremišljenimi fiskalnimi merami kratkomalo uniči. Kranjska industrijska družba na Jesenicah poroča, da se produkcijski stroški na 100 kg izdelkov povišajo po drž. trošarini na elektriko povprečno za Din 1'20. Kakor je ta podražitev na prvi pogled malenkostna, je vendar pomembna, ker je v ostri konkurenčni borbi razlika v ceni od Din 100'— do Din 120'— pri vagonu že zadostna, da se naročilo izgubi, zlasti ko dobiček v trgovini na debelo pri železu mnogokrat ne doseže navedenega zneska. Naj navedemo še en eklatanten primer: Tvornica pletenin Dragotin Hribar v Ljubljani proizvaja električno energijo v lastni kalorični centrali, katera je urejena tako, da se vsak kg izpušne pare porabi za gretje apreturnih aparatov, pozimi tudi za centralno kurjavo v fabriki. Lastna cena za producirano 1 KWh ne znaša več nego Din 0'10. Podjetje tedaj plačuje na drž. trošarini pri pogonu 50% produkcijske cene, pri razsvetljavi pa celili 700°/o! Racionaliziranje obratovanja kalorične centrale je pod takimi pogoji iluzorno. Do sedaj smo navedli zgolj ekonomske momente. Morda so še pomembnejši socialni momenti, ki so po državni trošarini na električno strujo bistveno ogroženi. £e leta 1932 smo opozorili, kolike važhosti je intenzivna razsvetljava tvorniških delavnic in tvor-niških dvorišč. Takrat smo zahtevali, da še naj v obrtnih in industrijskih obratih tudi poraba struje za razsvetljavo računa kot poraba za pogon. Na žalost nismo uspeli s to 'pametno in polno upravičeno zahtevo. — Specialno v rudnikih se je uvajal električni pogon več iz sigurnost-nih nego Iz ekonomskih razlogov. Uvedba električnega obrata v rudnikih je pa mogoča samo tam, kjer je cena električne struje primerno nizka. Pri taki nizki ceni elektrike pa pomeni fiksna trošarina zelo visoko podražitev električne struje ter znatno povišanje produkcijskih stroškov. Elektrifikacija naših rudnikov se — največ iz razlogov sigurnosti — postopoma proizvaja, in so na primer nekateri rudniki Trboveljske premogokopne družbe še vedno urejeni na manj sigurni parni pogon. Uvedba državne trošarine in njena poostritev z banovinsko in z novimi občinskimi trošarinami je zavirala nadaljnjo elektrifikacijo, ki bi se nemudoma nadaljevala, čim odpade obremenitev električne struje po državni in samoupravnih trošarinah. J v /Vfr M " V ^ 1 | m- BFU 'AH 1- ^ \ Motnje* - ; Trgovci! Podpirajte domačo industrijo, zato naročajte le "Snelinka" milni pvaSok, ki ije zajamieno neškodljiv ter vsebuje nad 60% mila [tZKLUJE: (Dolničar & Richter f Ljubljana H koncu naj še opozorimo, da je električna razsvetljava že itak obremenjena z visoko trošarino na električne žarnice, tako da dejansko ni uvideti, čemu se na razsvetljavo nalaga dvojno obdačeaje. Na podlagi teh razlogov je Zveza' indu-strijcev meseca julija v spomenici na finančnega ministra predlagala: da se državna trošarina na električno strujo po točki 7 a čl. 72 zakona o državni trošarini v celoti ukine. Ako bi se ta predlog ne uvažil, predlagamo alternativno, da se ukine vsaj drž. trošarina uti električno strujo za pogon (točka 7 a—2). — Za skrajni primer predlagamb: a) da še plača na električno strujo za razsvetljavo obrtnih in industrijskih delavnic in dvorišč ista nižja stopnja trošarine, ki velja ža pogonsko strujo; b) da se električni transport v rudniških industrijah osvobodi od trošarine v smislu točke 4 čl. 105 a trošariiiskega pravilnika; c) da se električna struja, uporabljena za produkcijo lesovine in celuloze, osvobodi od drž. trošarine analogno točki 5 čl. 105 a trošarinskega pravilnika. II. Banovinska trošarina Uredba o banovinskih trošarinah z dne 29. marca 1935 prepoveduje banovinam nalaganje trošarine na električno strujo, katera služi kot pogonsko sredstvo. Ta uredba Je tem važnejša, ker ustreza načelu, da se pogonska sredstva in sirovine za obrtno-industrijsko produkcijo ne smejo obremenjevati s posebnimi davščinami. Dosledno temu načelu bi se morala prepovedati banovinska trošarina na električno strujo za razsvetljavo obrtno-imdustrij-skih delavnic in dvorišč, ker obdačenje razsvetljave istotako povečuje produkcijske stroške, neglede na že preje poudarjene razloge varnosti obratovanja, ki zahtevajo čim intenzivnejšo razsvetljavo tvorniških objektov. Tudi pri tej priliki moramo omeniti, da je električna razsvetljava itak obremenjena s trošarino na žarnice in je ponovno obdačenje te razsvetljave s trošarino na električno strujo protivno načelu, da se eden in isti predmet ne sme dvakrat ob-dačiti. Zato je Zveza industrijcev v svoji spomenici predlagala, da se uredba o banovinskih trošarinah Izpopolni v tem smislu, da se banovinam prepove nalaganje trošarine na vso električno energijo. — Ako se ta predlog ne bi sprejel, predlagamo alternativno, da se uredba izpopolni v tem smislu, da je prepovedana trošarina tudi na električno strujo za razsvetljavo obrt-no-industrijskih delavnic in dvorišč, ter za razsvetljavo rudnikov in .rudniških naprav. III. Občinska trošarina na elekr trično strujo V slednjem času se množijo primeri, da uvajajo občine občinsko trošarino na električno strujo za razsvetljavo in tudi za pogon. Kr. banska uprava Dravske banovine je bila pred dvema letoma izjavila, da občinam ne bo odobravala trošarine na električno strujo Navzlic temu je ista banska uprava že-v več primerih tako trošarino odobrila, češ da to zahtevajo oziri na neugodno finančno stanje občin. Na ta način ostane intencija kr. vlade, izražena v uredbi o banovinskih trošarinah, brez koristnega učinka. Ako se občinam dovoli nalaganje na' električno strujo, imamo — poleg že preje navedenih posledic —• še ta opasni efekt, da se z občinsko trošarino ustvari občutna razlika v produkcijskih pogopu in s tem v konkurenčni zmožnosti poedinih podjetij. Zato naj vlada prepove občinam (ali splošno samoupravnim telesom) nalaganje trošarine na električno strujo, neglede na način njene uporabe. Prevoziti stroški v Italijo povečani Kljub nestalnosti lire se opaža v zadnjem času vedno večji izvoz v Italijo. Zlasti se izvažajo fižol, oves in seno za italijansko vojsko. Zaradi povečanega izvoza ter nestalnosti italijanske lire so povišale prevozne družbe prevoznino. Tako se plača za prevoz našega lesa iz naših pristanišč v Neapolj mesto prejšnjih 15 sedaj 22 lir za kub. meter. Za pristanišča južne Italije je prevoznina povišana od 16 in 17 na 23 in 24 lir. Tuji lastniki ladij zaključujejo kupčije najraje v tujih valutah, zlasti v funtih, frankih in dinarjih, dočim se lir vsi branijo. Pričakuje se, da se bodo prevozni stroški še povečali. Štev. 93. TRGOVSKI LIST, 19. septembra 1935. Stran 3. ž*oližgč»ae verfi MIZ bo u-tanovila v Beogradu stoj dnevnik »Samoupravo«, katere direktor bo baje dr. La/-a Markovič, ki je bil tudi direktor bivšega radikalnega glasila »Samouprave«. Jugoslovanska radikalna zajeduica je i/.-v jugoslovanskih terjatev blokiranih ter s tem izpostavljenih padcu tamošnje valute. To stanje smo sami še bolj poslabšali, ker smo zahtevali, da se morajo zdrave valute (dolarji, funti, švicarski in franc, frank) takoj zamenjati v španske pezete. Zato so naši izvozniki izgubili težke milijone. Nemški trg, ki bi bil sicer za nas ugoden, ne prihaja dosti v poštev, ker je treba čakati na plačila tudi do 9 mesecev. Afriški tegt kije v prejšnjih letih kon-zuhitraK o&Mfine količile ntllefa trd>a in mehkega lesa, da^es skpraj ne prihaja v poštev zbog ostre konkurence drugih držav, da še zaradi nje izvoz več ne Izplača. Edino nekaj upanja daje Se Abesinija. Tu se bodo ne samo za časa vojne, temveč tudi kesneje potrošile ogromne količine lesa. Zaloge drv so večinoma v čvrstih rokah ali pa razprodane, ker se računa s tem, da ne bo samo domači trg potreboval mnogo drv, temveč bo zahtevala velike količine tudi Eritreja. ft& našem 6tagu v tufUU Les in lesni izdelki: 931 Berlin: smrekov in borov žagan les ter upognjen les za izvoz v Britansko Indijo; 932 Eschtveg (Nemčija): lešnikov les za izdelovanje smučarskih palic; 933 — Dakar (Senegal): hrastova in bukova debla, vsakovrsten žagan mehak in trd les, zlasti za izdelovanje zabojev, vpog-njena jelševina v deblih po 3 do 10 mm. Deželni pridelki: 934 — Bordeaux: vse vrste živil za izvoz v Maroko; 935 — Dunaj: velik fižol ter suhe gobe za izvoz v srednjo Ameriko; 936 — Verviers (Belgija): ponuja se zastopnik za suho povrtnino; 937 — Tel-Aviv: krompir in fižol; 938 — Oran (Alžir): suhe gobe; 939 Kibarty (Lit.): kumarčno seme. Proizvodi sadjarstva: 940 Linz: ponuja se zastopnik za prodajo svežih in suhih češpelj 941 — Salzburg: rana jabolka; 942 — Celovec: nudi se zastopnik za prodajo svežega in suheha sadja; 943 — Bruselj: suhe češplje; 944 Dunaj: oluščeni orehi in suhe višnje za izvoz v srednjo Ameriko; 945 — Verviers (Belgija): ponuja se zastopnik za sveže in posušeno sadje; 946 — Budapešta: sadne konzerve, suhe marelice in breskve ter suhe višnje; 947 Varšava: pdnuja se zastopnik za grozdje, sveže in suhe češplje; 948 — Bochum (Nemčija): jabolka, zlasti parmenke, pisani kardinal, Gravenstei-ner itd.; 949 — Berlin: ponuja se zastopnik za namizna jabolka in posušena jabolka. Živinoreja, perutnina in ribe: 950 — Berlin: suha in nasoljena čreva; 951 — Vac (Madjarska): živa perutnina, zlasti piske; 952 — Bordeaux: suho meso ter mesne konzterve za izvoz v Maroko; 953 — Berlin: živalska dlaka; 954 — Verviers: ponuja se zastopnik za mesne in ribne konzerve; 955 — Bruselj: ribne konzerve. Proizvodi rudarstva: 956 — Amsterdam: gumirano blago za plašče, svilene tkanine za ženske obleke, rokavice, čepice ko tudi drugi tekstilni izdelki za izvoz v Indijo; 958 — Pariz: proizvodi mehaničnih vezenin; 959 — Bordeaux: vsakovrstno stekleno in tekstilno blago za izvoz v Maroko; 960 — Hamburg: železne verige za živino in pse; 961 — Praga: olje. Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj 9e obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tern navedejo: 1. številko, pod katero je I blago navedeno, 2. točno označbo vrste bla-Ra, 3. način ambalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5 ceno, franko naša meja ali cit pristanišče države, kamor naj pride blago, 8. plačilne Pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. JjTW: |£cbov^Udiad^» Gradbeni oddelek direkcije dri. železnic v Ljubljani sprejema do 20. septembra ponudbe o dobavi jekla, zakflVlc; tff-jakov, železa. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.) Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 23. septembra poriudbe o dobavi strešne zareane opeke; do 25. septembru o dobavi svinčenega kabla, stekel za jaifi- ske svetiljke, lit&nesmanovih cevi in gasilskih cevi; do 2. oktobra pa o dobavi litoželeznih cevi. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 26. septembra ponudbe o dobavi pocinkana žice. Komanda pohorskega zrakoplovatva vitlje sprejerrfc-do 30. septembri 0 dbbavi kalcijevegS’ Rarbidft in aei skega platna. KSniraar arzenala TivSf fPr jema do 21. septembra ponudbe o dobavi kvasa in stearinskih sveč; do 1. oktobra o dobavi lesnega oglja, govejega loja, alkohola, sukanca itd.; do 2. oktobra o dobavi pločevine, raznega orodja itd.; do 3. oktobra o dobavi železa, lesa, verig, vijakov itd. Direkcija ilrž. rudnika Kakanj sprejela do 26. si&pterobra ponudbe o dobavi “5 vodokaznih klinger-stekel. ; Komanda p«*W*skcga arzenala Titat* lSprfejem» de 24. 4aj>temb«r pohote o dobavi petroleja, usnja, mila, sode, stearinskih sveč, glicerina, merlina, jadrenine, strojnega olja, konsistentne masti, bencina; do 25. septembra pa o dobavi angie-Skdga kamenjft, čopičev, steklenega papirja, smirka, masti za usnje, orožje‘Jri SstM AkteaUt ičetfc tLP^i• bo pri 1. oddelku vojno-tenSuKga zavoda v Sarrffl^tt1 tacija za dobavo lesa, dne 3. oktobra pa za 1S5S3 Ifartoha. Z " ~ 1. One 25. septeniSra bo pri Komandi mornarice v Zemunu licitacija za dobavo lesnega materiala. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejeifta do 20. septembra ponudbe o dobavi raznega gumiastega materiala. Dne 23. septembra bo pri Vojno-tehnič-nem zavodu v Kragujevcu licitacija za dobavo jekla. Dne 23. septembra bo pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo 5000 brisač, 1000 zdravniških plaščev in 1000 bolnišikh plaščev. Dne 23. septembra bo pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju licitacija za dobavo pisarniškega materiala. Dne 80. septembra bo pri Komandi vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki licitacija za dobavo 42.000 kg svinjske masti; dne 2. oktobra pa za dobavo 70.000 kg fižola, 40.000 kg riža, 35.000 kg zdroba, iiO.OOO kg testenin iu 25.000 kg ješprenjčka. ,KUVERTA* D.S O.L LJUBLJANA Tyriava c as ta H. af TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Znižanje uradniških plač Vlada je slenila, da zaradi znižanja cen življenskih potrebščin ter stalnega deficita državnih proračunov mora znižati draginj-ske doklade, zlasti še, ker je vse materialne izdatke že znižala, vsako zvišanje davkov pa je zaradi gospodarske stiske nemogoče. Vlada upa, da bodo državni nameščenci uvideli potrebo tega znižanja. Skupno se bodo znižale plače vseh državnih uradnikov in samoupravnih uradnikov in upokojencev za povprečno 7 odstotkov, kar bi pomenilo znižanje državnih izdatkov za 400 milijonov Din. Upokojencem, ki so bili upokojeni pred l. 1923., se njih pokojnine ne znižajo^ Prav tako se tudi ne znižajo plače aktivnim podoficirjem v vojski. Znižanje stopi v veljavo dne 1. oktobra. Plače se bodo znižale vsem uradnikom, začenši od ministrov in banov pa do najnižjih nameščencev. ^ Naše stališče glede znižanja uradniških plač je znano in je ostalo tudi sedaj ne-izpremenjeno. • Že v 24 urah S trit klobake Itd. Škrabi ta ivetlolika (rajo«, • vrstnik* ta nufet«. Pore, »il, mraga la Uka denata parilo tovarna JOS. REICH „ Pal Jama ki naafp 4—6. fteleabargora Telefon it 88-71 Izprememba deviznega pravilnika Finančni minister je izdal na predlog Narodne banke in na podlagi čl. 9. pogodbe med državo in Narodno banko odlok, da se v pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami za členom 5. doda še čl. 5 a, ki se glasi: Efektivna plačilna sredstva, tako v domači ko v tuji valuti, v kakršnikoli obliki, kaltor tudi devize, vrednosthl papirji in ’ talfrtmi t^H papirjev sfc' smtejfe izvažati v tujino, neposredno ali po pošti, samo v primerih navedenih v tem pravilniku in s i sklepi finančiiega ministra* odnosno na < podlftfei posebnih pooblastil finančnega mi* niatirstva. čeki iu nalogi na inozemske tefr jat^e se smejo pošiljati po pošy samo m podlagi pooblastil finančnega ministrstvi Izjema velja za pošiljke Narodne banke na tuje banke M i&M Hknčnih vodov, ki so pooblaščeni za promet z devi-žarni in. valu lami' r J. medHacadni IummImšIu Itangces v Dacivu Moč hranilnic v svetu n Ako država predpiše take enostranske ukrepe na škodo denarnih zavodov in njihovih vlagateljev, mora tudi nositi škodo, ki jo s tem povzroči. Na to stališče se je tudi postavila cela vrsta držav (Nemčija, Bolgarija, Poljska itd.), da plačajo denarnim zavodom razliko med sedanjo prenizko obrestno mero za kmečka posojila in prejšnjo. Tudi naša država naj vrne denarnim zavodom, zlasti hranilnicam, škodo, ki so jo povzročili predpisi o kmečki zaščiti. Ker so hranilnice prav tako kakor zadruge obče-koriatne ustanove, ki svoj morebitni dobiček odvajajo za splošno koristne namene, zahtevajo s popolno pravico, da se izenačijo glede kmečke zaščite z zadrugami, ker bi sicer utegnila nastati nepopravljiva škoda za hranilnice, njihove vlagatelje ter njihove ustanovitelje. Nekatere hranilnice so morale seči po svojih rezervah, da pokrijejo primanjkljaj na kmečkih obrestih. Znatno pomoč so nudile hranilnice našim samo- upravam in tudi državi kot cenen vir kredita. Važnost hranilnic za napredek vsega našega samoupravnega gospodarstva izhaja že iz števila javnih del in javnih naprav, ki so bile izvršene in kupljene s pomočjo posojil hranilnic. 23 hranilnic v Dravski banovini (manjkajo podatki 6 hranilnic) je dalo posojila za sledeče javne naprave: 346 šol (osnovnih in srednjih), 11 cerkva in župnišč, 24 elektrarn in elektrifikacij, 3 plinarne, 82 vodovodov in vodnjakov, 16 bolnic, 13 ubožnic in hiralnic, 7 kopališč, 6 sodišč, 2 sreska urada, 43 mostov in melioracij, 76 cest, železnic, regulacij in avtobusov, 15 trgov in klavnic, 32 gasilskih domov, 2 javni tehtnici, 59 občinskih stanovanjskih hiš, 60 občinskih uradnih poslopij, 3 vojašnice, 3 muzeji in gledališča in 648 raznih drugih ne posebej navedenih javnih naprav. . Danes štejejo občinska posojila, ki so jih dale hranilnice v Dravski banovini, 311,000.000'— dinarjev. Ta posojila so tako cenena, da bi morale naše občine in banovina plačevati letno vsaj za 7 milijonov dinarjev več na obrestih, ako bi bile najele ta posojila drugod. Teh 7 milijonov bi morali plačevati davkoplačevalci v obliki višjih občinskih doklad in pristojbin. Vprašanje je tudi, ali bi bile občine odn. banovina ta posojila sploh dobile, ako ne bi bilo hranilnic. Brez posojil je izvrševanje javnih del, ki dajejo kruha neštetim delavcem, obrtnikom in trgoveem, neizvedljivo. Ako se gradbeni stroški neke nove šole porazdelijo na več let (15—20 let), občani skoro sploh ne občutijo tega bremena. Nasprotno pa bi se morale v manjši občini zvišati občinske doklade morda na desetkratni ali še višji znesek (kar bi bilo nemogoče), ako bi se morali ti stroški pokriti v enem letu, ker občina ne bi mogla dobiti posojila. Delovanje naših samouprav je torej nemogoče brez obstoja samoupravnih hranilnic. Velike koristi od hranilnic ima tudi država. Hranilnice spadajo namreč skoro povsod med najzanesljivejše kupce državnih obveznic. Hranilnice nalagajo znaten del svojih sredstev v državna posojila, in država s tem računa, ako izda novo posojilo. Ker smatrajo hranilnice te papirje za trajno naložbo in jih v normalnih .časih ne prodajajo, držijo s tem tečaje državnih papirjev, kar je za državo velikega pomena, ker lahko dobi cenejša posojila, ako je tečaj drž. obveznic visok. Tako imajo danes hranilnice v Dravski banovini za 57 milijonov dinarjev državnih papirjev, one zunaj Dravske banovine pa za 23 milijonov dinarjev. Ker so torej hranilnice tudi močna opora državnega kredita, zaslužijo državno pomoč, kakor jo uživajo baš tudi vsled tega v vseh državah. (Konec prihodnjič.) f Dr. Voja Marinkovič biyši predsednik vlade in dolgoletni zunanji minister je umrl v Beogradu za tuberkulozo. Dr, Voja Marinkovič je bil eden naših najodličnejših državnikov, ki je bil vedno za demokratično ureditev države. Naiša notranja politika bi bi#i danes manj napeta, če3bi se,uvjai!ev;aH njegovi predlogi, ki jih je predlagal že pred leti. Pokojnik pa je bil tudi odličen gospodarski delavec in je bil celo vr&oilei predsednik uprav- Jugoslavijo tudi na mnogih fiiiančnilv: konferencah. Velikemu državniku Širokega obzorja bodi; ohranjen slaven spomin! Ob 15 letnici je naslov knjižice, ki jo je izdalo Združenje v Kranju v proslavo svojega pomembnega jubileja. Knjižico je sestavil in uredil agilni tajnik Združenja Zmago Kožman. Knjižica je mnogo več ko samo priložnostni jubilejni spis, ker podaja ne le vestno sestavljeno poročilo o delovanju in uspehih Združenja v teh 15 letih, temveč tudi pregleden opis gospodarskega stanja v kranjskem okraju. Zgodovina trgovine kranjskega okraja v zadnjih 15 letih je zbrana v tej knjigi in to ji daje trajni pomen. Jubilejna knjiga kranjskega združenja pa je obenem zelo koristna priročna knjižica za vse trgovce in davkoplačevalce, ker v svojem III. delu prinaša najvažnejše izvlečke iz obrtnega zakona, ter zakonov o neposrednih davkih, taksah in davku na poslovni promet. Vse priznanje avtorju knjige, g. Rožmanu! Čestitamo kranjskemu Združenju k temu uspešnemu jubileju, prav tako pa tudi njegovemu predsedniku Sircu, ki je tudi že 15 let predsednik združenja! »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 18. septembra objavlja: Ukaz o postavitvi banov Dravske in Donavske banovine — Pravilnik o uvozu in tranzitu živih raštlin in sadik;- grmičja, ključev, potaknjencev, odrezanega cvetja, krompirja, čebulic, sadnih in drugih plodov — Pravilnik o proizvodnji, uvozu in prometu sredstev za zaščito rastlin — Barvanje semenja lucerne in rdeče detelje — Odločbo o pobiranju taks za pregled, analizo in plombiranje semenja — lzpremembo pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami — Razne razglase in objave sodišč (med drugim 28 dražbenib oklicev) ter razne druge razglase in objave. Jz frgovinsbega vegiatva ======== ■■■■■■■■■■■■■■■K' Vpisala se je tvrdka: Leopold Kderič, trgovina s sadjem v Dražnem vrhu. Vpisale so se te izpremembe in dodatki: Podružnica v Cfclju tvrdke Montres Clar-te H. Suttner, Henrik Maire, imetnik, eks-portna trgovina z urami, zlatnino in srebrnino, galanterijskim blagom in radio-aparati, javna trg. družba. Družabnika: Henrik Maire st. in Henrik Maire ml., oba ift . . trgovca v Ljubljani. Tvrdko podpisuje in jo zastopa vsak družabnik samostojno. Bratje Piatnik, tvornica za dokumentni in kartni papir v Radečah. Izbriše se zaznamba posebnega nadzora in sekvestra. Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, podružnica v Celju. Vpišeta se Bruno Schon-berger in Hana Mirnik, uradnika v Celju kot uradnika podružnice s pooblastilom, da smeta podpisovati firmo podružnice po nayodilih, ki veljajo za to podružnico. Žumer Frančiška in drug v Celju. Izstopil je družabnik Matija Holc, vstopil pa družabnik Valentin Vrečer, mesarski mojster v Celju, ki je obenem poslovodja družbe. Tvrdko zastopata oba družabnika skupno. Centralna vinarna d. d. v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Peter Havpt-man, vpiše pa član upravnega sveta Avgust Martinčič, posestnik v Ljubljani. »Triglav«, jugoslovanska izdelovalnica perila in obleke J. Olup in drug v Ljub-lani. Izstopil je javni družabnik Josip Olup ml., zaradi česar preneha javna trg. družba. Besedilo odslej: Triglav, industrija perila in obleke J. Olup, Ljubljana. Obratni predmet: Izdelovanje perila in obleke na tvor-niški način ter prodaja istih, kakor tudi manufakture in modnih predmetov na debelo in drobno. Lastnik firme: Josip Olup st., posestnik in trgovec v Ljubljani, Stari trg. Luxa & Stumpl Ivan, mednarodni prevozi »Transport« v Mariboru. Izstopil je javni družabnik Anton Luxa. Besedilo firme odslej: Ivan Stumpl, »Mednarodni prevozi Transport«. V register se vpiše odločba trgovinskega ministrstva glede sanacije Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani za njeni podružnici v Mariboru in Ptuju. Izbrisala se je firma: Kokalj & drug v likvidaciji, avtomobilno prevažanje Ljudi in prtljage iz Črmošnjic in Toplic v Novo mesto — zaradi končane likvidacije. Iz zadružnega registra Vpisala se je Produktivna čižmarska zadruga v Žireh, r. z. z o. z. Izbrisala se je Spar & Darlehenskassen-verein. r. z. z o. j. v likvidaciji v Gor. Radgoni zbog končane likvidacije. Koninmi in ------------------- »prisilne poravnave [ Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi trgovca Josipa Vozla v Trbovljah se določa narok na dan 8. oktobra ob 10. pri sodišču v Laškem. Odpravlja ,se konkurz o premoženju tvrdke Maher G., družbe z o. K. v Ljubljani, ker ni pokritja za stroške postopanja. Odpravlja se nadalje konkurz o premoženju trgovca Davida Weissa v Rogaševcih, ker je bila razdeljena vsa masa. Potrja se prisilna poravnava, ki jo je sklenila tvrdka Drago Gorup & Co v Ljubljani. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Franja Straha, trgovca v Gor. Radgoni. Poravnalni komisar Franc Gorenc, poravnalni upravnik dr. Boezio. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Gor. Radgoni dne 9. oktobra ob 10. uri. Rok za oglasitev do 4. oktobra. Poravnalna ponudba 60% kvota. Poravnalno postopanje trgovca Ivana Sajovica v Zg. Pirničah se je ustavilo. Končano je poravnalno postopanje posestnika in krojaškega mojstra Henrika Pillerja v Ljubljani. Potrja se prisilna poravnava, ki jo je sklenil posestnik in gostilničar Andrej Kušar v Kozarjih. lOcmainpovetu Prometno ministrstvo je dovolilo 5 milijonov Din za gradnjo proge Bihač—Nikšič. Izšel je pravilnik o porabi osrednjega lovskega ionda. Vse banske uprave morajo vplačevati v ta fond 8% brutto dohodkov vseh lovskih banovinskih fondov. Fond se bo uporabljal za pospeševanje lova. Konferenca vseh obrtniških zbornic iz države se začne dne 18. t. m. v Beogradu. Ljubljansko zbornico zastopa dr. Koce. Banska uprava je izdala opozorilo, da se sme trgati namizno grozdje, čim dozori, drugo grozdje pa ne pred terminom, ki ga določijo občine v sporazumu s sreskiim načelstvom. Predi 1. oktobrom naj se ne trga, razen če bi bil zaradi elementarnih nezgod pridelek ogrožen. Velika Ljubljana bo štela okoli 83.000 prebivalcev. Nepotrebne sanje o Ljubljani, ki bo štela 100.000 prebivalcev, se torej niso uresničile. Površina Ljubljane pa se je povečala z i»korporacijo okoliških občin za 2275 ha, a tudi dolgovi mesta za nekaj nad 11 milijonov Din. Upokojena sta prestojnik mestne policije v Celju Gustav Pus in sreski načelnik za Maribor levi breg dr. Senekovič. Novo letališče je bilo svečano otvor jen o v Banja Luki. Del državne tvornice svile v Novem Sadu je do tal pogorel. To je že tretji veliki požar v tej tvornici v zadnjih desetih letih. Upamo, da bo razjasnjen vzrok teh pogostih požarov. 50 letnico je praznovala te dni za narodno življenje ob severni meji zaslužna »Tiskarna sv. Cirila« v Mariboru. Tudi naše čestitke. Skupina 150 jugoslovanskih dekavccv je odšla v Perzijo, kjer bodo zaposleni pri gradnji železnic. 30.000 italijanskih vojakov, ki so bili na poti v vzhodno Afriko, je dobilo nakrat povelje, da morajo oditi v Libijo, iz katere je prišlo v zadnjem času polno političnih beguncev. V Libiji bo zbrala Italija 70.000 mož in 400 letal. Baje se nevarno gibljejo domača plemena na jugu Libije in v sosednih pokrajinah. Obsedno stanje v Kumuniji je bilo podaljšano za pol leta. Število milijonarjev v Franciji pada, kakor izhaja iz francoske davčne statistike. Nad en milijon frankov letnih dohodkov je imelo v Franciji 1.1931. 702 osebi, 1.1932. 494, 1. 1933. 391 in 1. 1934. samo še 349. Ali je padlo število milijonarjev radi davčnih utaj, poročilo ne pove. Stavka v belgijski strojni industriji traja še naprej, ker še ni prišlo do sporazuma glede mezd, katerih povišanje zahtevajo delavci zaradi podražitve živil. Ameriška zrakoplovna družba je otvori-la redni potniški letalski promet čez Atlantski ocean. Število samomorov v Nemčiji neprestano raste. Lani je bilo v Nemčiji 3600 samomorov, večinoma zaradi brezposelnosti. 6000 nemških služkinj je prišlo ob kruh, ker Židje ne smejo več zaposlovati arijskih deklet. Občni zbori »Kovina«, prva jugoslovanska metalur-gična industrija, d. d. v Mariboru, ima 14. redni občni zbor dne 27. septembra ob pol 11. v pisarniških prostorih tvrdke na Teznem pri Mariboru. Delnice je treba položiti 4 dni pred občnim zborom. Salus d. d. v Ljubljani ima dne 24. septembra ob 17. v družbeni pisami izredni občni zbor. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o ponovnem povišanju delniške glavnice. Deklice je treba založiti vsaj do 14. septembra pri družbeni blagajni. TISKARNA MERKUR, Ljubljana Tiska knjige, časopise, tabele, naročilnice, plakate, lepake, cenike, vizitke itd. Vse tiskovine dobavila hitro in po zmernih cenah Račun Poštne hranilnice st. 15.108. Telefon 25-52 Gregorčičeva 23 Lastna knjigoveznica Ureja ALEKSAUDER ZELEZHIKAB. - Za Trgovako-lndufltrljftko d,