Slovenska Država Štev. 6 CHICAGO, ILL., 20. DECEMBRA 1950 Letnik I. Božična in novoletna Ko stopamo v novo leto 1951, si Slovenci, ali zasužnjeni v domovini ali razkrop-ljenTpo svetu, zlasti želimo, da bi nam to leto prineslo svobodo in nas združilo v samostojni državi. To je up, ki ga večina Slovencev kljub vsemu na skrivaj goji, ker veruje v zmago Resnice in Pravice. Pred dvema letoma smo obhajali stoletnico, kar je slovenski narod, brez pravic, narod tlačan, leta 1848 prvič po izgubi svoje samostojnosti — vojvodine Karan-tanije in kneževine Panonije — ponovno dvignil klic po svobodi in po Zedinjeni Sloveniji. Sto let borbe, posvečene s krvjo in nesebičnimi žrtvami, našega naroda ni uničilo, temveč ga je vedno bolj utrjevalo v prepričanju, da je njegov bolj pravičen, njegov cilj pravilen. Še nikdar v svoji zgodovini ni bil slovenski človek tako brezpraven in slovenstvo tako grdo skrunjeno kot prav ob stoletnici naše narodne pravde. Toda zavest, da ima vsak človek svojo vrednost in na- poslanica Slovencem logo, dano mu od Boga, ga potrjuje, da je tudi vsaki narodnostni enoti od Boga odmerjeno, da na določenem prstoru izpolni svoje zgodovinsko poslanstvo. Kakšno je to poslanstvo bo v celoti pokazala šele zgodovina; vendar pa narod sam v sebi globoko čuti, kaj mora storiti v gotovih zgodovinskih obdobjih, da izpolni voljo Tistega. ki ga je strnil v enoto ter mu daje obstanek. Danes, če tudi raztepeni po različnih državah, čutimo z onimi, ki sužnjujejo v domovini enako. V nas, čeprav si nismo mnogo izmenjali misli, se poraja enotno, skupno, narodno hotenje, ki se oblikuje v naš drugi zgodovinski politični program, katerega bomo ponavljali in se borili zanj, dokler ne bo uresničen. Ta naš program izražen v Zedinjeni Sloveniji pred sto leti in v Slovenski Izjavi pred petimi leti, nas bo družil pa naj bi bili kjer-koli ter nas pripravljal na oni veliki trenutek ko bomo razglasili Zedinjeno in Suvereno Slo- venijo, ki bo resnično svoboden dom vsem Slovencem Ta narodni cilj živi v srcih vsega naroda, ki is je v teh letih trpljenja, prepuščen bolj ali manj samemu sebi, samostojno izoblikoval svoje lastno pojmovanje, toli-korat različno od gledanja nekaterih politikov, ki si laste neomejeno pravico govoriti v imenu vsega naroda. Vsebina tega pojmovanja, ki dokazuje visoko raven slovenske narodne zavesti, sloneče na krščanstvu in na demokratičnem pojmovanju družbe, se izraža v naslednjem: 1. NAROD IN SVOBODA V slovenskem narodu je bila že od nekdaj zasidrana želja po združitvi vseh Slovencev in po čimvečji svobodi, Najvišja in najpopolnejša oblika svobode, ki jo more kak narod doseči, je samostojna država. Samo lak narod, ki ima lastno državo je drugim narodom enak in enakopraven. Samo tak narod si sam kroji svojo usodo. Na znotraj si samo lak narod lahko poslavlja listi red, ki njegovim članom res zagotavlja svobodo in enakost, do katere imajo po božji in človeški postavi pravico. Četudi majhen po številu, naš narod sam nad seboj ni nikdar dvomil in omahoval ali bi mogel sam voditi svojo ladjo. Močan je bil v svoji samozavesti Slovenec sem. Vprašaj preprostega človeka, kmeta, ali ti je kdaj odgovoril kaj drugega kot — Slovenec sem. Če je bila kdaj zmeda v intelektualnih krogih, kaj so, je prav gotovo ni bilo nikdar med preprostim ljudstvom. Preprosti človek je v slovenstvu videl stvarnost, vsaka druga državotvornost mu je bila tuja, abstraktna in prisiljena. Za svojo svobodo se narod ni prenehal boriti niti v najhujših okoliščinah trdno pr\>ri-čan, da poti k narodni suverenosti ni mogoče ustaviti. More se ta naravni razvoj ovirati, kakor so to delali v preteklosti nekateri politiki, ki iz oportunističnih razlogov niso pustili narodu po tej naravni poti in katere posnema tudi danes takoime-novani začasni "voditelj". Toda narodna volja bo ostala neizpremenjena, dokler se n£ bo uresničila. 2. NAROD IN VERA Slovenski narod se ni nikdar sramoval javno priznavati, da je katoliški narod in da hoče tak ostati. Po svoji vzgoji in izobrazbi spada v zahodnoevropski krščanski svet, zato je slovenski narod nasip, ob katerega so butali navali azijatskega tatar-stva, turštva in v zadnjem času poganskega komunizma, proti katerim se je vedno z vso svojo skrivnostno silo upiral, se branil ter ohranjal svojo samobitnost in svojo vero Komunizem, ki v teh časih na zunaj slavi nad našim narodom zmago, pribor j eno s tisoči in tisoči zločinov, umorov in požigov, je v resnici doživel največji poraz. (Nadaljevanje na 2. str.) BOŽIČNA IN NOVOLETNA POSLANICA SLOVENCEM (Nadaljevane s 1. str.) Ni ga danes Slovenca, ki ne bi odklanjal komunizma, in kakor nekoč, tako se tudi danes slovenski narod ponovno zateka v svoje cerkve, kjer ne išče le tolažbe za svoje nepopisno trpljenje, temveč tudi moči za svoj nemi odpor, ki ga ne morejo streti ne ječe, ne taborišča in prisilno delo, ne zaplembe in smrtne kazni. Niti enega poštenega Slovenca ni, ki bi ne veroval v propad komunizma ter v zmago krščanstva nad njim. Krvavi davek, ki ga je dajal in ga še daje za zmago Kristusove resnice, mu je seme svobode. Tudi v strahovitem trpljenju v katerem je narod daroval najboljše, gleda božjo voljo, zato pridružuje svoje prošnje za versko in narodno svobodo prošnjam svojim številnim mučencem. 3. NAROD IN POLITIKA V našem narodu je globoko zasidrano zdravo pojmovanje o smislu političnega dela in zdrave demokracije, ki se je odražalo v davnem ustoličevanju naših vojvod, kakor v gledanju na javno delo od osnovnih občinskih odborov tja do poslanske zbornice. To delo je naš narod smatral vedno kot delo za skupni blagor. Župansko ali ministrsko mesto je pojmoval kot častni službi, ki ju javni delavec opravlja ne v svojo korist, temveč v skupno dobro. Po tem merilu je cenil in spoštoval svoje predstavnike. Tega idealnega gledanja mu ni vzelo niti gospodstvo grajščakov, ne samovolja državnih uradnikov, ne moderne zablode voditeljstva. Vedno si je ohranil pogum in ponos, da se je branil proti vsakemu nasilju od zgoraj. Vedno mu je bilo tuje gospodarjenje in zapovedovanje od zgoraj navzdol brez poprejšnjega posvetovanja in večinskega sklepa. Sebe ni nikdar smatral za čredo, ki naj jo kak samo-zvanec vodi kakor se mu zljubi, ampak je vedno zahteval demokratične metode. Grda medsebojna gonja političnih strank v preteklosti je zadala našemu narodnemu organizmu globoke rane. Ljudstvo je izgubilo vero v stare stranke, saj je bilo tolikokrat varano od ljudi, ki niso čutili z narodom. Kako naj zaupa vsiljivcu, ki ga je vsemogočno strankino vodstvo postavilo v nek okraj proti volji ljudstva? Zato hoče narod v bodoče spoštovanje katoliških in demokratičnih načel tudi v javnem življenju Machiavelizem in malerializem odklanja ne samo teoretično, ampak tudi praktično. V povezanosti vodstva z narodom, ki bo to vodstvo izbral in pa v možnosti za kritiko o njegovem delu vidi Slovenec dva važna temelja prave demokracije. Narod hoče, da izobraženec, ki je izšel iz njega čuti z njim in dela zanj. Takega vzljubi in ga imenuje gospod, če ne mu je le škric. Bolj kot preje se bo otepal vsiljivih voditeljev ali kroga "izvoljencev", ki sodijo, da imajo edino oni pravico za vse misliti in vse urejati. 4. BEGUNSTVO IN NAROD Begunstvo ne pomeni in ne sme pomeniti odpovedi slovenstvu. Nasprotno, vsak vsak begunec mora nenehno gojiti v svo- POGLED V BODOČNOST Za Božič bomo spet doma . , . samo v duhu in trpkih spominih. Duše raztepenih po svetu bodo romale domov, vasovale nevidne pri svojih in spraševale: Kako je, bratje? Šli bomo vase te svete večere in razmišljali težko preteklost in morda še težjo bodočnost. Sklanjal bo glavo starec v dvomih: Ali nam je res usojeno, da umremo na tujem, ne da bi še enkrat videli rodne zemlje? Zakril si bo obraz oni, ki mu je bila ukradena mladost v vojski in zmedah bo še upal v boljšo bodočnost. Iz src obeh rodil se bo vzdih: O, sveta noč, kje je tvoja luč in klic po miru — o, domovina, v temi in verigah, kdaj se bo tebi razo-dela velika skrivnost odrešenja? Pa pustimo sanje, življenje je pretrdo, posebno kadar gre za življenje in smrt naroda. Prazno je sanjati o preteklosti, pustimo to starim. Toda mladina je poklicana, da na izkušnjah starih gradi dalje, stopi za korak dalje v službi narodu. Pogubno je danes stati ob strani v otroški nemoči, z "zgovornim molkom" in računati na "iztrezne-nje", na demokracijo in pomoč za- jem srcu ljubezen do naroda in zemlje. V svoji notranjosti si ne sme nikdar odreči možnosti povratka v domovino, katero je moral nasilno zapustiti in v kateri edino more najti resnični dom. Z narodom v domovini tvori kljub vsem razdaljam enotno družino, ki enako misli in enako trpi. Od nas samih je odvisno, da nas tujina ne pokvari, ne uniči, ne poluj-či; od božje volje pa je odvisno kakšen bo blagoslov za nas in naš narod če bomo ostali tudi v tej bolestni preizkušnji zvesti Bogu in narodu. Zato bomo skušali, da nas tujina obogati s spoznanji in pople-meniti. Zato hočemo povsod, kamor nas bo zanesla pol, ostati Slovenci, ki bomo po svojih možnostih pomagali za osvoboditev in obnovitev domovine. V tujem svetu se bomo srečavali s Slovenci, ki so pred leti in leti zapustili svojo zemljo, da si v tujini poiščejo kruha ter so se od tam pozabljeni odtujevali. Kjer koli jih srečujemo oziroma jih bomo srečavali nam bodo bratje in sestre, ki jih bomo skušali za slovenstvo navdušiti, da bodo čutili z nami in z narodom bolest trpljenja, pa tudi da se bodo z nami in z narodom doma — veselili na veliki praznik narodnega vstajenja, ko bodo slovenske zastave neomadeževane vihrale ponosno v vetru ter pričale vsemu svetu, da je sen slovenskega naroda po sto letih boja, žrtev in molitve postal resnica, kar Bog daj naj bi bilo v letu 1951. padnih zaveznikov ter na bratski sporazum, pri katerem smo bili vedno "nadmudreni". "Iztreznenje" od južne strani smo pričakovali 20 let in je na žalost nismo do danes dočakali. Minili so časi, ko smo naivni Slovenci verovali slepilnim obljubam bratskega sporazumevanja, verjeli v "pomoč" zaveznikov in prazno upali v določbe "Atlantske charte". Danes samo to vemo, kar si bomo sami priborili, to bomo imeli. V medsebojnem trenju narodov, ni dosti govora o ljubezni, pravičnosti ali celo sočustvovanju, ampak velja pravilo: Bori se, plavaj ali pa utoni. Ali se more naš narod danes meriti z drugimi sosednimi državnimi narodi, s stoletno državno tradicijo? Ali imamo kake izglede v bodočnosti za lastno samostojnost — za lastno državo? Najprej je potrebno, da ima narod tak cilj pred seboj, da ima v sebi živo in enotno voljo ter hotenje po lastni državi, da hoče biti na svoji zemlji svoj gospod. Nekateri sedanji "poklicni politiki" pravijo, da je treba govoriti samo o neki svobodi izpod rdečega jarma. Kakšna modrost! V onih odločilnih in kritičnih trenutkih, ko bo šlo za narodovo biti ali nebiti, bomo narod šele spraševali, ali hoče svoje samostojno življenje ali pa hoče biti še nadalje suženj in pod peto tujca. Ali naj narod zopet izpostavljamo raznim plebiscitom? Ali bi bil tak narod še narod? Ali ni naš narod že zdavnaj pokazal, kaj je njegova volja in njegov cilj? Narod slovenski je to svojo voljo jasno pokazal že 1. 1948., dovolj jasno s svojo lastno slovensko vlado 1918. in sedaj doma v letih okupacije in revolucije. Kdo je zasedal slovenske meje in se boril za svojo zemljo, če ne slovenska vojska. Toda vsa ta živa volja je bila dosedaj vedno zatrta. Naše narodnostne meje na Goriškem in Koroškem nismo zapravili mi, ampak Belgrad. Belgrad se na vse utemeljene prošnje in predloge slovenske vlade ni oziral. Ali naj še vedno vse svoje slovenske probleme dobrohotno prepuščamo drugim, da bodo še dalje razsekavali slovensko telo? Glede njene možnosti življenja in obstanka, pa je treba pogledati (Nadaljevanje na 3. str.) POGLED V BODOČNOST (Nadaljevanje s 2. str.) samo v državne proračune stare centralistične države, v sezname slovenske produktivnosti in trgovine, pa bo vsakemu postala slika jasna o njeni pozitivnosti. Postavili smo tri točke v slovenski program in načeloma jih dose-daj nihče od slovenskih emigrantov ni osporaval ali zavračal. Nekateri mislijo, da je Slovenija in so njene dosedanje meje zavarovane, če zagovarjajo tezo stare predvojne Jugoslavije, ki jo hočejo restituirati in so zadovoljni, če si zasigurajo po sporazumu "slovensko narodno individualnost". Ti gredo nazaj v leto 1918. in hočejo da se narod zopet dalje v tem okviru bori za svojo avtonomijo. Naše stališče je, da mora biti najprej zgrajena naša hiša, za-sigurana naša samostojnost, predno gremo pomagat sosedu, ki ima večje možnosti kakor mi. Že 1. 1918. so naši kmetje dejali: "Kakšen gospodar pa je to, ki da ključe od svoje lastne hiše drugemu, čeprav "bratu", pa si pri tem ne zagotovi svoj kot. Prej, kakor si je Amerika mislila, stojimo danes pred velikim končnim bojem med zapadnimi in vzhodnimi silami. Če zmaga komunizem, kar Bog ne daj, je uničeno vse. Če zmagajo zapadne demokratske sile, je še danes veliko vprašanje, kako bo urejena Europa. Že med prejšnjo vojsko se je veliko razmotriva-lo o Federativni Evropi, ki je še vedno ideja, čeprav zdrava, toda težko izpeljiva. Narodi ne pozabijo tako hitro svoje zgodovine in stoletne aspiracije in Nemec bo ostal Nemec s svojim Drang nach Osten in Drang nach Westen. Italjani še vedno sanjajo o "Provinzia Lubiana" do Save. Habsburg še vedno straši s centralno evropsko federacijo v okviru stare avstrijske monarhije. In priznati moramo veliko nevarnost, da vsi ti poželjivo gledajo na naše o-zemlje, kot vrata proti morju. Kakšni načrti leže po predalih zunanjih ministerstev v Parizu, Londonu in Washingtonu, ne vemo. Mnogi trdijo, da se je evropsko ravnotežje sil porušilo z Versajskim mirom in u-stanovitvijo malih state-nations ter predlagajo "supra-national commu-nity". Tudi ne vemo, koliko se bo praktično uveljavljalo načelo o DRŽAVA SLOVENIJA Naš list že s svojim imenom kliče v svet in narodu: državo Slovenijo hočemo! Ali smo si mi, ki smo okrog lista "Slovenska država", sami to zamisel izmislili? Smo sami, ki to kličemo? Nikakor! Velik del slovenskih ubežnikov in izseljencev po svetu je, ki to kliče in zahteva, da, ves narod jo zahteva. In to ni nekaj novega. Od kar se je slovenski narod pred več kot sto leti zavedel samega sebe, živi ta zahteva v njegovi duši. Mogočno je pa izbruhnila leta 1848 v tedanji revoluciji, ki je zagrabila vse narode v bivši Avstriji. Slovenski narod je vstal v revoluciji in zaklical na Dunaj: državo Slovenijo zahtevamo! Res je takrat vodilni krogi še niso smeli ni mogli odkrito povedati te zahteve. če niso hoteli priti na vislice kot izdajalci države Avstrije. Toda v njih oklicih, proglasih in izjavah se pa jasno vidi, da je bil to njih pravi in končni cilj. Takrat so javno zahtevali samo združeno Slovenijo. Vse slovenske pokrajine naj se zdru- "national self-determination", ker veliki bodo skušali po svoje urediti, kolikor bo njim prav. Zavedamo se velikih nevarnosti in težkoč, pred katerimi bo še stal naš narod in vemo tudi, da bo po tej vojski sledila daljša doba miru. Vemo, da naš narod nima mnogo prijateljev in zaveznikov in bo lahko v kritičnih trenutkih ostal čisto osamel in nerazumljen, navezan samo nase. Zato moramo že sedaj povedati velkiim, kdo smo in kaj hočemo, ker pozneje bo prepozno. Kdor predolgo čaka in cinca na levo in desno, ponavadi zamudi vse. Nihče nam ničesar ne bo dal, nihče nas poznal, če si sami ne bomo znali priboriti svoje mesto, ki našemu narodu gre po božjem in človeškem pravu. Nam ta borba ni otročarija, ki smo videli umirati naše fante za naš veliki cilj. Bratje, take so naše misli in skrbi, naš cilj in naša pot. Toda nič ne omahujemo, ker vemo, da narod doma isto hoče. Od njih, ki so umirali ob naši strani po domobranskih o-kopih smo mi dobili ta mandat in to oporoko, podpisano s krvjo mlade slovenske generacije. Morali bi za Božič pisati o miru, o ljubezni, o luči in sreči, pa nam srce ne da. Tema, ki zagrinja našo zemljo sega tudi v naše duše; jok mater nas peče, kri mrtvih nas kliče. Vse je še živo v nas, nisi pozabljena, o domovina. F. K. žijo v eno pokrajino: Združeno Slovenijo. Naš list "Slovenska država" loraj ne zahteva nič novega, ne zahteva ničesar, kar bi naš narod že nad sto let ne zahteval, in kar gori v dušah nas vseh, kar je zrasl-lo v narodu samemu. Zato, če to hočemo in zahtevamo, če smo se lotili, da danes v narodu razpali-mo ogenj navdušenja za lasten dom, za lastno državo, da ne bomo več narod gos-tač, ali res s tem podiramo kako "narodno fronto, "narodno edinost", kako "proti-komunistično narodno skupnost", kakor nas zmerjajo? Ali ni nasprotno danes, ko se bližamo velikim trenutkom, ko se bo zopet odločala usoda narodov za dolga leta v bodočnosti, da se prav tega, glavnega narodnega dela lotimo vsi, prav vsi, pa naj bomo kakršnegakoli prepričanja ali mišljenja? Ali ne podira narodne skupnosti nasprotno oni, ki tega ne pusti? Vi, ki ste se radi tega našega malega poskusa tako razburili in zakričali nad nami, ali niste pravzaprav vi prvi, ki bi to morali delati? Mi smo se lotili tega dela šele, ker ga vi zanemarjate in ne vršile. Povejte svetu, ali niste tudi vi za to glavno točko našega narodnega programa za bodočnost? Ali morete bili sploh za kak drugi program, če pa la program že nad slo lel v duši vsega naroda? In če niste, zakaj ne poveste javnosti, za kakšen program ste? Zakaj ne poveste javno, da ste proti temu narodnemu stoletnemu programu? Do danes nam vsega tega še niste povedali. In vendar bi to bila vaša prva dolžnost. Trdite, da ste edini opravičeni zastopniki naroda doma. Kako morete imeti potem drugačen program, kakor ga ima narod v svoji duši že sto let? Toraj, bratje, če niste za popolno svobodo slovenskega naroda, za državo Slovenijo, povejte odkrito in pošteno, za kakšno svobodo ste, da bomo vsi na jasnem! Kaj nas boste zmerjali in se kregali! To pustite starim branjevkam na mastnem trgu v Ljubljani. Možje tako ne delajo! Če se hočete vi kregati, mi se ne bomo, ker ne vidimo, zakaj naj bi se kregali? Z. AMERIKANSKO-SLOVENSKI RADIO KLUB j| (American Slovenion Radio Ass'n) ; 820 No. VVabash Avenue, Chicago 11, 111. Prvi amerikansko - slovenski radio ;; klub v Chicagu bo na božični večer, 24.1; dec. imel božično oddajo. S lepo slo ven- i! sko pesmijo, božičnimi voščili in re- j' klamnimi oglasi bomo poživili našo od-1; dajo. I; Slovenci, privalniki in irgovci vošči- I le svojcem, prijateljem in znancem in J' odjemalcem vesele praznike preko no-1; ve radijske oddaje. Voščila in oglase! I pošljite na naslov: s. AMERIKANSKO - SLOVENSKI i! RADIO KLUB 820 No. Wabash Avenue j; Chicago 11,111. i SLOVENSKA DRŽAVA izhaja vsakega 20. v mesecu. Naslov uredništva in uprave: "SLOVENSKA DRŽAVA", 2217 So. California Ave., Chicago 8,111. Naročnina letno: Za USA $1.20, za Canado $1.50, Argentino 18 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 15 Šil., Avstralijo 1 avstr. funt. Lahko se plača tudi polletno. IZ UPRAVE LISTA: NAŠIM NAROČNIKOM V CANADI Za Canado ima "Slovenska Država" odslej svojega stalnega poverjenika. Naročnino (denar, čeke, money order itd) lahko pošiljale na naslov: Poverjenišlvo "Slovenske Države" "City", 65 Queen Si. W., Toronlo, Oni., Canada. Čeki in money orderji pa naj bodo kakor doslej naslovljeni na "Slovenska Država", 2217 So. California Ave., Chicago. Pri poverjeniku lahko naročate list, njemu pošiljate članke in dopise ter razne želje. Naročnikom v Argentini sporočamo, da bomo v prihodnji številki sporočili tudi naslov našega povjerenika v Buenos Aire-su, ki bo pooblaščen za nas sprejemati naročnino in nabirati nove naročnike. . RESOLUCIJA O AMERIŠKI POMOČI TITU Združenje ameriških katoliških ekonomistov, v katerem so organizirani katoliški profesorji narodnega gospodarstva na ameriških univerzah, je na svojem pokrajinskem zborovanju v Pittsburgu, dne 18. novembra, sprejelo in razširilo naslednjo resolucijo glede ameriške pomoči Jugoslaviji "Ker je izredna pomoč ameriške vlade od suše prizadeli Jugoslaviji potrebna, smo mnenja in predlagamo, da bodi la pomoč spremljana z razširjenjem informacije, ki naj pojasni in prepriča ljudstvo Jugoslavije, da jim Združene države pomagajo: Ker Amerika uvidi njihovo nesrečo; ker Amerika s lem, da deli svoje dobrine z drugimi, ki so manj srečni, izraža svojo hvaležnost Bogu za Njegov blagoslov; ker Amerika upa, da bo njena gmotna pomoč pospešila tudi konec duhovne lakote, ki trpinči Jugoslavijo, in bo lako prinesla narodom Jugoslavije uživanje o-snovnih človečanskih pravic: svobode vere, spoštovanje človeške osebnosti, ohranitev neodvisnih družinskih kmetij in druge svobodne možnosti za dostojno preživljanje." Da mi je za zarjo blestečo pogledati in kaj ljubega, dobrega ti povedati v teh težkih dneh, o domovina . . . O. Zupančič IZ TRPEČE DOMOVINE Pismo iz Slovenije (okolica Maribora) takole opisuje razmere v Titovem raju: "Živimo v neznosnih razmerah. Dan za dnem razburljivi dogodki, tako da ni sposobnosti ne za delo in ne za pisanje. Blagor Vam, ki ste vse pustili in pobegnili pred tem peklom. Prva petletka se bliža h koncu, kmalu bo konec tudi našega privatnega gospodarstva. Veliko smo čitali o Rusiji in tudi verjeli, pa vendar je nemogoče popisati satanske zlobe in zvijačnosti, katere so komunisti zmožni. Letos smo imeli od prve polovice maja pa do septembra hudo sušo. Marsikateri pridelek se ni tako obnesel kot bi želeli in vse je zgodaj dozorelo. Trgatev je bila dobra in kapljica izvrstna. Do Mihelovega je bilo po večini vse obrano, a brez običajnega veselega razpoloženja Čriček je prepeval po goricah kot druga leta, a pesem "En hribček bom kupil" se ni več glasila. Tudi škrjanček je po leti lepo prepeval, a srca koscev so bila strta in grla stisnjena pod strašnim pritiskom zlobne roke. V vsaki večji družini nekdo manjka. Eden je zaprt*, drugi duševno in telesno zlomljen, da si ne bo več nikdar opomogel, tretjega zakriva prerani grob. Dolgo časa smo drug drugega bodrili in si delali korajžo, a nasilje naše "svobode" presega vse meje. Kmet nima kruha, ker mu vzamejo do zadnjega zrna, delavec ga nima, ker mu ga ne dajo, a za vsakogar je pripravljen zapor ali pa prisilno delo z vsemi satanskimi iznajdbami mučenja in za-sramovanja. — Ministrstvo za poljedelstvo predpiše kmetu površino posevkov, kaj mora sejati in obenem že tudi višino oddaje in to v taki količini, da ni mogoče toliko pridelati. Nasledek tega so hišne preiskave z izropanjem vsega kar ima vrednost, nazadnje zapor in prisilno delo. — Poverjeništvo za živinorejo predpiše, koliko goveje živine itd. mora vsakdo imeti ob novem letu v hlevu. A ker vsako jesen vse boljše svinje poberejo, kljub temu, če je kdo vsem predpisom zadostil, pač ob novem letu ni zadostnega števila živine. Posledica: kazni, zapor, prisilno delo. Poverjeništvo za državne nabave predpiše oddajo čiste svinjske masti, na večjih kmetijah od 80—150 kg, obenem pa 5—10 rejenih in mršavih svinj na leto. Obojega ni mogoče izpolniti, ker ni ne zrnja, ne krompirja, ki ga nekateri morajo oddati po 10.000 do 15.000 kg; ni mleka, tudi korenje in repo je treba oddati. Zato pride večje število steklih "Fikslov" (UDBA, op. ur.) preiskovat in poberejo ostale svinje in maščobo do zadnjega ocvirka s kiblo vred. Nato sledi seveda spet kazen. Mleka moramo oddati od ene krave od 400—800 litrov na leto, kar je tudi skoro nemogoče oddati. Spet preiskave po steklih "Fikslih", ki prekopljejo vse, še celo mlada drevesa so izkopali, ker so sumili, da je pod njimi skrivališče živil. (Navaja primer). Davek je strašno visok, od 100.000 do 500.000 Din. Če davka ne plačaš, sledi rubež po nizki ceni in spet kazen. Ker ni ži-(Nadaljevanje na 5. str.) Proglas AMERIŠKIH SLOVENCEV, HRVATOV IN MAKEDONCEV Na protikomunističnem zborovanju v S. Chicagu dne 5. nov. t. 1 je bil sprejet sledeči proglas: 1.) Jugoslavija kot politična državna edinica je umetna tvorba. Ustanovljena je v sedanji obliki brez svobodnega in demokratičnega pristanka narodov, ki so v njo vključeni. Prevara, katero je napravil Tito v zvezi z osvojitvijo ustave zveznih republik po sovjetskem primeru, ni nikak narodni plebiscit. Narodi "Jugoslavije" niso nikoli imeli prilike svobodno in demokratčno izraziti se, ali so sploh voljni sprejet državno tvorbo "Jugoslavijo" — labirint na Balkanu. Radi tega odklanjamo "Jugoslavijo" kot politični in državni pojm. 2. Ime "Jugoslavija", tvorba srbske kraljevske dinastije iz leta 1929, ne izraža narodnega edinstva Hrvatske, Macedonije, Slovenije in Črne gore. Ta naziv je bil državi dan samo zato, da se ukinejo zgodovinske, kulturne in narodne posebnosti, katere se ohranile skozi stoletja. Radi tega najodločneje zavračamo to ime. Ni "ju-goslovenskega naroda" kakor tudi ni "za-padnoslovenskega naroda". 3 Smo za svobodne in suverene države: Hrvalsko, Makedonijo, Slovenijo in Črno goro. Te morajo bili popolnoma svobodne in demokratske edinice, katerim morajo vladali le dolični narodi. Hrvatski in makedonski udeleženci zborovanja pozdravljajo borbo Slovencev za zedinjenje njihovega celokupnega narodnega področja ler da se koroškim in tržaškim Slovencem priznajo njihove narodne pravice. Avstrijski šovinisti na Koroškem in italijanski fašisti v Trstu s svojim neznoznim zadr-držanjem pomagajo komunislom. Svobodna tržaška država se ne sme priključili Italiji, marveč mora služili svojemu naravnemu zaledju — Sloveniji. 4. Samo s svobodno in prostovoljno odločitvijo narodov, kateri žive danes v "Jugoslaviji", in z zajamčenjem njihovih resničnih demokratičnih pravic., je ..možno vpostaviti trajni mir in gospodarski napredek ne samo v "Jugoslaviji" ampak na vsem Balkanskem polotoku. Naročajte in berile revijo SLOVENSKA BESEDA Izhaja v Buenos Airesu, Argentina. Letno izide 10 številk. Naročnina za USA je $3.00 Pri založbi Slovenska Beseda se dobe: 1) Zgodbe mučenišlva Slovencev, a) Ušel sem smrli, b) Na Božjo pot, c) Vetrinje, č) Zgodba Mausarjeve družine, d) Zaključna beseda. 2) Šmarlinski Veslnik. V Združenih državah lahko naročite revijo tudi pri Mr. Mirko Geralič, 2217 So California Ave., Chicago 8, 111., USA. !■! !■! !■! !■■ ■■» ipi ■■» ■■■ IZ TRPEČE DOMOVINE (Nadaljevanje s 4. str.) vine, ni gnoja ter vprege, polje ne obrodi, kmetija za kmetijo propada. Nekatere so z lepimi obljubami zvabili v obdelovalne zadruge (kolhoze). Kdor je podpisal, mu je že davno žal. Drugi pa trdo držijo svojo zemljo in rajši vse prestanejo, kakor pa da bi podpisali. Cene za obutev so od 4000 do 5000 Din, 1 meter ženskega cajga 550—600 Din, 1 m ca j ga za moške hlače 750 Din, dočim plačajo za krompir 4 Din za 1 kg, za pšenico po 3 Din za kg, čisto svinjsko mast po 84 Din kg. Tako ni mogoče poravnati davkov in skoro ničesar kupiti Za 1 mecen (mernik) ovsa se dobi toliko, da se kupi en svinčnik, ali pa cilinder za petrolejko štev. 5, če se seveda naleti na take stvari. Dve leti sem povpraševal za svinčnikom, predno sem ga lahko kupil. O kakem popravilu poslopij, ali vozov in drugega orodja, ni govora. Ena strešna opeka stane 12 Din, šip za okna sploh ni dobiti. Za vsako stvar je veliko letanja po uradih in plačevanje kolekov, na zadnje se dobi o-dobrenje, ki nič ne koristi, ker je zaloga že izčrpana. Zato so poslopja marsikje v obupnem stanju, vozovi razklopotani, podeželsko ljudstvo obupano, mestno prebivalstvo lačno in nahujskano proti kmetom, češ, da je kmet kriv vsega pomanjkanja ker pridržuje ogromne zaloge živil in denarja. Povsod je goljufija, a pritožiti se je mogoče za vse krivice samo ljubemu Bogu. Na deželi manjka delavcev ker jih vlečejo na razna "prostovoljna dela" in na orožne vaje, drugi gredo v industrijo, da dobe živilske nakaznice, ker drugače nimajo ob čem živeti, a tudi pri živilskih kartah stradajo. Kart ne dobi nihče, kdor ima le količkaj zemlje. Kdor ima konje, mora večkrat z njimi na Pohorje vozit les, po več sto kubikov. S seboj mora imeti hrano za sebe in konje, ker drugače mu zaračunajo za kg sena po 30 Din. Gozdovi so skoraj posekani. A les ima tako slabo ceno, da včasih prevoz več stane in mora kmet doplačati ker z izkupičkom za les niso kriti stroški državnega avtomobila, ki vozi les bogve kam. Na papirju imamo versko svobodo, a duhovnike še vedno zapirajo. Kakšen vzrok se vedno najde. Kdor izropa na skrivaj cerkev ali razbije razpelo ob cesti, tega visoko cenijo in dobi boljšo službo Razpelo na našem pokopališču (ime župnije iz previdnosti zamolčimo. Op. ur.) je bilo razbito. Truplo se je našlo v P ... ribniku, roke pa na pokopališču. Vzgoja v šoli in pred vojaška vzgoja mladincev je barabska. Kdor hoče v kakšno boljšo službo, mora napraviti nekaj mesecev tečaja, in ko je ob vero ter vsega slabega napolnjen, je sposoben na železnico, v pisarno, v zadružno trgovino, v obrt ali pa celo za tovarniškega ravnatelja. Proti takemu ni pritožbe ker je član Partije in njegova beseda več velja kot deset prič. Večkrat imamo tudi svobodne volitve v razne odbore. Lahko si izvolimo komunista tega, ki nam bo takoj odsekal gla- Zveza osvobojenih - jamstvo svobode in miru (Iz govora profesorja dr. Cirila Žebota, predsednika Akcijskega odbora za slovensko državo, na proslavi obletnice osvobo-jenja zapadnih ukrajinskih pokrajin, v Pittsburghu, 19 novembra 1950.) Svobodni Ukrajinci danes praznujejo dvaintrideseto obletnico osvobojenja in proglasitve državne samostojnosti zapadnih ukrajinskih dežel. Dejanska narodna svoboda in državna samostojnost Ukrajine je bila kratkotrajna. Po kratkem državnem zedinjenju zapad-ne in vzhodne Ukrajine, ki je sledilo proglasitvi samostojnosti zapadnih ukrajinskih dežel, je ukrajinska zemlja spet bila razdeljena in podrejena tujim zatiralnim vladam. Toda odločitev za narodno svobodo in državno samostojnost, enkrat napravljena in izražena, ne zamre več, dokler narod živi. Leto za letom bodo svobodni Ukrajinci križem sveta obnavljali to odločitev, dokler ne bo znova in trajno uresničena na ukrajinskih tleh. Slovenci nismo ravno sosedje Ukrajine, a vendar se čutimo blizu. Tudi slovenski narod je bil napravil in izrazil enako o-snovno odločitev kot Ukrajina. Tudi naša samovlada je bila kmalu prekinjena in naša zemlja razkosana. A tudi slovenska odločitev za narodno svobodo in državno samostojnost živi dalje in se bo obnavljala, dokler ne bo končno uresničena na slovenski zemlji. Vse to je dovolj jasno. Manj jasno pa nam je, kaj storiti, da naša svoboda, po- Slovensak misel, vzpluj, vrzi se do nebes. Po vzponu svojih kril, bo narod meril čilost svojih sil O. Zupančič Da bi se naše vrste povsod, kjer bivajo Slovenci, danes kot emigranti raztreseni po širnem svetu, strnile v enem samem hotenju — SUVERENA SLOVENSKA DRŽAVA, prosta komunističnega tiranstva, pa tudi vsakega drugega totalitarističnega nasilja, to je naše novoletno voščilo za 1951. Vsem sodelavcem, dopisnikom, naročnikom in prijateljem želi Blagoslovljene božične praznike in mirno novo leto 1951 KONZORCIJ "SLOVENSKE DRŽAVE" 2217 So. California Ave, Chicago 8, 111., USA. vo, ali pa takšnega, ki bo polagoma vlekel čreva iz nas. Dano nam je na svobodno izbiro. O naši svobodi bi se dale pisati cele knjige, gorja, solza, kletve in bede ne more popisati najspretnejša roka. Slovenska zemlja se koplje v solzah in ranah, ki vpijejo v nebo po maščevanju. tem ko bo nazaj priborjena, ne bo zopet smao kratkotrajni premor v suženjski tragiki naših narodov. Čas je, da si poiščemo jasen in stvaren odgovor tudi na nerešeno vprašanje naše bodoče varnosti. Lastna država je osnova svobodnega narodnega življenja. Je torej sredstvo, ne pa končni namen. Sredstvo pa mora biti sposobno namen ne le doseči, temveč ga tudi ohranjevati. Ohranitev priborjene svobode naših narodov bo zahtevala več kot svobodno U-krajino in svobodno Slovenijo. Zahtevala bo lake širše geopolitične pogoje, da naM narodi ne bodo zopet postali nebogljene žrtve napadalnih in osvojevalnih sil okoB nas Tudi bo za srečno in trajno svobodo naših narodov potrebno tako politično sožitje med nami, da bodo po svobojenju tudi naši narodi mogli slediti ameriškemu vzgledu gospodarskega blagostanja. Svoboda in berači j a gresta kmalu narazen. Ukrajina je vzhodna, Slovenija pa zahodna krajina osrednjega evropskega prostora, ki sta ga s stoletno zgodovinsko razvidnostjo začrtali v širšo skupno enor to dve geopolitični sili, ki sta v različiuli oblikah — v zadnjih dvajset letih v totalitarni brutalnosti nacizma in komunizma — doslej zasužnjevali, obenem ali izmenično, naše narode: Germani na zahodu in Rusi na vzhodu. Kakor Slovenija geopolitično zapira Germanom gospodstvo nad Jadranom (Trst) in je zato eden izmed bistvenih naravnih činiteljev svobodnega evropskega ravnovesja, tako vrši Ukrajina podobno dolgoročno evropsko funkcijo napram ru-sko-azijskemu vzhodu. Zato imata Ukrajina in Slovenija svojstveni evropski pomen. Žal se tega njunega pomena nista dovolj zavedali ne sami, ne odločujoči či-nitelji in branilci evropske svobode in (Nadaljevanje na 6. str.) Naročite se na edini slovenski satirični Ust v Ameriki KOPRIVE "Mesečnik za štrgljanje javni grešnikov" Urednik Ivan Jontez Posebnost: Peter Kopriva s svojim neusmiljenim štrigljem Naročnina $1.00 na leto KOPRIVE, 1107 E. 74th Street Cleveland 3, Ohio John Goiilieb, florist, !: ; i izdajatelj edine slovenske revije v ! !; v Združenih državah j j "Novi Svet" |; 1845. W. Cermak Road, Chicago, 8, 111.;" ; > želi svojim prijateljem, znancem in od-! !; jemalcem blagoslovljen Božič in srečno' !! Novo leto. 1 ZVEZA OSVOBOJENIH — JAMSTVO SVOBODE IN MIRU (Nadaljevanje s 5. str.) svetovnega miru. Dve svetovni vojni, ki sta obe začeli v srednje-vzhodni Evropi in zaradi nje, sta se bili in dva mirovna sistema sta bila poskušana brez zadostnega ozira na ti svojstveni evropski vlogi Ukrajine in Slovenije. Posledice so tragične ne le za nas, temveč za vso Evropo in ves svet. In tako je danes jasno kot beli dan, da se geopolitični pogoj naše svobode in varnosti sklada s širšo potrebo po takem splošnem sistemu svetovnega miru, ki bo rezultat trajnega ravnovesja svobodnih narodnih sil. V primeru naših narodov obe ti potrebi kažeta k isti rešitvi: Svobodne države osvobojenih narodov osrednjega evropskega prostora med Nemci in Rusi morajo najti pot v primerno skupno povezanost. Ta zveza mora biti dovolj ohlapna, da ne bo ovirala domače samovlade poedinih narodov v okviru njih narodnih držav, obenem pa dovolj trdna, da bo mogla biti trajni činitelj svobodnega evropskega ravnovesja. S tem pa bodo obenem ustvarjene tudi potrebne osnove za gospodarski razvoj naših narodov po ameriškem vzgledu velikega svobodnega gospodarskega prostora. Iz tega pa tudi sledi, da taka zveza držav srednje-vzhodne Evrope ni ovira za nastanek skupne združene Evrope. Ravno nasprotno. Srednje-vzhodno evropska zveza je eden izmed pogojev za realistično vse-evropsko združitev — ako bo seveda ta poslednja imela tudi druge pogoje, za svoj nastanek in obstanek. Samo povezana svobodno srednje-vzhodna Evropa more sestavljati resno širšo unijo z drugimi sorazmerno velikimi evropskimi narodi. V vsaki drugi obliki bi ta srednje-vzhodno evropski prostor ostal predmet nevarnih notranjih in zunanjih sporov kot je to bil doslej Slutimo pa tudi bolj oddaljeni kultur-no-zgodovinski smisel lake zveze osvobojenih narodov srednje-vzhodne Evrope. Zapadna Evropa že dalj časa kaže znake kronične utrujenosti. Evropske biološke silnice tečejo v smeri vzhod-zahod. Da ne bi ta biološki val oslabil ali celo uničil tudi nenadomestljivih človečanskih vrednot in kulturnih sadov zapadne omike, ijh mora pomagati rešiti povezana svobodna srednje-vzhodna Evropa. To je naš odgovor na zapleteno vprašanje naše in evropske bodočnosti po osvo-bojenju od sovjetskega suženjstva in ekspanzije. V borbi za svobodo in državno samostojnost naših narodov se moramo odslej živo zavedati, da bo zveza naših narodov ne le pogoj za polnost in trajnost njih svobode, državnosti in gospodarskega blagostanja, temveč tudi bistveni činitelj ta varstvo svobodnega evropskega ravnovesja, pravičnega svetovnega miru in nenadomestljivih vrednot zapadne omike. Zato pa na delo, da pravočasno pripravimo psihološko ozračje in politične osnove za to novo, svobodno in združeno srednje-vzhodno Evropo. To in ono Blagoslov in čestitke sv. Očeta. Gospa Marija Žebot, ki je dne 6. nov t. 1. v Angliji, pri svoji hčerki, Mrs. Anki Stuttar-dovi, obhajala 70 letnico življenja, je bila prijetno presenečena, ko je na predvečer lepega življenskega jubileja dobila iz Rima brzojavko sv. Očeta s papeškim blagoslovom. Tega odlikovanja, katerega je tudi v obilni meri zaslužila, se tudi mi veselimo. Ameriški list o anlikomunisličnem zborovanju v S. Chicagi. Ameriški dnevnik "The Daily Calumet" prinaša v številki od 8. novembra na prvi strani obširno poročilo o velikem protikomunističnem zborovanju v S. Chicagu dne 5. nov. t. 1. Zborovanju je prisostvoval tudi urednik tega lista, polkovnik Horace F. Wulf. "The Daily Calumet" je prinesel na prvi strani nad imenom lista velik nadpis: "Smrt komunizmu" se je klicalo na protikomunističnem zborovanju v S. Chicagu" V članku so podnaslovi Mnogi odličnjaki prisostvujejo zborovanju; dvorana nabito polna; govorniki zahtevajo svobodo za svje narode; uredniki govore. Značilno je, da list povsem odkrito piše, da je "Jugoslavija umetna in nenaravna državna tvorba ter povdarja zahtevo Slovencev, Hrvatov, Makedoncev in Črnogorcev po suverenih narodnih državah. Odgovor predsednika Trumana. Na pozdravno brzojavno, ki je bila poslana predsedniku Harry-ju Trumanu s proti-komunističnega zborovanja v S. Chicagi, je odgovoril Truman sledeče "Prejel sem Vašo brzojavko od 5. nov. in globoko cenim Vašo skrb za moje življenje, katero ste mi izrazili v imenu onih, katere predstavljate. Hvala Vam za pozdrave. Vaš vdani Harry Truman." Občni zbor Slovenske prosvele v Trstu. Meseca oktobra je bil v Trstu občni zbor Slovenske Prosvete. Delovanje v pretekli dobi je bilo zelo plodonosno Izvoljen je bil novi odbor s predsednikom Jožetom Podobnikom na čelu. V odboru so še: Ivan Lasič, Rafaela Furlugova in pa Gizela Be-nevol. Praznik slovenske pesmi na Koroškem Akademski pevski zbor iz Ljubljane je ob zaključku svoje pevske turneje po Koroškem, priredil v Celovcu pevski koncert, ki je bil pravi praznik slovenske pesmi. Ne le Slovenci, ampak celo tujci-Nemci, so strmeli nad lepoto slovenske pesmi. Borba proti slovenski šoli na Koroškem. Na vse kriplje si prizadevajo koroški na- Vesele in zadovoljne Božične praznike ter uspehov polno novo leto 1951 vošči vsem Slovencem v Ameriki Slafe Kinzie Grill JOHN & GIZELA HOZIAN, 401 N. State Street. Chicago, 111. cisti, ki uživajo tiho podporo vseh avstrijskih strank, da bi zadali slovenščini na šolah smrtni udarec. Kjer ne morejo javno, delajo podtajno. Poslužujejo se celo groženj in nasilstev. Hočejo izpodriniti zavedne slovenske učitelje ter nastavljajo zopet stare naciste, ki so nekdaj pod Hitlerjem pomagali^ pri izseljevanju koroških Slovencev. Šolska oblast se ne zgane in trpi rovarjenje nacistov. Celo ščiti jih. Sedaj zbirajo nacisti podpise proti pouku slovenščine na ljudskih šolah. — Ali zavezniška nadzorna oblast vsega tega ne uvidi? Je li mar slepa, ko dviga nacizem v Avstriji spet glfivo in prihajajo počasi, kot gadje spomladi na sonce, nekdanji krvniki Slovencev zopet na površje? Ali so resnične naše slutnje, da so vse besede o demokraciji le pesek v oči? O "Glasu Amerike" Katoliška revija "Amerika" (11. 4.) citira članek dr. Bogdana Radice v "New Leader", v katerem Radica kritizira zapostavljanje katoliške Hrvatske in Slovenije pri radijskih oddajah "Glasa Amerike". "Amerika" dodaja, da je to posledica vladne prijazne politike do Tita. Toda taka politika manjša ameriške propagandne možnosti, kajti ljudje sovražijo Tita, zato rajše poslušaju tiste postaje, ki obsojajo vsak način Leninistič-ne tiranije; predvsem: Vatikan, ali pa oddaje iz Turčije, Grčije in Trsta. "Enakopravnost" kakor v Titovini V Avstriji so imeli v oktobru razne visoke obiske. Tako je bil na obisku angleški dr- Bog živi vse Slovene, pod streho hiše ene! Simon Gregorčič Vsem prijateljem in čitateljem te somišljenikom lista "Slovenska Država" spo-sporočamo, da smo se združili v Klub prijateljev Slovenske Države. Dali smo vzgled vsem, kako je treba delati, da bo naš veliki cilj nekoč uresničen. Vse rojake širom sveta, zlasti pa v USA in Canadi pozivamo, da se nam pridružijo. V novem letu 1951 postoterimo svoje napore, vse svoje žrtve v eni misli: Prost mora biti prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod! Blagoslovljene božične praznike in uspehov polno novo leto 1951 žele člani Kluba prijateljev Slovenske Države v Mil-waukee, Wis. ^si&aasisiasisiaasimsisssisias-i&ias.aasiasisigi žavni podtajnik v zunanjem ministrstvu g. Davies. Ne dolgo za tem je obiskal Avstrijo bivši angleški zunanji minister Eden. Na obisk sta prišla tudi Lord Henderson in angleški poslanik v Beogradu, Peake. — Slovenski zastopniki na Koroškem so hoteli priti v stike z zastopniki tujih vlad, da bi jih opozorili na kričeče krivice, katere se zopet obnavljajo. Minister Eden je novinarjem celo izrazil, da se namerava v Celovcu sestati s predsednikom Nar. sveta dr. Tischlerjem. Toda domači oblastniki so vse storili, da so stike preprečili. Tako izgleda demokracija na Koroškem. Za Slovence je ni, niti te pravice nimajo, da bi (Nadaljevanje na 7. str.) Iz Chicage in okolice Pevski koncert Slovenske ženske zveze. Chicaška podružnica Slovenske ženske zveze je priredila v nedeljo 12. novembra lep glasbeni užitek — koncert slovenskih pesmi. Številno občinstvo je z veseljem prisluhnilo lepi slovenski pesmi ter z odobravanjem nagradilo pevke in pevce. Poleg zbora Slov. ženske zveze sta sodelovala še cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista Mr. Frank Zupana in pa pevsko društvo "Prešeren". Igra "Dve nevesti". Redke so oderske prireditve v Chicagu. Zato ni čudno, da je bila cerkvena dvorana pri Sv Štefanu v nedeljo 19. nov. polna občinstva. "Novi; Amerikanci" so pod okriljem Društva sv. Mohorja priredili tridejanko "Dve nevesti". Uvodoma je pevski zbor podružnice Slovenske ženske zveze v Chicagi zapel nekaj lepih slovenskih pesmi, nato je spregovoril g. Mirko Geratič v imenu 'n'o-vih Amerikancev". Povedal je, da so i-gralci po večini izšli iz kat. prosv. organizacij, ki so vcepila v srca svojih članov ljubezen do velikih kulturnih vrednot, zlasti pa slovenske besede; nato pa je navezal na nauk iz igre: "Kjer laž kosi, tam ne večerja", nekaj krepkih misli o komunizmu, katerega je prikazal kot največjega zvodnika vseh časov. No, nekaterim govornik ni ustregel. Resnica pač v oči bode. Igra, ki je sledila, je zadovoljila. Občinstvo je prišlo na svoj račun — do smeha. Še večkrat kaj takega, s to željo so gledalci odhajali zadovoljni domov. Pisatelj K. Mauser se je preselil v Cle-veland Ne dolgo tega smo poročali v našem kotičku, da je prišel pisatelj, g. Kari Mauser v Ameriko in da se je naselil v La Salle. Ker pa tam ni bilo zanj primernega zaslužka, se je odločil za Cleveland. Da bi se v ameriški slovenski metropoli, v Clevelandu, prav dobro počutil on in njegova družina, to je naša želja! TO IN ONO (Nadaljevanje s 6. str.) smeli tujim državiiikom potožiti svoje težave. Gradiščanski Hrvati. Nacisti so jih hoteli popolnoma iztrebiti. Rekli so, da jih sploh več ni. Septembra t. 1 pa je Hrvatsko kulturno društvo zbralo na proslavi 100 letnice rojstva velikega narodnega u-čitelja Mate Miloradiča-Meršiča skoraj 200 hrvatskih kulturnih delavcev, ki so se posvetovali, kako poživiti v vsaki gradiščanski vasi hrvaško narodno organizacijo in zastopati hrvaške koristi pri ljudskem štetju prihodnje leto. Koroški Narodni svet je poslal gradiščanskim Hrvatom pozdravno brzojavko. Narodni praznik v Pliberku. Slovenci Podjunske doline so imeli v Pliberku svoj narodni praznik. Slovenska pesem jih je združila in tudi navdušila za velike slovenske ideale. Nastopili so pevski zbori: Iz Šmihela, mladinski zbor iz Škocjana, kvartet "Slavček" iz Sveč ter mešan zbor s Suhe. Poroka. Na Zahvalni dan sta se poročila v cerkvi sv. Štefana v Chicagu Miss Jen-ny Maček in Mr. Drago Hudina, ki je za-posljen v znani Kollandrovi firmi v Clevelandu. Poročne obrede je opravil p. Klavdij od Sv. Jurija v So. Chicagu. Novemu zakonskemu paru želimo na življen-ski poti mnogo božjega blagoslova, Mrs. Jenny Hudina pa prijetno bivanje v slovenski metropoli v Clevelandu. Odmevi po širnem svetu TABORIŠČE UNTER JETTINGEN NEMČIJI Komaj čakamo vsake nove številke "Slovenske Države". Le čvrsto vpijte, mi bomo tudi po svojih močeh pomagali. Naša prevelika ponižnost nam je le v škodo, pa tudi v sramoto. Za Božič bo izšla prva številka našega novega lista "SAMOSVOJI". Tudi to je dosegla Vaša deklaracija in pa list "Slovenska Država". Pošiljamo 10 podpisov slovenske deklaracije. Pošljite nam takoj nove tiskovine. CONCEPCION, CHILE Pošiljam podpisano Izjavo. Tudi naročnino za list "Slov. Država" kmalu poravnam. List bi moral biti vsakemu Slovencu v ponos, saj se bori za čast in pravice Slovencev. Trst in Celovec sta slovenska. V begunstvu sem živel med koroškimi Slovenci ob meji in lastno izkustvo mi dokazuje, da je Koroška slovenska, čeprav se je marsikateri sin odtujil izročilom slovenskega očeta in slovenske matere Slovenci, kjer koli smo v tujini, moramo izpričati svoje slovensko čustvovanje. Slovenska beseda nam bodi simbol naše enotnosti v borbi za naše ideale, predvsem za naš najvišji cilj: slovenska država. Le v lastni državi bo lahko Slovenec si sam ustvarjal zakonodajo, ki bo v smislu njegovih hotenj; le v lastni slovenski državi bo enakopraven drugim narodom. Ni dober Slovenec oni, ki trdi, da Slovenija ni zmožna samostojnega življenja.. Zavračamo trditev, da je možnost našega obstanka le v federaciji s Hrvati in Srbi v takozvani Jugoslaviji, ali celo v zvezi z Avstrijo ali Italijo. Slovenci smo upravičeni zahtevati svoje državno vodstvo, ki bo izbrano iz naroda samega. Želimo novih političnih voditeljev, ne pa omahljivcev, ki bi se klanjali in hlapčeva-li Beogradu ali kaki drugi evropski pr®-stolici. Za nami je čas, ko so nam rezali (Nadaljevanje na 8. str.) Slovenci v Kanadi, prijatelji ideje Slovenske Države v zvezi s svobodnim tržaškim ozemljem, žele vsem Slovencem, v trpeči domovini in razmetanim po širnem svetu, blagoslovljen Božič in srečnejše Novo leto. Novi grobovi v št Petru pri Mariboru je dne 18. novembra umrl zelo spoštovani Jože Elšnik. Bil je star 48 let. Kunigunda Gornjak. Dne 20. okt. je bila na studenškem pokopališču pri Mariboru pokopana dobra in verna slovenska žena in mati, gospa Kunigunda Gornjak. Pokojnica je bila nečakinja že pok. stolnega prosta dr. Maksa Wraberja in sestra profesorja Maksa Wraberja iz Kaple na Kozjaku. Umrla je po dolgem in muke-polne trpljenju. Pogreba se je udeležilo okrog 15 duhovnikov, poslovilne besede je govoril stolnik župnik, msgr. Umek. V Ljubljani, v komunisličkih zaporih je umrla 8. sept. Marija Weingerl, doma od Sv. Lenarta v Slov gor. Imenovana je bila zavedna antikomunistka od vsega po-četka. Že leta 1944 je bila od komunistov obsojena na smrt. V zimi 1944 so jo komunisti (poznani so neki Čuček, mladi De-vide in pa Vlado Majhen), odvedli od doma ter jo ob Dravi skupno z Breznik Ludvikom ustrelili. Toda ni bila dobro zadeta, padla je v vodo in se na čudovit način rešila. Leta 1945 je prišla v Ljubljano. Ob prevratu so jo komunisti zaprli in obsodili na dolgoletno ječo, katere jo je sedaj rešila smrt. Naročilo Na delo tedaj! ... a do konca značajni, namenov poštenih, a bolj še dejanj, v borbi za dom, neustrašeni, vstrajni, do zadnjega diha trudeči se zanj, za narod živeči, goreči, trpeči, a sluge nikomur kot narodni sreči! S. Gregorčič Slov. Podp. Družba SV. MOHORJA j T CHICAGO, ILL. i !;Rev. Leonard, OFM, duhovni vodja ;j ;! John Mlakar, predsednik 1; ;; Frank Puklavetz, podpredsednik Jos. J. Kobal, tajnik, 2113 W. 23rd St. ; \ I Jos. Oblak, Jr.. blagajnik ;; ;; Anna Zokal, zapisnikarca !! i; John Densa, Karolina Pičman in 11 John Kuhar,, nadzorniki ; ; | Leo Mladic, Sr , Math. Hajdinjak, Anna ! Zorko in Pauline Ožbolt. porotniki !1 Frank Roblek, vratar ! Ameriška pomoč Tiiu "Chicago Daily Tribune", eden izmed največjih svetovnih dnevnikov, je dne 21. novembra objavil članek dr. Ludvika Les-kovarja o vprašanju Ameriške pomoči rdečemu diktatorju današnje Jugoslavije. Iz članka povzemamo: Tito je zaprosil Ameriko za 105 miljon-sko dolarsko pomoč, katera naj bi pomagala reševati lakoto v Jugoslaviji, ki je baje posledica suše v deželi. V resnici je veliko pomanjkanje in stradanje v današnji Jugoslaviji, toda kot posledica "suše" poštene demokratične vlade in kot posledica Titovih komunističnih eksperimentov: predvsem komunističnih konfiskacij in kolektivizacij. Kmetje te poljedelske države, nočejo obdelovati zemlje, dobro se zavedajoč, da njihovi pridelki ne bodo služili njim, temveč, da bodo prisilno odvzeti za osovražene funkcionarje jugoslovanske komunistične partije. V resnici bi narodi Jugoslavije potrebovali zunanjo pomoč, toda takšna pomoč bi morala biti dana samo ob pogoju, da se v državi res uspostavi pravi demokratični red, da se končno odpravijo politična preganjanja zapadno in demokratično usmerjenih državljanov; kajti premnogi izmed zapadno usmerjenih ljudi še vedno ječi v koncetracijskih taboriščih v Jugoslaviji, ali pa žive v izgnanstvu. Če Ameriška pomoč Titu ne bo dana ob takem pogoju, potem bodo amerikan-ski dolarji samo pomagali osovraženi jugoslovanski komunistični stranki, da še podaljša svoj jarem nad zasužnjenim ljudstvom, a Amerika sama bi začela izgubljati svojo slavno tradicijo prvoboriteljice svobode in demokracije proti kakršnemu koli političnemu nasilju in zatiranju. Napake, ki so bile storjene v Yalti, se ne bi smele nikoli več ponoviti. Članek je vzbudil precejšnje zanimanje, saj v ameriški javnosti narašča nerazpolo-ženje s sedanjo politiko podpiranja Tita Znani ameriški vseučiliški profesor, pa je v zvezi s člankom izjavil: "Še to, Tito je morilec, ne samo svojega lastnega naroda, ampak tudi ameriških letalcev, zato se vsak, ki se druži z njim, tudi sam oma-že. Taka politika brez načel, ne bo imela božjega blagoslova." Tudi prof. John Zvetina iz Loyole, ki se je pred kratkim vrnil iz časnikarskega potovanja iz Jugoslavije, je imel več predavanj v Chicagu, kjer je razkrinkaval Titovo "spreobrnjenje" in "demokratičnost, ter laganje o "verski svobodi" pod komunistično knuto. Prof. Zvetina pravi, da ga je že v Postojni pozdravil komunistični brezbožni nauk: "Ni Boga, ni Cezarja, ni kapitalistov. Tito je naš!" (Podobnih napisov so sicer Postojnčani že navajeni izza Dučejevih časov . . .) A na drugi strani, je videl v notranjosti države tudi napise: "Živel Stalin". Razumljivo, da UDBA nikoli ne najde krivcev, ker je velik del UDBE miniran od ko-minformistov, zato Titovo zavezništvo more Ameriki v bodočnosti prej škoditi kot koristiti. odmevi po sirnen svetu (Nadaljevanje s 7. str.) kruh razni srbski samodržci, katerega smo si sami zaslužili v potu svojega obraza na lepi slovenski zemlji. Nočemo politike hlapčevanja! Slovenski kmet, delavec in obrtnik hočejo biti na svoji zemlji svoj gospod in biti člani slovenske države. Zavedajmo se, Slovenci, skrajni čas je, povedati vsemu svetu, da hoče majhen toda svobodoljuben narod svojo slovensko državo! Vsem Slovencem širom sveta kličem :Na plan, na delo z upanjem, da bo naša prenovljena domovina svobodna država Slovenija! France P. MILWAUKEE, WIS. Pa smo se le opogumili in osnovali "Klub prijateljev Slovenske Države". Ni nas sicer veliko, |oda pričakujemo, da nas bo vedno več. Saj je ideja tako lepa, za vsakega zavednega Slovenca naravnost življenjski program: Svobodna, suverena Slovenska Država. Kdo se ne bi za to veliko zamisel, ki živi v srcih Slovencev že sto let, od 1848 leta dalje, ogrel in navdušil ter za nje uresničitev tudi doprinašal Problemi bivšega kralja Znani ameriški časnikar "Irving Pflaun, takole piše v "Sun Time": "ZELJNATE GLAVE in KRALJI". "In prišel je čas," pravi Walrus, "govoriti o mnogih stvareh: O čevljih in ladjah in pečatnem vosku, o zeljatih glavah in kraljih." "In, govoreči o kraljih, eden je tam v New Yorku, katerega ženitovanjski problemi so spravili skupaj tako različne vrste ljudi kot so se malokdaj sukali okoli kakega monarha. Jugoslovanski kralj Peter živi srečno v Carlyle Hotelu; toda njegova žena in njun sinček živita v Londonu pod zaščito Britanskega dvora. Da prepreči ločitev, je Petrova tašča, grška princeza Aspasia, priletela iz Pariza v New York, skupno s svojim advokatom. Rene de Chambrun, potomec LaFayette, je advokat. On je poročen s hčerko pok. Lavala, ustreljenega od Francozov zaradi koloboracionizma. Kraljev svetovalec je Sam Rosenblatt iz New Yorka In v njegovih prizadevanjih braniti svojega klienta, je bil konfrontiran z nikomer drugim kot s samim Dionizijem, srbskim pravoslavnim škofom v USA in kardinalom Spellmanom. Tudi Konstantin Fotič, bivši prijatelj F. D. R. in b. jugosl. ambasador v Washingtonu, je tudi bil poklican od Anastasije, da pritisne na kralja. Anastasia je iskala pomoč celo pri US vladi, proseč da se mora neki bolgarski lepotici, ki je vmešana v afero — preprečiti ji vstop v USA pod obtožbo, da je Sovj^ ska špijonka. Govori se, da je bolga/ viza že bila izdana, a bila pozneje č]j od State departmenta žrtve. Iskreno pozdravljamo list "Slovenska Država", ki je glasnik naših hotenj Le krepko naprej po začrtani poti! Vse zavedne slovenske rodoljube v USA in drugod pa pozivamo, da našemu zgledu sledite. V združitvi je moč in uspeh! — (Klub prijateljev SD nam je poslal lepo število novih naslov, naših bodočih naročnikov, obenem pa tudi podpisane Izjave, za kar mu izrekamo iskreno pohvalo in stavimo delo agilnih članov Kluba drugim številnim somišljenikom za vzgled. Op. Ur.) BUENOS AIRES, ARGENTINA Pošiljava podpisano Izjavo. Podpisala sva jo predvsem kot protest proti nesposobnosti naše oficielne linije, ki narod še vedno smatra kot čredo naivnežev in ne-vednežev, ki pozablja stare napake in krivice. Položaj je bistveno drugačen, kot pa je bil v taboriščih, ko so narod uspavali s takimi zagotovili, kot sem jih ob neki priložnosti imel priliko slišati: "Ne bojte se, imejte zaupanje, kajti vrhovi delajo!" — Smo majhni, ozki, zaprti in brezmočni. Potrebna nam je edinost, skupna akcija, podprta od večine. Moramo storiti vse, da bo mogoče slišati naš glas v odločilnih forumih. In če morebiti ne gremo nikoli nazaj domov, moramo ohraniti stike, izmenjati misli in se truditi, da ne zgnijemo, kot se je to pripetilo mnogim drugim emigracijam. To dejstvo se mora izraziti ne v sektarstvu, ampak v združevanju. V tem smislu želim vaši akciji veliko uspeha! B. Express Paketi za Domovino potom svobodne luke v Trsiu. Podpisana tvrdka javlja sonarodnjakom v inozemstvu, da redno odpravlja iz tržaške luke EXPRESS DOSTAVO PAKETOV V DOMOVINO. Vzdržuje se stalno skladišče od preko 30 artiklov živeža. JAVITE NAM TAKOJ VAŠ NASLOV, DA VAM LAHKO DOSTAVIMO CENIKE in to za poedine predmete kakor tudi za 18 gotovih standard paketov. Cene so povoljne in prihranili boste mnogo denarja, če se boste posluževali naše tvrdke. JAMČI SE ZA VSAKO POŠILJKO!" Pišite takoj na sledeči naslov: SUDEXP0RT - E. Josipovič Gift Parcel Service TRIESTE — 3 Box 1232 ČEMO ZASTOPNIKE ■.v.v.v.v/.v.v