■ mm
fgsmW	.f^w T>	. f: .<•■ W ' .V 'TfwSlsP^ < ffflri!? '	-- • ;»"<• 1*mWf ^-'SWSWf	* •	*	v	«311
#— —ft ^^ ft •—#. -
n	^H b	fl H
I t	I	_______ _ _ __ _	m m________ _
I mmm mmmu m mm mmj^MW A n BIJ ■HPfcMI# M clevelandska MBBBBBMBRfeS:feM	l Ifri JA	JB Mm IBJI VI Im JR	amerika Fi
leto. Ixh^a dva krat	M L|E| 1 LLJAIl UlHmlA ^"^IWI^hI Ml flH	„ -
W«P ■ ■■rii iMWiiri m mm w bhh mmm in E*cen« t adverts
| ._i_ __l <.' ■ , j <
! tod««-	NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	-«&»».
J___1J____:---:-U_[L
ST. 7J, —NO. 73.	CLEVELAND, OHIO PETEK, it. SEPTEMBRA 1914.	M	LETO VIL VOL. Vttf
Prusi se umaknili za 25 milj. Ruski car gre nad Berolin
Mestne novice.
Velikanska kampanja suhih
elementov se prične v De-velandu tekom Štirinajst doij.
I SOLE IN CERKVE.
• i
—V Clevelandu bodemo letos prvič videli- politični boj za sušo. Združile so se napredna stranka (Progressive Party,) proti-saloortska liga, stranka suhih, W. C. T. Union, skupne protestantovske, baptis-tovske, metodrstične in druge cerkve in cela armada drugih organizacij. Dne i. oktobra se začne politični boj z vsem ognjem. Sulhim je obljubljenega pol miJijona dolarjev za kampanjo v Clevelandu. Duhovni; ženska društva, nedeljske |ole, otroci, bratovvščine in druge cerkvene družbe se vpišejo za volivni boj proti pijači. Organizirali se bodejo v vsakem iprecinktu celega countya. Dobro plačani govorniki bodejo govorili v vseh cerkvah in cestnih vogalih. Vsi duhovni so obvezani, da govore na prii-nfcah proti gostilnam. V tovarnah pri delavcih, po prodajal' nah, povsod se bo agitiralo za suho. Zbrali bodejo vse sile, kar se »ploh da spraviti skupaj pri tem poskusu, da se posuši Cleveland in z njim vred cela država Ohio. Mi Slovenci smo bili vedno liberalnega mišljenja' v tej zadevi. Zavedajte se torej, da je torek 3. novembra silno važen dan, ko se bo odločilo, ali ostane Ohio mokra ali suha. Pomnite dobro na dneve registracije, da se bodete gotovo registrirali, ker sicer ne morete volki. Priobčimo vse ob jpravem času. Pridite na dan tudi tisti, ki imate že leta in leta papirje, pa še niste nikdar volili. Vsak gWs šteje, vsak mo: ra storiti svojo dolžnost, da enkrat za vselej ustavimo pot hinavskih temperenčnikov, ki bi vam radi diktirali, kaj smete piti. Bojte se posebno voliti z napredno stranko (iProgresive Party) kajti ta stranka je odločno zapisala sušo na svoj prapor.
■	■ '	' 1 « 4.J""* . ' •	'•■" ■ r
—Avstrijski konzul Ernst Ivudwig se je vrnil iz Dunaja v Cleveland. Iz Dunaja 24. avgusta. Vozil se je preko Rotter-dama z ženo vred. Njegova žena je rojena v Ameriki v California od angleških starišev, pa se je izjavila pri svojfem prihodu v New York, da je tako jezna na Angleže, da bi jih najraje vse pobila. (I could kill them all.)
—Umrl je v sredo ponoči gostilničar Tom Jereb iz 55. ceste. Umd je kar nagloma. Zadnjih dvanajst let je vodil gostilniško obrt, in je bil radi svoje prijaznosti in spravljkosti povsod priljubljen. Doma je iz stare Vrhnike in je prišel v Ameriko pred' 22. leti. Zapušča soprogo in 7 otrok. Pripadal je k društvu Lunijer Adamič in dr. sv. Victe 25 K^KJ. Pogreb se vrši v soboto zjutraj.
—Šolski predstojnic Frede-rik je v sredo naznanil, da se bodejo otroci v javnih šolah posebno učili zemljopisja Efcr-rope, jjosebno onih krajev* kjer se vrše silne bitke, kefr tedajni boj bo velikega pomena za pri-hodnjost. Seveda se bo izključijo iz šol vso strankarstvo. Zgodovina se hitro dela da-se je izrazil Frederick in |HUmo, da v šolah pojasni-
—Grof Karoly, znani mažar-ski agitator, ki je bil tik pred izbruhom vojske v Clevelandu,' je bil na potu proti domu prijet od Francozov in poslan v Bor- j deaux. Z njim je bilo prijetih1 več mažarskih državnih poslancev.
—Oni, ki hočejo prositi za gostilniško <k>vto4jenje, imajo še čas do i>5- septembra.
—Bele nogavice in bele hlače tbodemo morali nositi vsi, če vojska, v Evropi ne preneha kmalu. Zveza tovarnarjev za izdelovanje nogavic je dobila povelje, da ne sme sprejemati nobenih naročil za oddajo po i. jauuariju za barvane nogavice-
—-Državne skušne za državne službe se vršijo od to. sept. do 10. okt. Kdor hoče delati siknušnjo, mora pisati na "Civil Service Commission", Columbus, Ohio, odkoder mu pošljejo poseben formular, katerega mora spolniti in vrniti komisiji najmanj tri dnij pred skušnjo. Vsak državljan s^ lahko udeleži skušnje. Potrebuje se cestne nadzornike, mostne nadzornike , natakarje, ljudi ki tse poznajo na koloošjerejo, ^kuharice, perice, kovači, mesarji, gozdni stražniki, šivilje, mašinisti in bolniški strežniki. Kandidat je za te službe naj se oglasijo pri komisiji v Colum-busu, kakor smo omenili.
—'Mesto je v torek najelo $765.000 posojila, ker so blagajne popolnoma suhe. Ta denar se pa mora v kratkem času plačati nazaj.
—Kakih sto (Jlevelandčanov se nahaja še v Evropi, drugi so se vsi vrnili.
■ T,-1
—'Novo mestno postavo so skovali nasi premodri mestni očetje. Naredili so postavo, ■glasom katere bo vsak kaznovan z najmanj $5 kazni' in največ $50 kazni, kdor bo šel preko ceste v sredini med dvema ktižiščemo, ne pa na križiščih cest. Sodniki so ž« začeli zmajevati z glavami in se izjavili, da taka postava je "od muh". Mesto bi moralo dobiti v enem letu milijone, če bi zaprlo vse tiste, ki se pregrešijo proti njej«
—♦Naročniki v Colliwoodu se o<pozarjajo, da skrbi naša uprava sedaj, da dobivajo čimprej in redneje list. Vsak naročnik bo dobival list odsedaj najprej vsak četrtek in pondeljek popoldne takoj potem, ko izide. Upamo, da bo naša točnost poplačana s tem, da se pridruži velikemu številu naročnikov v Collinwoodu še mnogo novih.
--o-
Letovišče Gradež — prazno. V Grade« je bil aretiran knji-gotržec iWokulat iz Gorice. Gradež je prazen. Bilo je letos 8500 tujcev, večinotha Čehov in PoljikoV. Ko je prišel glas o vojski, je vše naenkrat zbežalo. Naval na ladijo je bil uprav nasilen. Hoteli so zaprti. Silno občutno j? pomanjkanje d na*-j a, vsled česar je promet skoro ustavljen. — Iz Italije se poroča, da so prvi odpotovali iz letovišč Rusi, že pred napove-d jo vojske. Zadnji so odpotovali Nemci, ki so bili presenečeni. iMtaogo rodbin iz Ruske Poljske je v težavah, kako priti v domovino.
"Zagreb ob rojitntfli dnevu cesarja Franca Jožefa t Za
prebški župan Holjac je izdal poziv, naj prebivalstvo na pre<j večer oeisarjevega rojstnega j dne razsvetli hiše in razobesi hrvasace trooojnice.	,
Finančna panika in revolta v Avstriji? 1
--— , , ■ 1
H
Iz Petrograda in Londona in Rim prihajajo poroola, da je Avstrija na robn finančne panike in da trpi revno prebivalstvo glad in pomanjkanje. Srbi priznajo, da so bili od Avstrijcev poraženi Nemci so se morali s celim desnim krilom umakniti za 25 milj. Ruski car se je izjavil, da ne miruje prej, dokler se ne prikaže v Berolinu. Canada, Avstralci in Indijci hitijo Angležem na pomoč. Rumunci so pripravljeni proti Avstriji
Petrograd, 9. sept. (Rusko poročilo.l) Sem so dospela poročila izvAvstrije, da je Avstrija na robu finančne panike, in da se je v večjih mestih pripetilo. že več proti vojnih puntov. Dočim Rusi ne povedo natančnosti, pa trdijo, da je položaj v Avstriji tak, da jim bo mnogo pomagal k njih uspehu.Poleg teg'a pa se še poroča, da se slovanski polki sami udajajo Rusom. To ima slab uipljiv na celo armado. Boji v severni Galiciji in na Rusko Poljskem se nadaljujejo.
Angleži se boje. #
• London, 9. sept. Zdi »se, da je povsem resnično, d? s*a dve nemški križarki imenom "Gnei-senau" in "Scharnhorst'' ušle jatponskemu Wokadnemu bro-dov-ju in se nahajate sedaj nekje na IPacifiku. Angleži se boje, da sz združite te dve ladiji z nemškimi križarkami Stetin. Embdcn in Nucrberg, it skiupno nemško l.mdovje hi- lovilo antike lad;j« po Fačifi ku. Avstraisko brodovje je dobilo povelje, da odplove na Pacifik in uniči to nemško brodovje.
Srbi naznanjajo poraz.
Niš, Srbija, 9. s?pt. Srbski vojni urad je naznanil: Srbske čete pod poveljstvom srbskega prestolonaslednika, ki so prekoračile avstrijsko mejo pri Mitrovioi, so se morale umakniti pred Avstrijci. Avstrijska armada, ki je dobila pomoč, in ki je stala pri Betgradu, je napadla Siibe in jih s krvavimi zgubami pognaJa čez mejo. Avstrijci pošiljajo nadaljne čete proti Srbom. Tudi Srbi so poslali vec vojakov na mejo.
Nemške zmage.
Berolm, 9. sept, via. Sayville, Ij. I. V nemškem vojnem mi-nisterstvu se je danes naznanilo, da je padla francoska trdnjava Mauberge, katero so iNemci en teden oblegali, Nemci so baje vjeli 4 generale, 40.-000 in 400 francoskih topov. iMlauberge je močna francoska trdnjava, 110 milj od Pariza. Ima 15.000 prebivalcev ter moderne utrdbe. Francozi so na to trdnjavo mnogo računali. Krogije nemških oblegovalnih 1 topov imajo strahovit uičmek.
Proderejo soliden konkret pol » metra debel in se potem raz-počijo. Te najboljše kroiglje so ■ Nemci pred vojsko skrbno skri-1 vali.
t	3,000.000 v bitki.
: London^ 9. sept. Te dnij s< c vrši silna bitka ob celi bojn " črti, ki se razteza 160 milj dolgo. Nemško krik), ki se je mo-[ ralo umakniti deset milj, si sil-J no prizadeva, da oirtUrž* syo]t ' postojanke pri Ourcq reki/da tako prepreči, da jim Francoz ne odvzamejo zveze s snidi Ščem armade. 1 Zvežine čete, ki so »edaj pr - vič stopile v ofenzivo, 80 skorc 1 ravno tako močne kot Neifcci \ m nekateri trdijo, da ii*j< t Francozi in Angleži sedaj cele i več čet na bojišču kot JMmti "V b*ki je najmanj yfrn^
ne vojakov na ob<1i straneh, in ker je središče zveznih čet pri Chalonsu, se bo skoro gotovo v tej bitki odlolči^a usoda Fran cozov in Nemcejr. Tu je bili svoje dnij tudi premagan silovit hirnski kralj Atila, ki se je imenoval "'šiba božja". Ravno v tem kraju ao ga potolkli Goti in Romani. IV teh krajih se je tudi Napolefcn najbolj u-stavljal sovratnikim.
Brzojavke, ki Jedaj prihajajo iz bojišča, so skrajno malenkostne, ker se vsaka stranka boji izdati svoje pozicije. Bitka traja že pet dnij, in Nemci so že enkrat profili za 24 ur premirja, da pokopljejo svoje mrtve, toda Francozi in Angleži jim tega nisb dovolili, ra-zven pod pogojem, da se umaknejo v Nemčijo nazaj.
5000 pogiebcov.
Pariz, 9. seipt. 'Mnogo francoskih beguncev, ki so pobegnili pred Nemci, ko so udrli v severno Franci jo,^ se je danes vrnilo domov, ker so se Nemci umaknili iz njih krajev. Francoska vlada je poklicala 5000 ljudij, da kopljejo grobe na bojišču, ki je na debelo pokrito z mrtvimi vojaki.
Na Balkanu vre.
Petrograd, 9. sept. V Rnumu-niji in po drugih balkanskih državah se pričenja opažati ne-v):>ljo proti Avstriji. Avstriji dela Balkan silne težave in skrbi. Rumunija bi si silno rada prisvojila oni del Avstrije, kjer preJbivajo (Rumunci, in baje ima Rumunija že pripravljenih 200.000 izbranih Čet, da jrh odpošlje proti Avstriji. Tu se je razširila govorica, da če ima ruska armada še en tak uspeh kot preteČeni teden, da bo završalo na balkanskih državah, ki bodo planile skupno nad Avstrijo. Iz drugih virov se poroča, da . čaka Rumunija na korak Italije. Ce sse Italija premakne, ji takoj sledijo Rumunija in Bulgarija.
Car gre na bojišče.
Petrograd, 9. sept. Ruska vlada tako silno zaupa v ko-nečno zmago proti Nemcem in , Avstrijcem, da 3e far Nikolaj pripravlja, da odide na bojišče, i Baje ga bo tudi carevrč spremlja1). General Renenkamip. na-[ čelnik one ruske armade, ki
■	operira proti Nemcem, poroča,
►	da so Nemci zbrali pri Pozna-
■	nju sedem vojnih korov, Re-nenka-mp, ki je dobil zadnji teden obilo svežih vojakov iz Rusije, poveljuje sedaj arma-
, di, ki šteje od 1.700.000 do dva j milijona mož.
Nemci 25 milj nazaj.
iPariz, 9. sept. Francoske in i angleške armade imajo še yed-l no prednost na silnem bojišču, i ki se razteza sedaj že od Mean-. va do Verduna, v razdalji aoc milj. Seveda, bitka še ni odto
-	čena. Nemci so dobili sveže če-
>	te in so se s strašno silo zag-, nali na francosko desno krilo ) toda vselej so bili vrženi nazaj ) Nemci so dobili 60.000 novi* . mož; ki korakajo v treh kollo-
-	nah v Francijo. Francoski ge
lili *u,.
ineral Pau, ki je poveljnik cen-truma francoske armade v tem dist'riktu, je prodrl že severno od Sežane proti kraju, kjer se bi lahko vrgel na nemški centrum. Anglelške čete so pregnale Nemce preko obeh rek Mfcrin in preko Marne, dočim so francoski čete na skrajnem od reke Ourcq in grozijo armadi generala Kluga.
Francozi se silno vesele svojih uspehov, toda vojaški krogi svarijo H ljudi, naj se ne veselijo prezgodaj, ker bitka še ni dobljena, in bo vzelo najmanj še en teden, predno se bo moglo reči, kdo je zmagovalec. •« •
Vrhovni poveljnik Joffre.
Francozi zaupajo v vrhovnega poveljnika francoske armade, generala Joffre. Nekateri računajo s tem, da nameravajo {Nemci zvabiti sovražnika v visoke kraje med reko Marne in Ailsne, toda general Joffre ne bo tako hitro sledil s svojimi četami. S previdnimi načrti, je toliko dosegel, da se sedaj lahko bojuje, kadar sam hoče, ne da bi Nerrtci silili Francoze v bitko, kadar Nemci želijo. Nadalje je danes armada v boljem položaju ter popolnoma koncentrirana in pripravljena podreti sovražnika, ki je bil skoro že pred Parizom. Francoska vlada je izdala sledeče uradno poročilo: Na levem krilu so bili vsi nemški poskusi zaman, da bi prodrli naše postojanke. Angleška armada je prekoračila reko Mame in Nemci so se morali pred njimi umakniti 40 kilometrov (25 milj). Splošen učinek jt, da se Nemci popolnoma umikajo. Silen nemški pritisk na Francoze je zlomljen, in dočim dobivajo zavezniki nove čete, je to Nemcem nemogoče radi napada Rusov na vzhodu.
I Indija za Angleže.
London, 9. sept. Indija pošilja Angležem 70.000 najbolj iz' branillr Čet na pomoč. Tej armadi bodejo deloma zapovedovali njih domači princi in knezi. Poleg tega so se pa zavedali indijski vladarji, da sami plačajo vse stroške za prevoz teh arma8, in posamezni knezi so darovvali po deset ali petnajst milijonov dolarjev Angliji za vojsko. Anglija ima neusahljive vire armade in bogastva v Indiji, Avstraliji in Cana di in lahko prenese vojsko tri leta, kakor se je izjavil vojni ' minister lord Kitchener.
. Strašna beda v Avstriji.
iftilan, Italija, 3. sept.. (Za-kasnjeno. Angleško poročilo.) Dopisnik časopisa "Mail", ki se je pravkar vrnil iz Dunaja, 1 pravi: Panika vlada v Avstriji
■	Velika dvojna monarhija, ki j« , j bila zapeljana v vojno, je na ro
,bu obupa m strahu. Avstrijsk« t armade, koncentrirane skupa;
■	od tako številnih narodov, sc
-	zgubile pogum in na vseh kra
-	jih jo tlačijo ruske armade, na , jugu pa Srbi in Črnogorci. Ne . !ki diplomat se je izjavil: Nem i čija je šla v vojno z mrtvin -' truplom okoli svojega v vratu
In to mrtvo truplo je Avstrija ' ■..
."j 'ti' 1 » jyttj
)Nemci vedo, zakaj se borijo, in nemška armada je edina in polna zaupanja. Nasprotno je pri avstrijski armadi. Kompa-nije so zložene iz raznfft narodov, ki se teško ali pa nič ne razumejo med seboj in nimajo bojneiga navdušenja kakfo Nemci. Slovani v Avstriji se niso hoteli boriti. V vojaške vlake so jih morhli nagnati z bajoneti, in mnogo jih je bilo ulstreJjenih. Bosnija je vsa v revoluciji. Trst se boji, da bo napaden od morja sem. Na južnem Tirolskem pričakujejo Italijanov. Dunaj je na predvečeru lakote. Le slab vojaški kruh se še dobi. Siromaki neizmerno trpijo, ker so cene živil poskočile silno, in vlada ne more več zadrževati trgovcev, da ne bi dražili živil, ker so jako redka.	>
Boji v Galiciji.
Petrograd, 9. sept. (Rusko poročijo.) Poročila, ki so dospela sem, naznanjajo, da so iRusi zavzeli Ravo, 32 milj za-padno od Lvova. Rusi so dobili popolno zmago. Med ujetniki, ki so jrh dobili Rusi, je tudi vejiko število Nemcev. Uradno poročilo se glasi: Dne 6. in 7. sept. smo napadli prvo av(strijslko armado pri Tomah števem, in avstrijska armada se je kmalu umaknila v popolnem neredu. Pri Tarnopolu so naši kozaki zajeli več vlakov, ki so prevažali avstrijske potrebščine za vojsko. V smeri proti Lubinui so bile avstro-nemške čete -pregnane, iz utrjenih pozicij in vržene proti jugu. Na jugu od reke Dnjester so se idbrale one avstrijske čete, ki so bile premagane pri Lvovni. Te čete so dobile pomoč in se zbirajo, da Ruse ponovno napadejo. Ruske j čete tudi napadajo jako utrjeno avstrijsko stališče pri Grodeku. Štirinajsti (tirolski) armadni zbor je 7. sept. ponoči napadel ruske pozicije, toda proti jutru se je moral umakniti, ko je pustil v ruskih rokah eno polko-j vo zastavo in 50 ujetnikov, j.. Slovenski ujetniki, ki 80 do apeli v Petrograd, ao povedali i da so bili nalašč postavljena \ ! prednje vrate, kadar se je pri čela bitka, da ao tako ičitili o stalo armado.
. Nemci prjonajo poraz.
Berolin. Nemško uradno po ročilo.) Mlajor Motat, vojaš i (ki kritik, piše: Nemške čete, k i so se nahajale v južni Prusiji ; blizu Vratislave so se morah , umakniti ipred prodirajočim ' Rusi. Nemške čete se morajt nahajati blizui Ivnogroda h Lodza na Ruskem. Nemci tud j niso doleč od reke Visle, kjei i jih pričakujejo Rufci. Berolinsk ' i vojaški urad zajedno naznanja [ da so nemške čete ujele en ti [ soč mož ruske cesarske garde , Bitka se je vršila v bližini Vra j ti slave, in to je prvo znamen ' je, da so Ruske čete prodrle h tako daleč. Dosedaj se je ve { delo, da so Rusi samo v vzhq dni PVuaiji.
^ Komu se vrjame? | . Iz Berolina se poroča, da j<
■ .
• *-* v '■* Pit i.-....«- --vi**, vi gfcdfn
ge na Francoskem in so Nem«?! ci dobili velikanski plen. Iz Fi||] riza pa se poroča, da to ni B snica, da trdnjavav Maubeuge ; še vedno stoji in je dosedaj od- \ bila vsak napad na utrdbe- 5
Nemci ne pomagajo.
yl 4r> 'V-London, 9. sept. (Associated J
Press.) Vedno bolj vlada pr©<|| pričanje v avstrijskih krogih^! da so Nemci nesramno izdaJi|| svoje avstrijske zaveznike« Znano je, da je Avstrija posla- | la Nemcem na poriioč dva ar-O madna zbora s teškimi dblego-J vadnimi topovi. Ti Avstrijci 3e nahajajo pri namški armadi na Francoskem. Toda Avstriji bi ravno sedaj silno potrebovala to moštvo in topove. Attm strija sedaj najbolj potrebuj^ pomoči, toda Nemci, ji nikjer** ne pridejo na pomoč. Ko jt 1 bila avstrijska armada poražena pri Lvovu, so sicer Nemct J hiteli na pomoč, toda so prilH prepozno, in sedaj se ne meri rejo združiti z avstrijsko arma-r^
strijce razdelili. V avstrijskih I vojaških krogih vlada sihuk'y
ne volja, ker so Nemci pustilfl Avstrijce na cedilu * najbojj^ važnem trenutku.
Naprej nad Berolin.
London, 9. sept. Poroča da je imel ruski car posvetovanj nje s svojimi ministri, kjer se je izjavil: Odločil sem se, dal pridemo čimprej v Berolin. liti •Bodemo zmagali, tudi že žrtvujemo zadnjega moža. Če sej posreči Francozom ustaviti J nemški naval je usoda BerolSSi na zapečatena.
Razne brzojavke.
London, 9. sept. Ruski zra« koplovec Nesterov, je dal svcV je življenje, da je uničil avstrijski zrakoplov, ki je hotel meta-I ti bombe nad rusko armado..^ Kapitan Nesterov se je vračal od (pctizrvedovalne vožnje, ko^ je opazil zrakoplov, ki je plidj v smeri proti ruskim glavnin^ četam- Dasi je vedel, da pomeni njegovo smrt, se je takoj; j; zakadil v avstrijski zrakoplovi! r Oba stroja sta padla na ttw oba zrakoplovca sta bila ubita.
'-/,„ v<iV	__ '
-O--
Zagrab in ogTski honvedi.
Uradni korespondenčni uradj
*	poroča: Čete ogrskih honve«; [ dov, ki so se peljale skozi Za«
greb. so bile predmet najprisrč-[ nejših ovacij. Jm
) Pravična kazen. Na Duna-
1	ju je bil neki prodajalec mleka,
i	ki se je branil prodati neki;
r	stranki en liter mleka, obsojei^
i	v desetdnevni zapor in v izgu-
". *	" ' Jim
,	bo obrti.
•	Meščanska garda v Zaf^-
-	bu. Vlada je v Zagrebu izdala"
"	oklic, v katerem pravi, da je
e	več zagrebških meščanov ja-|
" pqsebno meščansko gardo, ki;; bo vzdrževala združeno z im ^ko jibtotjo javn^^r in ^
■KI* 1 1 ' ' ' ■'■ ■
^I.FVrrT'' denar K
tOUTB J. P1RC, Bdltor.
■MM by 15.000 UimUni (KnUm) ia UfibCHr of CKVeUnd sad fl»« where Ad-er-JpilBp T>t«f OB re^BOt.
lljifl H\mr I lljn _T 1
i * .i« - ■»i i ■	«
DliftMM a« Hcoad<lu> Matter Janaarj
Stil 1909, at the pd»t o Wee at Cleveland, O.
Iz zgodovine Avst-11 rije, Rusye in Hm Nemčije.
Čitali smo v listih, da je ruski car izdal prolelamacijo, s ■ katero se priklopi vsa avstrij-■Bifecija in Bukovina ruskemu Bwpitwi, in prenehajo biti Hpstrijske pokrajine. Sicer se o tem še konečno ne more trdi-
kajti vojna sreča je opote-jca. in mogoče je, da Avstrijci priborijo pokrajine nazaj, če ||t Nemcem posreči streti Frtn-mne in pozneje priti Avstrij-fe«m na pomoč zoper Ruse. Topa dane« je položaj tak, da mo-»Rio računati s tem,,da je Galicija sedaj ruska dežela. | Zgodovina ne pomni, da bf
Avstrijci kdaj tepli z Rusi. To je popolnoma nova vojna, in ||?va v kateri do se Rusi in Avstrijci spoprijeli. Pač pa yiidi-Sp> v zgodovini nekaj dmzega, aamreč to da »o Ruai p°mag«li
lil cesaria. leta iBao.
•arja iz Krempljev zarotnikov, ki so ga hoteli ubiti, rešil je cesarja in Avstrijo. In kaj so Ruai naredili? Avstrija si ni Imata pomagati v proti upornim 1Mb ž/arom. ni imela vojaštva, da bi jih potlačila. V tej veliki |ili se je obrnil tedaj mladi av-atrijski cesar Franc Jožef I. na pomoč v Rusijo. rProsil je ru-akega carja, naj pošlje svoje vojake nad Mfcžare, da jih u-kroti. In rttski car je takoj odposlal generala Paskieviča z 250.000 mož( močno vojsko nad mažare, in v dveh mesecib je popolnoma razbil mažarsko moč — ruski general, in roški general je podelil Avstriji nazaj Ogrsko! To se je zgodilo' leta 1849.
In kaj je storila Avstrija v plačilo in hvaležnost Rusiji, ki |0 je otela gotove pogube. Poglejmo, kaj govori zgodovina nadalje: Leta 1854 so hoteli fUaai prost prehod skozi Dar-damele/preko turškega ozemlja. Anglija je rekla, da Rusi ne smejo preko, in ker Rusi niso ubogali, se je vnela takozva-na "Krimska vojska". Cela Evropa je tedaj poslala svoje vojake proti Rusom, ki 90 se pri Odesi in Sebastopolju junas-
100 slala pol milijona vojakov v Podolijo in proti RuniunsSci, Ji ' je zabranila prehod ruskim v> Rs jakom skozi avstrijsko ozemlje. ■H* Tako se je zopet skazalo, da je nehvaleinost plačilo svetal
Tako je Avstrija plačala Ru-'A sem za njih d our o delo. Ted.ij.
ko so Rusi prišli na pomoč Av-___ atriji, bili vsi avstrijski hjt* in vit vlade polni hvale o K'i-
_ ft;," toda njiih dobrota je bila
v enem mese.-u pozal)li:r,a.
Pred nami leži cesarsko kra-Tu v vojaški koledar Aystriie =■ za leto 1914. Ta koledar pod-—. i()ira avsttfjska vlada in je izdajatelje tega koledarja visoko ccllikovala. Torej je ta knjiga jpriznana avstrijska avtoriteta
-	kar. se tiče vojaških zadev. ,o. Kdor prime ta koledar v roks, , __ bo taJtoj opazil, kako silno se v
tem koledarju od strani Avstrije psuje na Nemce, ker so leta ] jtS66 rarihilil avstrijsko arma-
-	do. ljudje boaji, Nemci ao 03 It 48 let nazaj napovedati voj- , l -ko Avstriji in so avstrijsko ar- j
mado popolnoma razbili. In v tej, od vlade izdani knjigi se s !<>ere: Nesramni Nemci so na- 3 padli avstrijsko državo in ji t pre<te s poginom. Ni dosti, da!« nas je na jugu napadel sovražil- nik Italijan, še Nemec je slko- j s V*il v tem trenutku nyd našo ^ j. državo, da jo uniči. Toda av- 8 u atrijska zavest bo pokazala, g tj da »o Avstrijci junaški in bode- ^
0	jo pobili Nemce. Kaj se je zlgo- _ dilo? Nemci so strašno stepji
i- avstrijsko armado na Češkem, ;i in sramotno se je morala uda- r e ti. Nemci so tedaj vzeli Avstri-1- ji Slcsvjg in Holštajn.	v
In kaj je bila posledica? Ali n je Avstrija mrzila in sovražila h Nemčijo, ali je Avstrija oblju- n
-	bila, da se bo maščevala nad INemci, ki so Avstrijce potol-kli in jim odvzeli dve tako le- |j pi pokraji-ni? O, nikakor nel ^
1	'Pač pa so tedaj avstrijski mi-
-	nlstri pokle4cnili pred nemške-
-	ga cesarja in ga prosili odpu- ^ t ščanja. In Nemec je v svoji ba- ni
hati milosti dovolil Avstriji, da ja sme naprej životariti, da celo se zvezo je sklenila Alvstrija z Nemcem.	S(
Yildite,ljudje, tako se piše v , ugodovini, in tako se uči po .. t vaeh šolaih celega sveta, ker to Jt je resnica.	^
In danes? Kako je razmerje JO danes? Avstrija je napoveda- ca la Rusom vojno v plačilo, ker so jo Rusi 65 let nazaj rešili so pogina. Avstrijski vojaki se zv skupno borijo z nemškimi v zahvalo, ker je Nemčija potol- ca kla Avstrijce leta 1866. Tako se pravi vračati dobrote. Av-strija dela danes tako, ko na-stopa skupno z Nemci, kakor ra se bere v svetem pismu: Ce te nc sovražnik udari po levem li- zr cu, nastavi mu še desno, da te še enkrat udari. Nemci so uda- l,a rili Avstrijce leta 1866 po le- v* vem licu, in danes so šli Av- ^ strijci zopet k Nemcem, da jih (l01 pozneje udarijo še po desnem.
Mesto, da bi se zvezala Av- s"k< atrija, kjer je večina Slovanov, z Rusijo, pa se brati z Nemci, ki so sovražni Slovanom. Ru" tal sija in Avstrija skupaj (bi ime- tol le moč, da bi ugnale Nemca, *a1 katerega mrzr c elavet. Toda ur; peščica Nemcev vlada v Av- po striji; 18 milijonov Slovanov v stt Avstriji se mora boriti skupno ta< z Nemci proti svojim bratom sov Slovanom. to i Kakšne bodejo posledice, pr< nam kaže to, da je Rusija pro- kaj glasila Galicijo in Bukovino ko za svoje. Kaj še pride je treba šaj počaikati . Nehvaležnost se bo kai maščevala. ve< . . rju —O--IjlM
N« ljudski klavnici.
•	t>ra
Pjc
Tri dnij, tri noči se bije kr-vav boj. že tri dni nisi okusil st0 kruha ne vode, oko tvoje se p^ ni zatisniio v spanju, a glava se ti klanja proti tlom od more in j ]jer gladu, dočim zvijajo kroglje naj nad tvojo glavo. Sovražnik je ni blizu, v nevarnost prideš, da ten te ulove, truden se dvigneš, da feor pobegneš. Vse ti je teško, vse pos te zadržuje na begu, mečlješ rax od sefce, kar te teži in bežiš ko- je 1 likor moreš, in ko misliš, da si top prišel na varno, pa zapoje tro- ško benta:	dira
. sk ik*%M * -/kin ■
gaiija^i.' A "ljudje, ki od truda
padajo? v' 3C /AJ..^ E, kaj to! ljudje so zastonj. H'nkrat morajo itak umreti, pa je vseeno, če jih ubije sovražnik v bitki ali umro doma na postelji.
Preko leda polagajo tračnice, da pride vojska niprej, led poka, možje padajo v globoki l«d ki ribe pod ledom z ve«e- ' ljetft pričaloujejo obilfega plena. Kaj »e ministri brigajo za te ljudi, katere so pogoltnili valovi.	"	1 Globoki grdbov: se kopljejo J in jatne, v katere se polagajo mine, ki čakajo sovražnika. : Polagoma ničesar sluteč, s£ ! približuje sovraznijt, šest generalov glelda iz ufrdlbe, kako se približa sovražnik, ki se čudi zakaj molčijo topovi v trdnjavi. Sdaj se pa z#ane svet, zem- ( Ija se dvigne... Jf'J ^ Megla prahu, cel oblak ži- 1 vih, (etečh ljudij, ki raztrgani na kose padajo na zemljo, ki x>kriva ostale žrtve. ^ V trdnjavi se oglasi godba, v »lavi se zmaga, veselo se po- 1 cdravljajo, ker ljudska klavni- ^ :a je naredila svoj posel izvr-itno, nad tisoč ljudij je ubitith. !l iNa straži stoji vojak, stoji * n trudno oko mu sili v spanec. z foda tega ne sme. iNa straži ^ e ne sine spati. Izneveril bi se voji domovini, svoji prisegi, 81 e ne bi čuval nad varnostjo Sl - domovine. P Polagoma kot tatovi se pri- 91 liža sovražna patrulja, name-ijo puške nanj, in vojak, ki še n e kratek čas prej talko vestno v ršil svojo dolžnost, se sedaj 7Jl irtev valja v svoji krvi. S( Tako mora biti! Kaj komur lar njegovo življenje, saj je n e dosti ljudij. Klavnica je ne restano pripravljena, da ko- st e nove žrtve. Puška je počila, SI 1 to je znanje, da se približu- ?' glavna sila sovražnika. Da je stražnik na straži za- ^ >al, bi sovražnik iznenadil ar- tr ado, in na široko bi se odpr-j 1 vrata lj<u»dske klavnice. In že ve odpirajo. f -Grmijo puške, padajo ljudje, ►vražnik prodira. "Bajoneti!" se začuje pove-; generala, ki na hribu opažu- ta klavnico ljudij, in veliki ba- za neti se zabadajo v prsa in sr-Ijudij, ki padajo, in preko ih, ki še niso zdihnili, se vali . vraž nik, dokler se tudi ta ne I rne v grob... V grob! Saj ni oba. Kosti domačina in tuj-gnijejo skupaj na bojišču. Krvavi bajoneti se ne briše- so , ker je škoda časa, treba je ki sati puške in preganjati sov- V znika, ki se unioka, in česar vo podere ostri noz, pa uniči vit no iz puške. Ko pa niti puške gr dosežejo več sovražnika, te- rai j zajeknejo topovi, ki imajo Ja! elej zadnjo besedo na ljud- sni i klavnici. Naš poveljnik je žit ber strate|g, in dobro ve, ko- rc
0	časa potrebuje, da pride zei »zi ogenj sovražnika v nje- go v utrjen položaj. V dveh .u- un
1	bo on pri sovražniku. Tu 'boi a na utrjeni višini samo pet ob x>\\ Vsakih pet minut lahko Jos palijo topove, torej v dveh vel ah Sttriindvajsekrat. Pet to- v ! v pošiljajocih kroglje podere vel » ljudij, in če ustrelijo štiri- Le Ivajsetkrat, bo padlo dvati- ke. : in štiristo ljudij. In kaj je Ka J Nič! Treba je sovražnika ore jpoditi iz njegove pozicije, in kaf i mar za nekaj tisoč voja- nis v prostakov. Ti nič ne vpra- ce o, .zakaj, oni kar slepo drve, pos nor so jih poslali. Dva tisoč ran ; aH manj, to je kaplja v mo- ski . Za nami je še pol milijona sto dij.	Pei 'Naprej P se glasi povelje. Op ropovi grme, sovražnik se raz trii, in ljudje padajo kot sno- vla< . Jako točno je bilo vse zra- Ijer lano. Vsakih pet minut pade paji
ljudij, in njfh kosti pokajo "hiši 1 teškimi čevlji za njimi pri- kar ajočih tovarišev, in zlom- roč le kosti padlih kažejo pot naj ►rej do sovražnika. Dve pol- IMfe uri se general ne gane, po- difc 1 pa se oglasi svečanostiia viči ačnica, naša zastava »e je sko 'vetila na vrhu utrjene sov- nov nrkove pozicije. Sovražnik chi« pobegnil, postil je za seboj — 1 oVe, katecfc je še prej po- šegi do val. Zdajci pride ven iz i ia general s svojimi častni- ]
brifl, da nfrgov ko^Ttoji s
da ga/i konfSkbro palec vfs^ko
človeško kri. Mirno d^igpie roko ia: dalje jaha. C*rt jt amajgtv yalec. Njen^u gre zasluga. Svetinjo bo dabil iz zlata, a za njim ječi 2400 mož, Ut/s'rfi{ je žrtvoval, da je priief do te svetinje.
In vrhovnemu" poveljništvu vojske naznini <sljdeče: Osvojili smo si apvra-znikovo pozicijo, ko so naši vojaki z golimi bajoneti naipadli sdvražnika. Bitka je tfajala dve iirr;uizpo-u stavljeni smo bili hudemu ognju sovražnilca, toda prodrli smo vseeno, in na vnhuncu utrdi) sem da! razftjesiti M&Qn ?.astavb, pred katero je vsa vdj- , ska defilirala. Ujeli* smo dvaj- ^ set sovražnikov, pet ddbrih to- ^ pov. Naše agube so majhne^ VlteUm, da sje padld dVatfšOč judij. Nisem jih dal pokopati, ; oer je pričsl padati dež, kj je ' odnesel trupla v reko. Mi kličemo: 2ivej cesar iii doihOvi- ]
13At1
iVojak, ki prinese to sporoči-' o, dobi kolajno. Vrhovni po-/djnik mu jo pripne" vpričo rseh navzočih častnikov. Poem pa brzojavi vrhovni po^ * -eljniki mimisterstvu: Zmagali 'I smo. Ujeli 100 sovražnikov, t litka je trajala štiri ure. Odli-:oval sem naše častnike. Naše gube so male. Samo 2400 mož frhovrti poveljnik. Ves vesel hiti minister v ce-M' arjev kabinet. Cesar tu mirno r edi pri krasni dišeči havan-ki, f re/bere brzojav in reče mini- " trav: Odlikujte z redom sv. * ine s sabljami in zvezdami v ioj.ega hrabrega generala G.. 'P ojakom pa izjavite moje pri- v nainje. Odlikovanje pa qaj ne- 6< : eden mojih častnikov dotlč- . emu generalu z mojim lastno- 12 )činl podipisom.
Na prsfb- hrabrega generala n ! zasveti kolajna, in s pono- j.
10	dvignjeno glavo pogleda tc 3 bojišču, preko katerega še y imi krvava reka, a tam v da- ^
11	se vidi nekaj razmesarjenih L^ irpelj, katerih voda še ni od- Lj »esla. Oavrani imajo svojo L j hčerjo.	L Ljudska klavnica še posluje.
»j je padlo šele 2400 ljudij. In narod, kaj »i ti dobil za to sa elito kri, za katero je ddbil za fneral svetinjo? Razbita bkj- pr , ubiti sinovi, človeško meso hrano.
dr
t ttare domovine. JC
s -—	ia1
Ra«ie aretacije. V Polzeli zaprli trgovca Jožefa Cizel, y2 je osumljen srbofilstva. — Konjicah so aretirali nekega jaka, ker je baje klical 2i- 1 > naši bratje Srbi! — Vest foil aških listov, da bi bil areti- ga ti g. Planine, kaplan pri Sv. toi kobu v Slov. Goricah, ni re-ičha. — V Župlevecu pri Bre- je ah so zaprli vpokojenega o- v «fliškega stražmojstra Moj- voi ia Kolundzio, ker je v neki Še stilni kričal; "Kaj bodo ne- kle mi Štajerci napravili Srni? 2ivio Srbija!"— V Meži Dlravi je 'bil aretiran župan s. Verdnik, ker je osumljen £ eizdajstva. — V St. Lenartu V Siov. Goricah so zaprli od- fl ;nišikega kandidata Janko skovca, doma iz Škofje Lo-
Osuniljen je špijonaže. — 1 kor poročajo grašli listi, so I vzniki izročili sodišču tudi >lana France Škdfa in orga- I ta Jakoba Cafuto iz Kamni-pri Mariboru. — "Tages- I it" poroča, da so bili areti-ii dr. Gjuro červar, policij-komisar dr. Luger, pred-jnik okrajnega sodišča dr. *Čič, učitelj hrvaške šole v atiji Ferlič. V Voloski je bil puščen občinski zastop, za dnega komisarja pa postav-1 domobranski stotnik Co-li. Istotam se je, odredila ia preiskava pri Sokolu, naje bil ta rarpušen. — Po-a se, da je število zaprtih večje v južni Dalmaciji, d! zaprtimi sta tudi znani avni poslanec dr. Tresič-Pa-č in dubrovAi pravoslavni ' f dr. Miklas. — V Erceg-m so atetirafi dr. Jerka ^i- 1 ido, ki je bil pri vojakih, fl V fpremyslu so aretirali biv-\M i drž. poslanca dr. Marko- Bj in 10 njegovih pristašev. - JL>
Pt '	1* nI ■ IO
člista Pet« Bogumovfča radi javnega miru in pa ker se je nedostojno izrazil o vojski Avstrije s Srbijo. -
Sokolska društva. V Hstih čitamof Politična oblast je ust-vila delovanje celjskega Sokola m celjske iokolske župe. I| Spodnje Štajerske poročajo & sistiranju sokolskih in učiteljskih društev.
O podružnici Jadranske ban-
kf ^ Opatijp poročajo :jPodruž-rtfto V Opatij? Je zaprfa vojaška Qblast, revizijo je pa odredila politična dblast kakor I^ri irseh denarnih zavodih v Trstu. Nfamestništvo v frstu je uka-se preiskavi ustavi.
Vremenska opazovalnica v Krniju. if^stna c/bčina v Kranju je dala pred kratkim na WMtni hiši postavili vremens-co opazovalnico.
V Dolskem je neznan zloči-lec vlomil v hišo posestnika Mihaela Jerine iz Senožet in ikradel 120 K.
Neumna šala. ^letni dii a V, :i' je v Velikem Lipoglavu na »očitnicah, je 9. avg v Rekar-evi hiši povedal, da je nekdo gozdu nanj šestkrat ustrelil. *Opisal je natančno napadalca 1 pokazal svoj prestreljeni lobuk. Začelo se je pre*'sko-anje gozda, orožnikom se je ridružilo 40 Lipoglavcev z ilaini in palicam«, a niso ni- j 3 ničesar našli. Sedaj je pa -ijak sam priznal, da si je vse :misJil."
Požari. V Knefžlini pri Cr- m omlju je pogorel posestniku inezu Hudeju skedenj, na ka- I irem je imel 500 kg sena. — I Zgor. Trebnjem je kajžar J larkd Pianinšek sam užgal 1 rojo žitnico, na kar je ogenj I aepelil tudi hišo in kozoke. I <ode je 800 K. Planinska so 1 iprli.
Sakcijoniran zakon. Cesar je I nkcijoniral štajerski deželni a ikon o pobiranju občinskih i istojbin za odvoz fekalij.
Iz Laškega trga. Odvetuik I . Matej Senčar, ki sc je šele j j poletje nastanil pri nas, se I preselil v Zgornjo Radgono. I
Obesil se je 76 let stari de- 9 vec Martin Kresnik i.z Stš I rja ob Južni železnici v ne- I m gozdu teharske občine. I ;rok samomora so bojda ne- I odne domače razmere.
O poskušenem samomoru S
ršega bogoslovca in sedajne- g odvetniškega kandidata An- I ia Mohorja (?) poroča ■ larburger Zeitung". Mož se I udielžil bojda neke primicije S Jarenini in se je tam z re- I Iverjem ustrelil v trebuh. ] poprej pa se je najedel ste- I »vine. Ko je prišel k zavesti, ■
Dalje na tretji strani.
POZOR POSHJAIfUEM
...r,r;: , s _ ■ ., - ^	1 i1 1 .....v■=- I ; v ...
One, ki žete pOthi!
domov denar, dbTKščnint t
tem M pod nobenim Pogojem ami-
mo DO PREKLICA denarja v .Uro domovino. Nobena banka v New Yorku ne AtAk kupčij in raditpga smo TUDI MI USTAVILI POSLOVANJE KAKOR
VEStlU ROJAKE POTOM ČASOPISOV.
TRIGLAV ZDRAVILNO GRENKO
m "
daje moč^slabotnim, pospešuje prebavo, vam daje apetit in v'am daje veselje do življenja.
Trigfav zdravilno grenko vino je delano iz najboljša cilrforn$dc4i \4na ter z znanih zdravilnih rož Priporočano od zdravnikov, da je popofabonta čisto ih Job« pripomb pri zaprtja ali želodčnih bolečin.
Slovenci pijte to zdravilno vino!
J-1-: • -jiV .u:..iitufJilS' • '
" 1 n r- ■ i
3% čistega dobička je namenjenih
za Narodni Dom v Clevelandu.
^-titi iniii hlriti-i tfcfr^i- h 1	miiii
VINKO PRISTOV, zastopnik
JOHN J. MEDEN,
IZDELOVALEC .
1332 E. 55th ST.	CLEVELAND, O.
■' '	"	1 1 r i fli 11 i 1 f r 1 11 1
ALI STE 2E; -PONOVIU NAROČNINO? SAMO $2.00.
Pdzor slovenski gostilničarji in ostali Slovenci!
Letos bo vino izvanredno	m tudi po-
cM. Nikjer dtugje ne morete dobiti boljega vina ki j« garantirano pristno in tako poceni kot pri apodal podpiaanew. Via haravne in okuana Vine Vino delamo iz našega lastnega grozdja nn domačem zemljišču.
Priporočamo ae za obilna naročita
Oska*F.K*atiss
St. cum AVE, AND UPSON ST. EUCLID, OHIO
ttatlov aa pisma: R. P. D. Euclid, Ohio
Ilnll^ obleke.................$1.00 Ženike kiklje.....................SOc
Molke .akni«...............^1.00 Ženebt dolge eaknje ŠxIMŠ$
Jopiči	0O&	c^bi^f^1^
The OAMM DRY CLEANING Co.
Iiano je vsem, da je v Av-eta 1848 nastal silen punt, grozil pregnati cesarsko ino. Lahi so silili od juga, ci od severa, a v sami Av-so se puntali vsi narodi, oje so pa divjali Maiari, že sklenili, da se popol-1 odcepijo od Avstrije in le svojo republiko. Vse je mpravljeno. In kdo je te-ešil Nmce v Avstriji? Kdo lil cesarja in celo avstrijs-atfio? Zgodovina nam po-a so bili edini rešniki nemil vstrije Slovani, v prvi vr-ovenci, Hrvati, in — Ru-lovenci so sli v boj na jug Italijanom pod Radecki-katere so premagali. Hr-So dospeli na Dunaj pod tvom slavnega narodnega skega bana Jelačiča, in vatski narod, danes tako in od Avstrije, je rešil ce-
■ I_______«!	. ••
PBSph-'' p - ' ufs w'"■'>"
Nadaljevanje iz a. stranL —«-FB	,
f* J« W#§f
•bor na svoje stanovanje. Od
Odgovornost za to poročilo prepuščamo seveda "Mort>ur-
ger Zeitung".
Tragična smrt vojska. U
Beljaka poročajo: V Jezernici pri Beljak* ae • je j wnikljek vlila kri fqdiWstleifit rtezer-vistu računskemu, podčastniku Karlu Sevniku iz Pulja. — Sečnik je bil na mestti: mrtev. •Zapušča vdovo in dva nedorasla otroka." , V , r .
Iz vlalpi padel. Pred par dnevi ob $<# f	Je pMeP 35 letni hrvaški delavec Jurij O-roskovič pri kilometra 442 iz osebnega vlaka, kt-odpelje- ob ffel 9. iz Ljubljane proti Trstu. OroskoMPje bil zelo vinjen. Poškodoval se je precej težko na obrazu in so g* odpeljali V delieJno bolnršnico v Ljubljano.
Pomanjkanj« zdravnikov. —
Tudi mnogo zdravnikov je odšlo. Na deietl bodo morale n. pr. pri težkih porodih kar Gabite pomagati; v rokah teh Ite-bic bo življenje in smrt marši-kake matere in marsik^kega otroka. Tudi v mestih prituan-kuje zdravnikov. Zdaj ne to več mogoče pohiteti tiidi za kako malenkost k zdravniku in zato morajfc ljudje sami v čim tvtečji meri skrbeti za svoje zdravje. To je toliko bolj potrebno, ker,, je mobilizacija spremenila tudi zdravstvene razmere in ustvarila nevarnost, da nastanejo kake bolezni.
Smrtna kosa. 15. avg. popoldne je na Krakovskem nasipu pit. 4 pneminol v 72. leto stoje dobe občetliani in v vseh slojih prebivalstva čislani in pre-Ijtfbljeni g. Karel Lipovšek, slikarski mojster in hišni posestnik. Pokojnik je bil mož — poštenjak; stara korenina in vsikdar vrl in zaveden narodnjak. . iJMj.j J ?jiyvi
. Utopljeno Mici Vončinovo
so« našli ob zatvornicab na Fu-ž iti ah. Pokojnica je bila"blago a nesrečno dekle, ki je moralo aknwitf'v življenju' marsikatero grenko. E)ila je zavedna narodnjaki n j a.
Smrtna nesreča. Iz Črnomlja poročajo: 3Sletno posestnikov vo hčer Ano VukŠinič iz Bož-jakovega, ki je bila v noči od 5. na 6. avg. zaposljena v mlinu svojega brata, je našel 6. avg. ■zjutraj ob 4. posestnik Nema-nič v imenovanem mlinu mrtvo. Ležala je pod1 kolesi. (Naibfže je imela kaj opraviti pod kolesi in so jo kolesa prijela za obleko ter jo zmečka-
' Aretacije na Štajerskem in na Koroškem. V soboto je bil znani župnik Anton Gaforon v Skoči-dohi pri Beljaku aretiran in izročen sodišču. — V petek rje bil aretiran kaplan pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah. Lovili so ga z avtomobilom in odu peljati v Maribor.
HBfL/.	i<|• ** Kp , K', -'jt 1
Iz Rajbenburga. Te dni se p pripeljal kmet Joief Radič aa Oovškem zvečer pijan do-fiu. Drugo jutro So ga našli ae na vozu ležati, a nekdo ga je tajco nabil po glavi, da je bil nezavesten. Vsled zadobljenih poškodb je Radič tudi kmalu umrl. Sumljivo je bilo, da Ra-dičevi domači nvso spravili pijanega gospodarja podi streho in da se nobeden od otrok ni udeležil pogreba. Zato pravijo, da so Radiča domači tako natepli in so ženo že tudi za*
prh- •''...
Tm - Reka- Pulj - Kotor. Zdi se, da se bodo morda že kmalu prikazale sovražne vojne ladije na avstrijskem obrežju. S tem bo velika evropsflc* vojna iprimaknjena v avstrijsko bližino. Avstrijsko obrežje je dolgo m težko flostopno in pravr iz nesreče, ki je z*d4I* parnik "Baron Gaatsch", se da sklepati, da je obrežje tudi <jobro zavarovano. K»r se tin
stoma^pač^n^ ničesar
Hrti mesti urez trdnjav m jw 1
rej izpostavljena vsaki vojm ncvarnpsti.^
Za luineitnika po»twe4«ed£
nik«
Mcoloidvorui je imenovan'p' Odvetniško pisarno je otvo-
iiK^ss
ISmola, bivši koncipijent dr. Furl ana. | j V | |Ji.| /.
Samomor. 15. avg. dopoldne si ie s koso prerezala vrat Mg->rija tuttk, služkinja m v mastni log 31. Dobili sojo mrtv^f ležati |krU %»o t«u-| plo so prepeljali t-' mrtvašnico k Sv. Krištofu. Vzrok samomora ni znan,, , } ; ,, F 0 i
(Požar. Dne 6. avg ob pol8. zvečer je udarila strela v go~i spodarsko fposlopj^ Andreja Paterno&ra v Vevčah ter ga! zažgala/Zgorela jd streha in, vsa piča. škoda znaša 4800 K, | zavarovalnina pa 3300 kron. I
> ^ IrVU-o-t—
SMERNICE.
Sodnik: V>s torej sploh ni bilo v gostilni, ko se je začel j pretep? \
)Priča: Seveda n«, saj bi se bil sicer sam tudi tepel.
*	* s	;
—iPepček, ali si se dobro imel pri večerji na dan mamič-nega godu ?	\
=iNe! —»Kako da ne? =-Kako n-aj bi se dobro imel, ko sem pa moral obljt^iiti, da
se bom spodobno obnašal!'
*	• •
Olga: Kdaj bo pa tvoja poroka?
Ema: Hm — no to se ne mudi!
Olga: Ti se boš torej poročila, kadar se bo že mudilo? .............* * ♦
našim rojakom.
Naš potovalni zastopnik Mr. Anton Saber, je sedaj na potu po drŽavah Indiana, Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota in Kansas. Obiskal bo vse stare naročnike ter objednem skušal pridobiti nove naročnike. Rojake po raznih naselbinah prosimo. da mu gredo na j roko. On je opravičen pobirati naročnino, sprejemati naročila za oglase in tiskovine.
• Uprava Clev. Amerike.
• '	tm Lakeside Aw.
r V' DOBRA POSTREŽBA. Z NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN SMODKAMI.
Teden za šolske obleke
•IlillllU.....f mmm^mm '
Dečki in deklice se vračaj« v šolo, po-
fc- .. 1 >__•_* ^ IT— ___
trebujejo nove ooteKe.
Mi lahko opre mimo vaše otroke z vsem kar potrebujejo, obleke, suknje, čevlji, klobuki, spodnja oprava in druge.
Imamo popolne zalogo, šolskih potrebščin kot kqjige, tablete, peresa, svinčnike.
JZ vn&itizA ,Q<i . . ^ Vselej v poku zalogi m %
tr'Hvk^bi • > iv('P®J^^^fSMfir« il^^l^Mirir.'i h - "t,,
jpt	„ ^..M.f-a t
Idi« 1	i "^I^M^^fitf JiBfrti^^ ^r iii
i—' IV
iMm: Z nekim starim%>brim prijati|t(eni,^flki! pL nt poznaš.
Zenst'i ji :^akoH I atarit^ dobrim pfljatiljem' praviš ii "sr-
N^P^^^^^Srt ^fen in kastrole.
ttiimHt »Mr * *
Gost: Kaj pa ste imeli danes z gospodom prilfefeotjettii da je bil tako hud?
jNatakarica : •Poklical me je in'faf vprašal, kaj plava v ju-hi. Rekla sem mu: Vi ste lep' pro-j fespr prirodoslovja, če še muhe
I MyAy^.^In paradi te^a je * ♦ »
2ena: Ti naši sosedje so tže^ Čim aačne Milk«' peti, pa že trkajo na zid, In še kako! Kaj gravis, kako bi s^lhavili te ljudi iz hiše? I -Mož: To je vendar labko; j'Milka naj poje, pa >odo l^hal-u šli.
_2_:i .;, J« ----
HI8E NAPRODAJ, za 13 dnij.
i Ena hiša na Norwood Rd. bliau slov. cerkve, jako pripra-na za družino, če več otrok v slov. šolo hodi. Dve hiši na E. 49th St. za šest družin, cena hišam $8200, takoj $3000, drugo po $150 na vsakih Šest mesecev in 6%. Najemnine na mesec je sedaj $79 in se lahko več dobi. Naprodaj samo ža kratek čas pod temi pogoji, Hiša na Metta ave., cena $2700 nese najemnine $25, lot 33x159 takoj $fžoo, drugo po $50 na tri mesece in 6%. Hiša na Miaud St. za <tve druižini, blizu White Automobile tovarne, cena $2700, takoj $600, drugo $50 na tri mesece in 6%.
•Tukaj navedene hiše imam samo za kratek čas, in ko ta čas poteče, ne morem nobene teh Oris prodati pod temi pogoji, kakor sedaj. Josip Zajec, 1378 E. 49th St. Central 6494 R.
- (75)
Službo dobi priletna žena brez otrofc na farmah. Zglasi se naj na 6102 St. Clair ave.
Soba se odda s hrano ali brez Šdba je sama zasebe. 1223 E. ;6ist St.
jjt——-----—
Šoba na frontu se odda za eno
osebo ali dve. 1426.' E 53rd St. ---- (75)
Zabaven večer
priredi članom in njiih znancem
Dr. L/UNlDteR - ADAMIČ št. 20 S£.P.Z. in sicer v nedeljo ob pol osmih zvečer v Knau sovi dvorani. Pričakovati je, da vsakdo udeleži tega večera. Kakor je naznanjeno, bo tvoril zabavni večer več točk, ki bodo v zabavi in smehu prekašale vse dosedaj slične pri* rediitve. Ako ne pridete vam bo
1	: a____L/a:
-. H	Pozor!
• -.J-iUt Mi. j J i, y
Naprodaj imam več dobrih vinskih sodov, ki drsijo okoli SO galon in nekaj so4ov, ki drže do 150 galon. Prodajo se po nkki ceni. u Fiances iUusche, 6131 St. Clajr ave.	(73)
.) 0' .'—rH—r—-r^--;
Slovenako dekle dobi delo za hišna opravila. Mora1 znati nekoliko angleško. Dr. Garber, 6204 St. Clair ave.	(73)
JOHN ZAKRAJSEK,
prevaža pohištvo in opravlja splošna ekapresna dela. Preva-žaim vsakovrstne stvari, kakor pesek in drugo. Postrežba prve vrste. Pokličite telefon Princeton 1759 R. Stanovanje 951 E. 70th St. ^v v (84)
Sedem velikih sodov od 180 do 200 galon se proda poceni. Fr. Debeljak, 1110 E. 63 St. spodaj.	(75)
VINKO PRlStOV,
Uma
Slovenska kavama.
tPripiročam cenj. rojakom dobro turško kavo, čaj, limonado, dobroznani Tellings Ice Cream ter razne druge pijače.
V	zabavo sta na razpolago dva biljarda in lep -prOtotbr za ba-linc, kamor posebno vabim rojake s Krasa. Imam vse boljie starokrajske in ameriške časopise. V sobotih odprto celo noč
V	obilen obisk se priporočam V. Pristov.	(Fri-73)
1.1 1 .1. ..i. ... •-- .... • 1	...,„-
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — iPlin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrttk in soboto zvečer od 6—8. Dr. P. L. KENNEDY, zobozdravnik
Dr4tje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govpri se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim S'ovepcem in Slovenk&m se najiopleje priporočam v nakup vsakovrstne ženske kakor tudi otrobe gotove obleke. Kakor vam je znano, imam v zalogi vedno čisto, sveže in moderno b!agor in ker se držim starega pregovora, da boljši so mali in gost« dobički, kakor veliki in red k«, zatorej dobite vsako vlag"> po vedno nižj^ ceni kot drugje.
Za neveste imam vedno najlepšo izbero finih in modemih poročnih oblek, vencev, šlajar-jev in vse drugo po vedrto nižji ceni kot kje drugje. Za obilen obisk in podpiranje mojega poduzetja se najtoplejc priporo-čam in vam bom tudi vedno hvaležen.
BENO B. LEUSTIG. 6424 St Clair ave. blisu Addison Road.	(74)
Pozor rojaki!
Rojaki, kadar imate hišo zavarovati ali pohištvo, ne hodite vpraševat svojega grocerista ali kakega druzega trgovca, ker vsak ve svoj posel, groce-risti in drugi pa ne vedo o zavarovalnem poslu nič. Pridite k meni, in zavarujem vam vse, kar je treba zavarovati,: in vam tudi jamčim, da kadar vas nesreča doleti, da dobite vse izplačano, kar vam je obljubljeno. Ako pa vprašate kakega sa-noonarja, kje se je najbolje zavarovati, vam bo povedal, da je on dal vse svoje zavarovati pri nekem agentu (whiskey agent) in ki je "fajn" človek. Kriči pa vsak: Svoj k svojim! Toda tisti, ki kričijo svoji k svojim, pa ne gredo rojaku na roko, samo toliko, da vam prodajo blago, če vi delate v tovarni, trgovec pa v trgovini, pa misli, da vi niste njegov rojak, ker marsikateri trgovec si domišlja, da je Več kot vi. Zato pa zaupajte le poštenim gostilničarjem in trgovcem, o katerih ste dobro prepričani, da vam dobro hočejo. Lahko rečem, da 95% trgovcev niso zmožni drugje peljati trgovine kot ravno
plačnik. Ne pozabite, da prodajam tudi h&č. JoA Zaicč, 1378
« nt J.JI'.'i.it •.x ^ j
•	1	• I
v a vsebino teffa oglasa lorei-
• _ ^ • *	.,• '.m •'»
zanesljivo in dkušnt
vino
se ?edn(r lahko dobite pri spodaj podpisani v vsaki količini Na razpolago je še mnogo finega starega vfoi po $1.00 galon, in se priporočam rojakom za cenjena na-rofila.
■T) It; oŠ D:
Novo vino
kode tn£ letos v polni zalogi in ie obil-neje
kot chga leta. Nasa vinska trgovina je ziiana rojakom po celi Ameriki kot zanesljiva in točna.
. :M '■ •-I- iiyv ■■?& >
STISKALO SE BO LETOS SLEDEČE GROZDJE:
Črna kitavbi, Niagara, Delaware, Risling in druge fine vrste.
Vsem starem odjemalcem se priporočam v obila naročila, objednem pa se priporočam tudi novim, ki dosedaj še niso poskusili pri nas
Frances Lausche,
6121 SL dar Ave. CLEVELAND, 0.
Pozor t
Elgin, VValtham, Hamitlton, Illinors in druge fine ure, vseh mer in vse garantirane, da ste popolnoma zadovoljni. Popolna izbera in zaloga diamantov, srebrnme in zlatnine in finega stekla po najnižjih cenah.	- (77) Wm. Friedberg, 6516 St Clair ave.
Prememba naslova*
Članom dr. Lunder Adamič št. 20. SSPZ naznanjam, da sem premestil prostore na 1098 E. 66th St. med Superior in St. Clair ave. Člani naj se v vseh skjcajih obrnejo na navedeni na-stov. Asesment pa naj redno donasajo le na seje ki se vršite drugo in tretjo nedeljo vsaki mesec od 8. ure zjutraj naprej v navadnfh prostorih. I. Smuk, tajnik, 1098 E. 66th St. (73)
Naprodaj v Collinwoodu
posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar.i£2i7 Luknov ave. N. E. blizu šole, (37-14-36-15)
xt'h___i.«	.
Čedno stanovanje se odda v
I v najem. . Oglasite se na 6iai
BBUBB ZOBOZDRATNtt,
JkAjL
Kalbfleisch,
<42<SlCkkAw.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske sirezmce. y^nni zoDOZCvavnis** ki urad v mestu, kjer te govori
.l^t* L, SivtCIISKO ui nrviisKOf
Ji,	'-^yii'-i •• /- ■■-i'ij'^' • J'
Urada« a rej
•V. Od 9t30 do II18O dop. Od 1^0 do 5KK) pop. Od 6.-00 do 8KH) tTtčer
TcWon dlfecfik ■5 •''• -V-•' k ^ ti<£
Cut 408 J.' iSptj Ž . \'M 1 [ - i ■
•> - . \ Cddy |6S6 M
Slovenska in hrvatsb zlatarska trgovina.
v zalogi »o are rtake Trst«, fine veriiice, famiene 15 le*. ^Uto slati priveski, Jednotni enaki gra-fof .ni, pl 45e is stare do movine .n drupih jesikor.
Ako šel te kup ti sanesljiro bltt?o pri Tite ali pilite meni. ker bodeti* b-»lje p »tr leni kot pri kakem t jcu Blago jamioM. in se vseme nazaj, ie ni po ▼ -Iji ali se popra i.
Cene grafofonov od tik do »B»0 £t naročite gr*fufon » $18 dobite & utorenaklh	920.00 dobit« S
ploU. t« f 'S In i SO ffr«fofoD do-blte 13 pt"IC breiplatao.
Sprejemam nikorritnc ure t po prarllo In druge atVari, kar ae tl«> moja trgovine. Trgovina ac nahaja naapruti Lake Shore bank«.
Josip Marinčič,
5409 St. Clair Ave.
.iKvSu^mvJfa MSižHifilart-
V najem se odda soba za enega fanta. 1045 E- 6lst St- (72)
^ozor - prijatelji viitU.
' "> C. O..
Priporočam se vsem starim odjemalcem sa vino in prijazno vabim tudi nove odjemalce sa obilno naroČitev letoi-i\ie vinske kap^ke.
Grozdje je letos jako čisto in okusno ter se bo dalo naredita bojje vino kot kdsjpNtl, torej book ime! več vina in bojje kot prsj.
Imam dve novi preši in lahko vsem naročni« kom hitro in poceni pe-štrežem.;
JOSIP BIRK,
6006 St Clair Aft.
FRANK BRIC£L
Slovenski expreaman.
Prevažam vsakovrstne stvari, postrežba točna in zanesljiva. Oglasite se na 6026 St. Clair ave. ali telefonirajte Princeton 1274 R.	(100)
Soba se odda v najem za enega ali dva fanta, brez hrane. 1140 E. 60th St.	(73)
'-j ''.f. . > uiuVL.l., , ,, t
i ^^o^crisfff rojeni id I
...	1
nararanaram
t 1	. -it* I
drzavqani!
Ve^je važnosti je sa j i vas, da volile letos 3. ! novembra kot
čede- I
i late isti diant bres ob- j I sira J kalen stranki ] I spadate. ^ j.. >> •	j
»r_, ' . 1 r\	P| n_. t
National l/rug atorei
t .i./ š-.,^»yii* - A -ri,
vogal St. CUitive. in 61. ceste.
"Bil s«m zelo bolan"
lie g. Al. MyslWeCek, Bast Patcho-ue, K. T., "tOflS Severov Nfervoton nI je doneMl mo« In fillost MUHI em, da ne bom mogel prestati na->orno8t In alabeit, katere ita bile ifinyfc Ilydne oalabeloatl. toda »o raji Jen Ju ene ateklenlce te lzborne toni* te sem btl zdtrav. Priporočam ga ilm, ki trpijo v»M nervoznoatl." — Soper tivCno oslabelost, nespečnost 'n nervoMioat poskusite Severov Ner-voton. Cena $1.00 t vseh lekarnah ali od nas W. F. Severa Co. Cedar Rapids. Ilwa.	(FrUBept.)
■w; jiff.e v\ r 1.1 i.a	" ci'mi-
Arti'f
fmm
tč ljudi ?
Ce vam rat prijatelj all rai soaed pove, da Je bll veC let bol An, da Je obupal nad sdrav-mki In nad sdravltl. da ]e petem ozdravel V nekaj tednik tn sicer radi načina naSega xdrav Ijenja, In da sedaj dobro ipl In Ima slast, da Je popolnoma zdrav In z veseljem dela..
ALI BI MU VRJEL1?
Vprašajte i-
M. AntončIC 1026 E. «lit flt A. Arndorff, 1171 8t. Clii ave. A. Akiallc, 8317 Pulaski ave. Louis Cat, 1043 B. 6lst St. Qeo. Boč, Massllon. Oblo.
TI so samo nekateri Izmed stotin, katere smo ozdraveli. Stotine pisem od onih, kater« smo osdravell. Je na vpogled r nailh uradih od IjudiJ, ki sc prišli v to mesto kot
ZAPNJE ZAVETIŠČE da OZDRAVIJO
Ml vsak dan odpollljamo U našega urSda ljudi, ki so s< ozdraveli. Da, osdravell. da ostannjp zdravi, močni in sdra VI molje in fenske.
V naših uradih ne vprašuje mo samo, pS6 pa preiščemo ce lo vaše telo, Ml pogledamo i notranjost vašega telesa s 3 šarkl, preišftemo vašo kri s mi kroskopom. Ml ne ugibamo paC pa takoj povemo, Če mo rete dzdraveti ali ne.
Frank Glavic, 5133 Bragg Rd pravi, da Je veselje ozdravit pri nas, ker nI nota In nič ča sa zgubljenega pri deln.
Naši uradi so najbolj priprav nI aa sdravitve vseh kronifinil boleznlj, revmatlzma, nervoi noštl in krvnih boleznih, kakoi bolečin v grlu, pljučah, lelod cn, jetrah In mehurju. Zdrav ae tako kot v velikih sanator! Jih v Evropi. To zdravljenj« dobite samo v uradu
DR. L. E« SIEGELSTEIN
PERMANENT BLOO. 74« EUCU0 AVE. BLIZU «. CESTE
Cleveland, orno
NEVESTA Z MILLION!.
HI JLU i i J t iit—r ----'	tam^a^mj«
mtm'TUiriiiU")
Spirt AL Dmmm.	Po*h*hU L J. P.
"Torej tudi ne veite, kakšne namene ima kapitan z menoj ?"
'1Niti toliko kot more vrabec na repu nositi!" odvrne Wooly.
Richard sprevidi, da s tem možem ne more n^irej, zato poskusi na drug način. "Ali ste bogati?" vpraša. "Bogat?" ponavlja Wooly, ko se mu oči razširijo in pogleda mladeniča kot bi hotel reči: Kaj si nor? "Ali mogoče zgle-dam kot milijonar z Broadway.
"Dobro torej, vi niste bogati, neče Richard. "Toda precej denarja lahko zaslužite, če me E pripeljete nazaj v kolonijo ali če me spustite!"
Tako, tako mislite vi? Za vaša leta razumete že precej šal«!" se smeje Wooly. "Kaj, par tisoč dolarjev bi plačali, eh?"
"No, to je vendar preveč, toliko denarja nimam," odvrne Richard, ki je že sprevidel, da bo tudi ta poskus zaman.
"Le pustite svoje obljube," reče Wooly. "Mi ne potrebuje-1( mo vašega denarja. Kmalu bo-demo imeli sami vsega dovolj. V denarnih blagajnah na Broadways v New Yorku je I i več denarja kot na vaši farmi."!
"Toda vi ste precej daleč od ] Broadwaya in New Yorka," pripomni Richard.	'
"Nič ne stori, lemalu pride- 1 mo tja. To je bilo zadnje delo, h katero je moral kapitan tu o-1 praviti. Potem pa gremo proti j NewYorteu."	U
Ridiard je sprevidel, da od tega moža ne more pričakovati ' ničesar, ker je bil preveč udan ^ svojemu gospodarju, kateremu I c se je slepo pokoril. Uvidel je, v da je najbolje, če zaspi In ju- r tri misli naprej, če je kaj zmožnosti za rešitev.	k Zbudi ga teška, surova roka. 11 Wooly je zbudil Richarda, na- ji kar se je obrnil k kapitanu in s <Stibbeyiu, ki sta sedlala konje, hi 'iPoSčite med svojimi cunja- v mi, kar bi bilo primerno za na- ji šega mladeniča," reče Wooley,Is ker v kopalni obleki vendar ne p more tekati z nami-" 6| Richard se zgrozi, ko pomisli, da bo moral nositi obleko teh ciganov. Toda kaj je hotel. Ce bi vedel, da mu je smrt go- v tovo riamenjena, tedaj bi zt L zdaj razjezil svoje sovražnik« s in bi častno umrl. Toda upal L je še vedno, da se ponudi pri- n llloa, da pobegne. Wooly mu iz-L roči strgane hlače. JSibbey h, ravno tak telovnik, kapitan pa L dobi med svojimi volnen jopič. Si Toda vsakdo je imel le en par h, čevljev. "Nič ne dene," reče v kapitan, "saj bodemo večino L pota jeediH." potem pa poteg- L lie Wooly na povelje kapitana L nož iz nožnice in odreže lepe, S| kodraste lase Rioharda, nakar , mwi zavežejo okoli glave uma-jv zano ruto.
"Tako, sedaj smo gotovi," L reče kapitan. "Stibbey, vzemi L Biggsovega konja za uzdo, in poglejte nekoliko okoli sebe, K če nismo kaj pozabili. Sit sem ti te prokletc luknje do grla." j, Richard sledi Wolyu, ki vo- pi di svojega konja za uzdo. Mo- A gel je le počasi in previdno ko- si raikati ker so ga ovirale vezi na t« nogab. Ko pridejo iz pečine št ven, se zasveti dnevna luč. Rt- 01 chard pogleda okoli \ebt in ri tam v daljini vidi — kolonijo Toledo. MoraJi so biti lca-kih j ta šest' milj oddaljeni od nje. k< Četrti mož, o katerem je bil kc govor, straži zunaj na neki ska- su H. Ko vidi dražbo prihajati iz n« skal in, se jim pridruži. Richardki koraka tako da sta ga Stfbbey br in Bigg neprestano opazovala, zn "Nikar se ne daj rapeljati on mUdič, da bi kričal," reče ka- se pitan zdajci, ko sc bhme k Ri- tt chardu. Bodi prepričan, da vlsii tem trenutku, ko vidimo, da te ža moramo pnstiti, ti zapodimldi
krog-ljo v glavo. Tako stoji v moji pogodbi, katero moram kot pošten vitez do pičice spol-niti."
Richard se zamisli v otožne misli, toda upal je pa tudi, da ni vse zgubljeno, da je še živ in da ima se vedno priliko pobegniti. Seveda se je večkrat tudi domišljeval, da ga peljejo pred Ralfa na jug, in ga najbrž umore v njegovi navzočnosti, da bo 'Ralf res prepričan o nje^govi smrti.
"Ali je Ralf v New Yorku?" vpraša Richard hipoma.
"Mislim, da je," odvrne kapitan.
Richard je premišljeval, kako ga bodejo transportirali v New York. Saj je skoro nemogoč.
'Ko zapustijo skalnato sotesko, se mora vsesti Richard poleg kapitana na konja, k; je 1 bil najmočnejši, potem pa se vsa družba spusti v uren tek po dolini navzdol. Richard jc moral seda j na tega, seda j, na \ onega konja, da se ni nobena i žival preveč utrudila.
Proti poldnevu se ustavijo v ; gozdu. Imeli so s seboj le kruh in sadje. Konji se pasejo na tra- 1 vi. Stibbey se pritožuje o slabi J hrani.
"Le tiho bodi! reče kapitan. J 'Dolgo časa smo stradali, kma« ! u bodemo imeli denarja, da se J Dodemo valjali v njem."	I
"Mislite v New Yorku? To » e Še daleč in nevarno," reče I Stibbey.
'"Ne, ne", odvrne kapitan, * 'tudi če v Teksasu ostanemo. ' /ideli bodete, kako nam lejo leteli edi kupi bankovcev < ■ naročje. Ta mladiček je kot « aca, ki zlata jajca vali." Teksanci se vležejo k počit- v ;u, eden pa čuva. Richard, ka-erega noge so bile zvezane, in k e bil brez orožja, ni mogel mi- š liti na beg, ker stražnik je mel neprestano nabasan revol-*r poleg sebe. Kljub temu pa h e Richard neprestano wpal, da e mu posreči beg ob ugodni 8 riliki.
Konec prve knjige. sl •
Bajon.	d
ri
Od sedaj naprej so potovali ečinoma ponoči, in po dnevu
0	počivali. Ker so Teksanci ^ aaven ]capitana, zelo dobro oznali svet, so jahali večino- ' la po ovinkih in skritih potilh,. 1 Jekega dne so se ustavili v c< liiini večjega mesta, in Ri- -hard je slišal, da je to E1 Pa- _ d del Norte, na meji Meksike
1	Zjed. držav. Kapitan in ^ Vooley, ki sta šla v mesto,
ta se vrnila z mnogimi živili, j.
osebno veliko sta prinesla po- ^
ušenega mesa in žganja. Bila ^
ta precej resna in sta nepre- , v »' , ... 1 )\ stano šepetala s svojimi to-
ariši. Richardu se je zdelo, da
ovore o njem. Mogoče so bi- .
z,asledovaMi dona Lotarija
a sledu tej lopovski bandi?
Vse je kazalo, da bo tako. ^
lajti odsedaj so jahali še hi-
eje naprej in so deloma ja- ^
sli tudi po dnevu. Kmalu so ^
reši i preko goratih krajev .'
rrzone in z,apa<fnega Teksa- n
i,, in prišli so v lepe travna- j
: prerije osrednje Teksas. V
irinajstih dneh so prišli do
ii)h krajev, ki se imenujejo pi
di močvirji, bajoni.	&
Bajoni so velika močvirna- <U
jezera, ki spremljajo tok re- jil
r Mississippi in njenih prito- m
>v. V poletju se deloma po- ne
»e ali pa tvorijo z'blatom ča
ipolnjena močvirja. Richard, vi,
je karto Amerike jako do-
o študiral svoje čase, je spo- nc
al, da se nahajajo • tedaj v dc
lem kotu, kjer se združuje D;
vero-vzbodni del Teksasa a nn
vero-zapadnim delom Loui- na
me. Na jugu pa je mejila dr- Sij
va Arkansas.. Richard je tu- la
slutil, da j<Ttu začasni cilj vsi
-neprostovoljnega potovanja. I potovanja. Ndkega dopoldneva, ko so prejahali ogromni i gjozd, opazi pred seboj velik bajon, ki je imel posebno mno-igo vode. In v sredi tega bajo-na leži otok, poraščen s cipresami in drugim drevjem. Od suhe' zemlje sem vodi jez, sestavljeri z velikanskih dre-iveisnflr "bfrunov, do nekako v sredi, kjer je razdalja med o-tokom in bregom. Potem pa ni bilo nobene druge zveze z otokom več.
Popolna samota vlada v teh I krajih.' Nobenega ptičjega petja, nobene druge naravne zabave. Toda tu — kakor prijateljski klic se oglasi iz otoka semi Richard opaz.i moža, ki se prikaže med drevjem in maha z robcem. Štirje Teksanci I odvrnejo klilc in zajahajo takoj na jez. Kmalu so na drugi strani brega na otoku.
Mož, ki jih je tam pričakoval, je bil po svoji vnanjosti pirecej podoben svojim tovari-r sem, ravno tako divji in surov, ko pozdravi došlece, pogleda T precej nesramno Rich?rda.
"No, torej tegi ste dobili?"T rjee. "Toda zak^j ni Yerrez ■ prišel k vami?"	L
"Tepec se je najbrž dal pri-oti od kolonistov," odvrne ka- L ^itan. '"In v resruci nismo mo-1 pli narediti ničesar zanj. Ob L jriliki že pride zanami. Ali se T e medtem kaj rtovega zgodi*
0.	Nazzy ?"
"Nič," ovdrne vprašani. "Neto pismo je tu za vas, kapitan, n nekaj Časopisov. Govori se •uidi, da moramo v,najkrajšem ~ asu napotiti se proti Arkan- L asu.	L
"Toda ali imamo zaloge, do-L olj?' vpraša kapitan. "Sfcreljiva je v obilici. Xe- -aj gnjati pa imam tudi posu- II enih."	d
'"In ž^anjej*" (vpraša kapi- p an. "Dvanajst steklenic je bi- C 3 tukaj."	* v
"Žganje se je medtem -po- -ušilo,"' odvrne Naatzy mirno, p Toda kupil se mnekaj novih I j teklenic." Kapitan je klel in psoval, to- I a konečno se je vendar pomi- I
1,	ker mu je preostajalo še I ekaj steklenic. Vsi odidejo I roti »redini otoka, kjer je bi- I i vse lepo preraščeno- s cipre- II imi. Rkihard opazi precej I rostorno in močno delano ko- i
D.
Riohardu ses je zdelo, da ga I □»čejo na otoku čisto prostega I ustiti, ker so bili prepričani, I a beg iz otoka je nemogoč. I oda motil se je. Slišal je ka- I ;tana govoriti, ki je uka|&al I udem, naj narede v koči ne- I alke vrste zapor, kamor bi Ri- I larda zaprli tekom svojega I ivanja na otoku. Potem pa pride na 'mizo I njat in poskusilo se je žgan- I i. Tudi Richardu dado mno-11
0	hrane. Vseh pet Teksancev II ; je1 tako napilo žganja, da I □beden izmed njih ni mogel I revzeti straže. Zato so pa Ri- I larda zvečer zvezali na ro-ID ah in nogah. Kljub temu pa J
poskušal, ko so ljudje spa- I / zobmi pregrizti svoje ve- I . Toda bilo je nemogoče.
iDrugega jutra mu izroči ka-j I tan zavoj časopisov. Del teh I isopisov je bil že tako star, I i-se je Richard spomnil, da I
1	je bral že v Toledo. Toda I ed časopisi je bilo mnogo I !wyorškib listov. V enem teh I sopisov je bral sledečo nO- I co:	I Ples, ki se je vršil na sveča- I »stni večer pri Mr. N. je bil I ^stojen zaključek kamivala. I a ne bi vedeli sami, da živi- I d v vojskinih časih, tedaj bi I
vojno popolnoma pozkbili. 11 jaj in krasota, ki se je razvi- I na tem plslu, je morala na I ake^a tako upljivati, da je ^
j . j i Ive udeležile, moramo v prvi
vrsti omeniti gospodično Eli-jzo minting ncerxo znanega patrijota Buhtinga, ki je vladi zopet podaril en milijon dolarjev za vojne namene. Indis-kretno bi bilo, če bi hoteli opisati vses čare te ^ubeznjive [dame, le toliko povemo, da ji I je bila od vseh straneh priznana zmagovalna , palma. Naši mladi fantje so znašli žc novo ime za gospodično, i nimenu-jejo jo splošno: Nevesta z mi- ; lijoni. Kipitan Petov od New-]; yorške narodne garde, je imel I veliko srečo, da je plesal z da- ; Imo prvi kotiljon."
Dolgo časa (frži Richard ta ; časopis v svojih rokah, in zde- ! lo se je, da še bere, dočim so j bile njegove misli daleč v tu- j jini. V kakšen položaj je za- ! šel. On, katerega Eliza ljubi J — njegovo srce mu je tako j govorilo — živi tu, daleč proč j od nje, kot ujetnik; mogcfce j m sli Eliza še vedno, da je on h mrtev — in morilec pleše z h njo po sijajnih plesih, da mo- ; (goče jo celo snubi, in grozno j za premisliti, mogoče iju-bi tu- h di Eliza njega, ker je prepri- ; čana, daje Ricbard mrtev. Ali | ni Elizi nihče naznanil, da še I živim? iDon Lotario, katere- ; mumu je Richard to zadevo j popolnoma izročil, se je izja- < vtl, da bo Dantes naredil vse ! potrebno, da se morilca raz- ! krinka in da naznani' družini j Everett ob pravem času vse | potrebno. Toda kaj, če se to ! ni zgodilo? Kaj če prične lepa h Eliza ljubiti zgovornega in la- ; skavega. Ralfa, in mu obljubi j zakon v prepričanju, da je Ri-1 i chard mrtev? Zgrozilo še mu je pri misli, da je Ralf mori- J lec, da bi ona nedolžna, an- | geljska Eliza, postala žena | morilca! Toda če se to v res- J tiici zgodi? Ali sme potem še S »topiti pred njene oči in ob- | lollžitl njenega soproga umo- | ra? Saj bo vendar videla, da J ie živi"
Dalje prihodnjič.
........ ■' ■ ■ ■ --- A
[>ve s<Hn se oddajo v najem za = ante ali dekleta. 965 Addison p
^	(74) I
4ala hiša na 70. eesti napro-
laj za $2000. Samo $600 na-	tj
►rej. John Schudel, 7402 St.	g
'lair ave. Real Estate in za-	?
arovainina.	(75)	J
____K
Odviano je od vas da se prepričate, ako nam ne
rernjete, daje
■ S"
A
I Hnjljn I
Pure Rye Whiskey
wSSgSBSSSSSSSm^
ii«to naravno i let staro iffaaj« prre vntfli garantirano od Zjed držav. Scroll it 54925.
Zkhterajto•*©©" ^»njo. V*, lofl po tMh botjiih gootllnah,
steklenica $1.00
OIlIOmNDY DISTILLING COT
6102 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
V STARIH CAS1H.
Večkrat aliiimo, kako so nmši dedje živeli in kako zdravi so bill Bili •o t neprestanem stiku s naravo, brez strasti To je skoro nemogoče za ljudi, Id šivajo t mestih in se vesel^o Življenja. To neredno življenje, pa tudi pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žarkov, ima slab upliv na nas in nas prisili, da iičemo taka zdravila, Id ohranijo naie prebavjjalne organe v delavnem redu. Tako zdravilo je dobro poznano
«K»
Trineijevo ameriško grenko vino
Prva naloga tega zdravila je da spravi iz prebavQalnih organov vse, kar ne spada tja, posebno ostanke hrane, ki to ostali v želodcu neprebavljeni in tam gnfjejo. Ti odpadki zastrupljttfejo celo telo. Druga naloga je, da utrdbo prebav^alne organe, da te bolezen zopet ne prikaže. Mi priporočamo daljšo rabo tega zdravila.
PRI ŽELODČNIH BOLEZNIH,
PRI BOLEZNIH JETER,
PRI BOLEZNIH ODVAJALNIH ORGANOV
r
ker dajo takojino zadovotfnost in perfektno ozdravljenje. Ravno tako deluje to zdravilo pri dragih ftmptonih, kakor pri zaprtju, nervoznosti, bruhanju, bolečinah in krčih, pri bledosti, upadloati, pri zgubi apetita m nespečnosti.
PO LEKARNAH.
JOS. TRINER,
IZpgLOV A.LEC
1333-39 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILL
. —VT 7- tMii^iit m	ili;¥ 1	)j ^ ■■ ......i.nfjT«n<iU• ]
Trinerjev liniment je jako močno zdravilo, In se lahko zmeia z oliv nim oljem. BslsSns v udih, sklepih in mfficah mnogokrat zginejo, ko se enkrat nsmaitt« Imejte ga vedno doma, da ga rabita^ kadar je potrebno.
.ti''' ■	' .•/!.'• j.'" vA^mOij .' '-a L ;i»	•	±;. i v * v mJŠif^K
l. gortovaTrgovina,
6033 ST. CLAIR AVE.
Moški 75c japifi . . . 35c	$125 usnjene rokavice . . 69c
Moški $1.50 jopiči . . . 79c	Deške 35c usnjene rokavice . I7c
Moški $2.50 jopiči . . $1.39	De&e 75c »njene rokavice . 35c
Moški volneni jopiči . . $1.39	Moške obleke
in mk^je:
Moški $3.50 volne« jopiči $1.79	^ $15 snluue ali obleke $7.98
Moški $4.50 volneni jopiči $2.49	M«ae $15 «NealioWeke$6.98
Moike flanelne srajce:	2enske $2.00 ČtV® . . $1.19
Moške $liO be srajce . 89c	Ženski $3.00 čevlji . . $1.49 Moške $225 &ie srajce . $1.19 Otročji čevlji:
Moike uaiQ. delavne rokavice.	Dekličji $1.50 Čevip po . 88c
35c usnjene rob vice . . I7c	Otročji $li0 čevlji po . . 69c
75c usnjene rokavice . . 35c	Otročji čevffi, mehki podp. 15 n 27c *
Še
za tisoče dolarjev druzega blaga.
Louis Gornikova stara trgovina,
6033 ST. CLAIR AVE. VOGAL 61. CESTE.
Naprodaj poceni izložbene omare, predali, register, razni okraski za okno in druga trgovska priprava. -