Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 115Predstavitve in informacije Liljana Jankovič GROBELŠEK Prostorske razprave – vloga urbanističnih pravil za zagotavljanje kakovosti bivanja v urbanih naseljih Leta 2021 smo že razpravljali o zakono- dajni ureditvi prostorskega planiranja v Sloveniji, ki doživlja pogoste sistemske spremembe (na 3–5 let), pri čemer smo ugotovili, da se stanje v prostoru ne iz- boljšuje, na kar smo opozorili Vlado Re- publike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor in druge deležnike. Ker menimo, da so lahko strokovne razprave začetki premikov, smo v Dru- štvu urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije 23. junija 2022 izvedli tretjo okroglo mizo Vloga urbanističnih pravil za zagotavljanje kakovosti bivanja v ur- banih naseljih. Na njej smo se posvetili vprašanjem implementacije prostorske zakonodaje in oblikovanja urbanistič- nih pravil. V zadnjem času, še posebej ob razcvetu investicij in gradnje stano- vanjskih objektov, v stroki opažamo po- goste zlorabe sprejetih pravil regulacije urbanih območij. Predvsem v mestih in drugih urbanih središčih se dogaja pretirano zgoščanje grajenih struktur, še posebej v območjih, ki so s svojimi ureditvami (stanovanjska območja indi- vidualne gradnje, »zelene« stanovanj- ske soseske ipd.) do zdaj svojim pre- bivalcem zagotavljale visoko kakovost bivanja. Ob tem se sprašujemo, kakšne dolgoročne posledice bodo prinesli taki posegi, ki močno vplivajo na preobraz- bo obstoječih urbanih območij, morfo- loških enot in tipologijo objektov. Cilj okrogle mize je bil opozoriti na ta pojav ter spodbuditi odločevalce in dru- ge deležnike, da si z vso odgovornostjo prizadevajo in prizadevamo ohraniti visokokakovostna stanovanjska obmo- čja in zagotavljati kakovostna nova. Ob tem se je treba zavedati morebitnih škodljivih posledic oziroma degradacij urbanih območij, ki so prepoznana kot najkakovostnejša v naših mestih in dru- gih urbanih središčih. V razpravi smo tako osvetlili več vprašanj, povezanih z zgoščanjem urbanih struktur, ki so jih naprej poudarili uvodni razpravljavci, nato pa so svoj pogled dodali še drugi udeleženci: • kakšno je razhajanje med določ- bami prostorskih aktov in njihovo interpretacijo pri projektiranju in tudi izdajanju gradbenih dovol- jenj; • kako se soočiti s pritiski investi- torjev in kapitala po pretiranem zgoščanju; • katere vsebine v prostorskih izved- benih aktih bi bilo treba »okrepi- ti« (na primer določila za zelene površine, odmike, osončenje itd.); • vloga ohranjanja kulturne dedišči- ne in prenove ter kakšno je sode- lovanje med zavodi za varstvo kulturne dediščine in prostorsko stroko pri preobrazbi sedanjih struktur; • kakšna je vloga ozaveščanja javnos- ti o pomenu kakovostno oblikova- nega bivalnega okolja. Na podlagi predstavitev in razprave na okrogli mizi z okoli 60 udeleženci smo oblikovali te ugotovitve, zaključke in predloge: 1. Nujno je treba zagotoviti stabil- no zakonodajo, ki bo omogočila trajnostno načrtovanje urbanih površin. Ob tem je pogosto pro- blematična zahteva po brezpo- gojnem varovanju, ki lahko vodi v degradacijo prostora. Hkrati pa OPN-ji prepuščajo končna urba- nistična pravila podrejenim pro- storskim aktom (OPPN). 2. Občine naj izkoristijo in uvelja- vijo svojo moč, tudi s popravki prostorskih aktov, da investitorje usmerjajo k zmernejšemu zgošče- vanju urbanih struktur (s pripra- vo ustreznih prostorskih aktov (OPPN), stalnim sodelovanjem z investitorji in javnostjo in tudi z obračunavanjem nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča (NUZS) za nezazidana stavbna zemljišča kot spodbudo za spro- ščanje teh zemljišč na trgu nepre- mičnin itd.). 3. Kulturna dediščina ne sme biti ovi- ra v procesu urbanističnega načr- tovanja, temveč naj bo priložnost v skupnem dialogu med sodelujo- čimi deležniki – kulturnovarstve- no in prostorsko-urbanistično in načrtovalsko stroko, investitorji, lastniki in javnostmi. Pri tem je najpomembneje, da pravila niso preveč normirana in da dopušča- jo možnost usklajevanja interesov med deležniki v dobro kakovo- stnih prostorskih ureditev. Kljub temu pa je v ključnih parametrih treba slediti smernicam kulturne dediščine. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 116 Predstavitve in informacije 4. Urbanistična pravila v OPN ne smejo dopuščati maksimiranega zgoščanja stanovanjskih obmo- čij, da ne bodo prej kakovostna stanovanjska območja postala degradirana. Treba je poskrbeti tudi za cenejša stanovanja v kako- vostnem urbanem okolju in ne le zagotavljati pogoje za investicijski urbanizem, ki teži k maksimiranju kapitalskih dobičkov. 5. Posebno pozornost je treba na- meniti ohranjanju obstoječih in zagotavljanju novih zelenih po- vršin na raščenem terenu. Te in druge prostorske kakovosti, ki jih želimo ohraniti (tudi ohraniti razmerja med grajenim in odprtim prostorom) ali šele ustvariti, zgra- diti, se dajo preračunati v številke, ki se morajo izražati v smiselnih predpisanih kazalnikih in drugih urbanističnih določilih/pogojih. 6. Uveljaviti je treba vlogo skupnosti in načrtovanja za skupnost, pred- vsem na stanovanjskih območjih, kjer je treba najti ravnovesje in za- gotavljati visokokakovostno raven urbanističnega načrtovanja. 7. Za doseganje kakovostnih stan- dardov je treba prostor načrtovati na ravni mesta in širših območij v naseljih, prekiniti novo prakso drobljenja predvidenih OPPN na zelo majhna območja (tudi za od dve hiši do tri) ter urediti podro- čje prostorskega in urbanističnega načrtovanja (tudi na ravni ZAPS in platforme za pridobitev licence pooblaščenega prostorskega načr- tovalca), ki trenutno daje preveč poudarka projektiranju in ne na- črtovanju prostora. Okrogla miza je pokazala, da so se raz- pravljavci večinoma strinjali, da je zgoš- čanje urbanih struktur potrebno in ima prednost pred poseganjem na zelena ob- močja (ang. green eld), vendar naj bo nadzorovano, ob zagotavljanju visoke kakovosti bivanja, čim večjem ohran- janju odprtih zelenih in drugih javnih površin in spoštovanju načel trajnost- nega prostorskega razvoja. Potreben je odprt dialog vpletenih deležnikov. Prostorsko načrtovanje postaja vse bolj potrebno z vidika javnosti, investicij, zagotavljanja družbene infrastrukture ipd., zato je treba preprečiti nadaljnjo komercializacijo OPPN za potrebe in- vestitorjev in kapitala. Ob tem je treba ponovno opozoriti na nove usmeritve pri urbanističnem načrtovanju, kot so neto ničelna pozidava, pripravljenost na podnebne spremembe ob hkratnem upoštevanju varovanja dediščine in dru- gih omejitev v prostoru. Dr. Liljana Jankovič Grobelšek Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Ljubljana E-pošta: drustvo.dupps1@gmail.com Splet: http://www.dupps.si