Matjaž Metaj
60 let Filatelističnega društva Lovro Košir
Začetki društva
Prva leta po koncu 2. svetovne vojne so bila leta intenzivne obnove porušene domovine. Toda kmalu zatem so prišle na vrsto tudi manj življenjsko potrebne zadeve. Tako je bila v letu 1949 ustanovljena Filatelistična zveza Slovenije (dalje FZS), ki je dala pobudo za ustanavljanje društev na terenu. Običajno se društva združijo v zvezo, tu pa je bila pobuda posredovana z vrha, saj je takrat delovalo le nekaj filatelističnih društev. Nekatera od njih sicer z že častitljivo tradicijo, kot na
primer Filatelistični klub Ljubljana, vse od leta 1934, Društvo filatelistov Maribor, od leta 1933, in Slovensko filatelistično društvo Ljubljana, od leta 1919. Pobudi FZS so sledili tudi filatelisti z območja Škofje Loke in 30. 10. 1949 ustanovili Filatelistično društvo Lovro Košir (dalje FD Lovro Košir). Društvo je ob ustanovitvi štelo 66 članov, od tega 34 rednih in 32 mladincev. Zanimivo je, da je število članov ves čas delovanja nihalo okoli števila 30, tudi v zadnjih letih se število aktivnih članov giblje malo nad 30, kar zavrača tezo, da bi bila filatelija v krizi. Večja nihanja so le pri krožkar-jih oziroma podmladku, saj je število navdušene mladine precej odvisno od aktivnosti mentorjev. Se pa zgodi, da se mentor utrudi in preden novi nadaljuje njegovo delo, je veliko-Spomenik izumitelju poštne znamke	krat vmes praznina nekaj let, kar se pozna tudi
Lovrencu Koširju v Aleji znamenitih Ločanov. v številu mladincev. (foto: Alojzij Pavel Florjančič)
Ustanovitev FD Lovro Košir Škofja Loka so vodili predvsem člani, ki so zasedli vodilna mesta v društvu. Upravni odbor so vodili:
•	predsednik: Otokar Burdych,
•	podpredsednik: Vojislav Veselinovič,
•	tajnik: Velimir Sloboda,
•	blagajnik: Stanislav Strgulc.
Člani odbora so bili: Franc Vraničar, Viktor Kolendo, Lado Jamar, Jožko Krašovec in Jože Repovš. Nadzornemu odboru je predsedoval Dušan Kafol, člana sta bila Franjo Kosec in Ana Lukanc. Častno razsodišče sta sestavljala Stanko Hribernik kot predsednik in Viktor Kolendo kot član. Po sprejemu ustanovitvenih aktov so društvo registrirali pri FZS, pod zaporedno številko 23.
Začelo se je redno delo, člani so se redno zbirali na menjalnih sestankih. Ker društvo ni imelo svojih prostorov, so se pozimi srečevali v gostilni Jaklič, poleti pa na vrtu gostilne Fojkar. Za mladino so bila srečanja organizirana ob nedeljah dopoldne, v gostilni Krona, poleg tega so aktivno delovali tudi mentorji na gimnaziji. Mladina in novi člani so se učili osnov zbiranja znamk, sestavljanja zbirk za tekmovanja in možnostih nabave gradiva. V tem času so znamke zbirali predvsem po državah. Vsi so zbirali znamke Jugoslavije, mnogi tudi za nazaj, do Verigarjev. Precej je bilo tudi znamk Nemčije, Avstrije in Italije, saj je vojna vihra mnogo sorodnikov in znancev pustila v teh državah, pisma pa so bila edina možna vez z domovino. Kasneje je prek Jugomarke prišlo k nam precej znamk vzhodnoevropskih držav, ki so jih filatelisti dobili z menjavo. Seveda so se v tem času zbirale predvsem žigosane znamke. S prebiranjem člankov v filatelističnih revijah pa se začne zbiranje znamk tudi po tematiki. Posebej mlajši so bili navdušeni nad takšnim zbiranjem, saj ni treba imeti vseh znamk tako kot pri državah. Nežigosane znamke so prihajale z naročili na pošti. Od Beograda do Škofje Loke se je njihova količina precej zmanjšala, velikokrat jih ni bilo zadosti za vse. Prihajalo je do sporov. Tisti, ki so ostali brez, so bili pripravljeni znamke preplačevati. Posledica so bile višje cene, nekateri so se začeli ukvarjati s preprodajo. Tudi do rabljenih znamk ni bilo vedno lahko priti. Osnovne redne znamke so bile množično v poštnem prometu, priložnostne znamke večjih nominal pa le redko, in še to predvsem na pismih za tujino. Člani društva so nabavo reševali na menjalnih srečanjih. Središče menjalnega trga je bila Ljubljana, zato so že zgodaj navezali stike z ljubljanskimi filatelisti, tako se je postopoma začel oblikovati filatelistični trg.
Ker so filatelisti svoje delo hoteli prikazati javnosti, so v izložbi urarja Plantariča na Mestnem trgu pripravili prvo propagandno razstavo. Mimoidoči in zainteresirani so si jo lahko ogledali med 22. februarjem in 5. marcem 1951, deležna je bila velike pozornosti. V društvo se je vključilo več novih članov, stari pa so dobili spodbudo za nadaljevanje dela.
Leta 1956 so škofjeloška podjetja organizirala prvo Gospodarsko razstavo. Člani filatelističnega društva so jo izkoristili za svojo promocijo. V prostorih
osnovne šole Škofja Loka so organizirali prvo samostojno društveno filatelistično razstavo. V času od 14. do 22. julija 1956 je bila razstava množično obiskana, saj je bila za tiste čase izredno dobro pripravljena in organizirana, občinstvo jo je zelo dobro sprejelo. To se je spet poznalo pri vpisu mladine v društvo. Društvo je izdalo tudi dva priložnostna ovitka: enega z rojstno hišo Lovra Koširja in drugega z znakom razstave.
Znamka, namenjena letalskim poštnim pošiljkam, s portretom in rojstno hišo Lovrenca Koširja. Znamko je leta 1948 izdala Skupnost JPTT. (hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki)
Obdobje razvoja
V šestdesetih letih je v društvenem delovanju nastopilo obdobje navideznega mrtvila, čeprav so se člani še naprej redno srečevali. Mnogi so intenzivno izpopolnjevali svoje zbirke, drugi so samo hodili po znamke. Izdali so nekaj priložnostnih žigov ob prireditvah (Motociklistična nagrada Loka, Groharjeva slikarska kolonija in Izseljeniški piknik), ki so takrat ime Škofje Loke ponesle po svetu. Izšlo je tudi nekaj ovitkov. Prihajali so novi člani, starejši so prepuščali vodenje dela v društvu mlajšim, nekateri so zapuščali društvo. Tako se je v začetku sedemdesetih let oblikovalo novo vodstvo z najaktivnejšimi člani: Nikola Dopudja, Albert Murn, Tone Malenšek, Janez Cerkvenik, Savo Šink, Otokar Burdych ml., Jože Kobal, Jože Jenko, Boro Matič in drugi. Društvo je prvič imelo svoj prostor, čeprav samo v najemu. Najelo ga je pri Društvu upokojencev v Šolski ulici. Društveni prostor je omogočil lažje srečevanje na menjalnih sestankih ter dajal možnost za arhiviranje zalog in pribora. Odlična lokacija v središču mesta je dodatno pripomogla k povečevanju števila članstva. Denacionalizacija je z vračilom teh prostorov bivšim lastnikom društvo spet postavila v nezavidljiv položaj.
Višek ponovnega zagona društva je predstavljalo obeleženje 1000-letnice Škofje Loke, leta 1973, ko je društvo organiziralo večjo društveno razstavo, in sicer v galeriji na Loškem gradu. Na ogled je bila med 18. majem in 1. junijem. V okviru spremljajočih aktivnosti je bilo v hotelu Transturist organizirano menjalno srečanje slovenskih filatelistov. Na predlog društva je poštna uprava v Beogradu izdala znamko z motivom najstarejše znane upodobitve Škofje Loke, skupaj s pošto pa je društvo izdalo še priložnostni ovitek. Lepo je bil sprejet tudi katalog razstave, ki je izšel ob veliki podpori škofjeloških delovnih organizacij. Odmevnost razstave potrjujeta občinsko priznanje in priznanje FZS, FD Lovro
Srečanje filatelistov v hotelu Transturist v Škofji Loki leta 1974.
(foto: iz arhiva Filatelističnega društva Lovro Košir)
Košir pa je dolgoletnega člana Jožka Krašovca razglasilo za prvega častnega člana društva. Kot vsaka uspešna razstava dotlej je imela tudi ta velik vpliv na vpis novih članov. V
tem času so se društvu pridružili znani filatelisti Aleksander Elsner, Michael Fock, Dalibor Stoviček, Jože Velikanje in drugi, ki so v naslednjih letih prevzeli najpomembnejše naloge v društvu, v okviru FZS ter mednarodnih filatelistič-nih zvezah in organizacijah.
Elan te razstave je za seboj potegnil dogodke naslednjih let. Že 23. marca 1974 je potekalo v hotelu Transturist drugo srečanje slovenskih filatelistov. Člani društva so svoje zbirke sestavljali vse bolj po pravilih Mednarodne filatelistične zveze in jih pošiljali na razstave. Dobivali so prva priznanja, na začetku manjša, kasneje najvišja. Delo v filatelističnih krožkih se je intenziviralo, pospešila se je nabava filatelistične literature (revije, katalogi, knjige) in pribora. Člani društva so v lastni režiji izdelali manjše vitrine za predstavitev manjših zbirk.
Naslednje leto (1975) je društvo pripravilo razstavo 30 let v svobodi. Razstava je bila odprta med 26. junijem in 6. julijem, v galeriji Loškega gradu. Obsegala je več zbirk, s področja celotne Jugoslavije, ki so jih pripravili marljivi društveni člani. Društvo je k sodelovanju pritegnilo tudi numizmatike, ki so pripravili razstavo kovancev in bankovcev, in zbiratelje značk, saj je bilo njihovo zbiranje v tistem času na višku. Uspeh razstave potrjujeta veliko število obiskovalcev in knjiga vtisov, polna pohval.
Leta 1978 je društvo ob občinskem prazniku organiziralo filatelistično razstavo na Godešiču. Društveno filatelistično razstavo v tamkajšnjem kulturnem domu si je med 9. in 14. januarjem ogledalo veliko število obiskovalcev s širšega območja našega društva.
Na občnem zboru leta 1979 je član društva Albert Murn predlagal obeležitev 30-letnice delovanja društva in 100-letnice smrti Lovra Koširja. Zbor je sprejel sklep o organiziranju filatelistične prireditve LOKAFILA '79. Prireditev je bila zamišljena zelo širokopotezno. To, v kaj se spuščajo, so vodilni in člani društva na srečo spoznali šele, ko so z delom že začeli. Tako so na koncu prireditve uspešno spravili pod streho, zraven pa pridobili še izkušnje, ki so jih s pridom uporabili pri organizaciji podobnih prireditev v prihodnosti. LOKAFILA '79 je obsegala:
• republiško tekmovalno filatelistično razstavo,
•	izdelavo priložnostnega poštnega žiga,
•	izdajo kataloga,
•	izdajo značke Lovro Košir,
•	izdelavo priložnostnih ovitkov,
•	izdelavo grafičnega lista Lovro Košir (lesorez).
Organizirana sta bili skupna slavnostna seja FD Lovro Košir in FZS ter srečanje filatelistov.
Na republiško tekmovanje LOKAFILA '79 se je prijavilo 43 razstavljavcev iz 14. slovenskih filatelističnih društev, z 58 zbirkami v 320 vitrinah, s po 12 listi. Pogled na razstavni prostor je bil res veličasten. Pri organizaciji se je zelo angažiral Albert Murn, ki je v sodelovanju s tovarno Iskra v Retečah izdelal potrebno število vitrin, ki so ustrezale takratnim pravilom. Odprtje razstave je bilo 8. septembra 1979, otvoritveni govor je imel predsednik društva Nikola Dopudja. Razstava je bila tako obsežna, da je zasedla prostor celotne galerije Loškega gradu, vezni hodnik in grajsko kapelo. Tako odprtje kot sama razstava, srečanje filatelistov, podelitev priznanj in pogostitev gostov so lepo uspeli. Pohvalam obiskovalcev in filatelistov razstavljavcev so se pridružili tudi Gorenjski glas, Tovariš, Dnevnik idr., ki so objavili obširne članke o prireditvi. Edina kritika je prišla od tedanjega predsednika Filatelistične zveze, ki je društvu očital provincialnost, slabo je ocenil tudi delo ocenjevalne komisije. Poseben pomen prireditve je bil tudi, da je ostalim filatelističnim društvom pokazal, kako se da dobro organizirati razstave, tekmovalci pa so dobili nove izkušnje za izboljšanje kakovosti svojih zbirk. Tako so vse naslednje prireditve v organizaciji FD Lovro Košir, in v organizaciji drugih društev, temeljile prav na teh izkušnjah.
Sedemdeseta leta 20. stoletja so bila za društvo plodna tudi na področju sodelovanja na filatelističnih razstavah po vsej Jugoslaviji in v tujini.
Leta 1980 je društvo organiziralo za tiste čase zelo opazno filatelistično razstavo v počastitev dneva izgnancev. Poimenovali so jo Srbija-Slovenija. Razstava je bila odprta od 7. do 12. junija in bila deležna velike pozornosti, tudi v smislu negovanja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov.
Naslednje leto je društvo obeležilo 140. obletnico ustanovitve prve poštne zbiralnice na Gorenjskem, ki je delovala v Škofji Loki. Ker je šlo za poštno zgodovino, je bila osrednja tema razstave Žigarstvo na Slovenskem. Zbiranje poštnih žigov nam namreč od vseh vej filatelije največ pove o poštni zgodovini, tako lokalni kot širši.
Leta 1983 je FZS prosila društvo za organizacijo profesionalne tekmovalne filatelistične razstave. Že med pripravami nanjo so se člani društva veliko naučili o organizaciji, pripravah in pravilnikih za ocenjevanje zbirk. Navezali so stike z drugimi društvi in poglobili sodelovanje s poštno upravo. Razstava je bila na ogled od 28. maja do 5. junija 1983 na Loškem gradu.
Vzporedno z razstavno dejavnostjo je v letih od 1981 do 1983 potekalo inten-
zivno sodelovanje z Loškim muzejem Škofja Loka. Andrej Pavlovec, takratni ravnatelj muzeja je podpiral ideje o zbirkah o slavnih domačinih. Društvo je kot zanimivo osebnost predlagalo poštnega reformatorja Lovra Koširja. Albert Murn je že takrat imel obsežno gradivo o njem in ga je skupaj z gradivom o zgodovini pošte in poštnih zbiralnic na Loškem ponudil muzeju. Sam je tudi predložil osnovni program Poštno-filatelističnega muzeja. Vendar stvari niso tekle brez naporov. S podporo FZS je k projektu pristopila še Pošta Slovenije. Do dokončne izvedbe je prišlo šele, ko sta se pridružila še Dom slepih in slabovidnih Škofja Loka, ki je upravljal z gradom v Stari Loki, v katerem je muzej dobil svoje prostore, ter Tehnični muzej Slovenije, ki je dal strokovno pomoč. Osnova zbirke so bili tehnični eksponati s področja razvoja telefonije in telegrafije. Za filatelistični oddelek sta se močno angažirala društvena člana Albert Murn in Aleksander Elsner. Slednji je muzeju poklonil celotno zbirko Slovenika, pošta je odstopila nekaj poskusnih odtisov in osnutkov Vavpotičevih verigarjev. Žal muzej danes ni več v Škofja Loki, preselil so ga v Polhov Gradec, kjer pa je filatelistični del, v primerjavi z ostalimi deli muzeja, še vedno zapostavljen.
V sodelovanju z Muzejskim društvom Škofja Loka sta naša člana Albert Murn in Dalibor Stoviček objavila študijo o zgodovini poštnih žigov Škofje Loke (Loški razgledi, št. 29/1982). Vzporedno je Albert Murn pripravil filatelistično zbirko na isto temo, prejela je več najvišjih priznanj.
Leta 1984 je 85. letnico rojstva slavil akademski slikar Božidar Jakac. Že med 2. svetovno vojno je v Kočevskem Rogu izdelal osnutke partizanskih znamk, ki
Priložnostna dopisnica ob 85-letnici Božidarja Jakca. (iz zbornika: 50 let FD, 1999)
takrat niso bile natisnjene, na 2. zasedanju AVNOJ-a je portretiral tovariša Tita, ki je tudi kasneje ostal njegov priljubljen motiv. Zato ni čudno, da je avtor večine rednih izdaj znamk Jugoslavije z likom predsednika Tita. Poleg teh je Jakac izdelal še več drugih osnutkov za znamke z različnimi motivi. Želje Loških filatelistov so spet presegle zmožnosti, ponovno je bilo treba združiti moči. K sodelovanju so pritegnili Filatelistično društvo Ljubljana (dalje FD Ljubljana), FZS, Muzej 25. maj Beograd in jubilanta Božidarja Jakca, ki je bil, kljub visoki obletnici, še poln elana in je v pripravah aktivno sodeloval. Razstava je bila posvečena 85-letnici Božidarja Jakca, 50-letnici FD Ljubljana in 35-letnici FZS. Na ogled je bila na Loškem gradu, imela je zelo velik obisk. Največje pozornosti javnosti je bil deležen barvni katalog, ki je predstavil vse osnutke znamk Božidarja Jakca, nekaj jih je prispeval tudi avtor sam. Katalog je naslednje leto dobil posebno priznanje na filatelistični razstavi BALKANFILA '85.
Člani društva so se z organizacijo tako velikih in kakovostnih razstav nekoliko izčrpali, a so kljub temu leta 1986 v galeriji na Loškem gradu organizirali še filatelistično razstavo LOKAFILA '86. V letu 1989 so proslavili 40-letnico delovanja društva, razstava je bila deležna velike pozornosti filatelistov in širše javnosti. Naziv častnega člana je ob obletnici društva prejel Otokar Burdych, prvi predsednik društva.
Nov zagon po osamosvojitvi Slovenije
Po osamosvojitvi Slovenije se je delovanje društva še bolj pospešilo. Člana društva Albert Murn in Aleksander Elsner sta ob 40-letnici Tehniškega muzeja Slovenije, 28. maja 1991, za svoje delo pri pripravi in odprtju Muzeja PTT v Škofji Loki prejela posebno priznanje. Že leta 1992 je društvo organiziralo prvo državno filatelistično razstavo LOKAFILA '92. Po obsežnih pripravah je bilo odprtje razstave 10. oktobra v galeriji Loškega gradu. Uspešno celostno podobo so dopolnjevali odličen katalog, bogat srečelov in izdaja prvega filatelističnega eseja Marij Kogoj. Od tedaj naprej Pošta Slovenije vsako leto izda esej ene od izdanih znamk in ga podari FZS. Vsi člani filatelističnih društev, ki imajo plačano letno članarino, dobijo en esej, z ostalimi pa FZS podpira svoje delo.
V	naslednjih letih je delo spet malo zastalo. V tem obdobju je društvo pripravilo razstavo O rudarstvu v Tržiču (1993), društveno razstavo ob 100-letnici elektrifikacije Škofje Loke (1994) in društveno razstavo ob 90-letnici športa in telovadbe v Škofji Loki (1997).
V	letu 1999 je minilo 120 let od smrti pobudnika poštne znamke Lovrenca Koširja. Ob tej obletnici je društvo velikopotezno pripravilo razstavo LOKAFILA '99. Z njo je obeležilo tudi 80-letnico izdaje prvih slovenskih znamk Verigarjev, 50-letnico društva in 60-letnico Loškega muzeja. Društvo je pripravilo izdajo jubilejnega zbornika, 50 let Filatelističnega društva Lovro Košir Škofja Loka. Poleg
zgodovine društva in slovenske filatelije ga dopolnjuje še nekaj zanimivih člankov. Zbornik je na razstavi Alpe-Jadranfila 1999 dobil srebrno nagrado v razredu filatelistične literature. Občina Škofja loka je društvo ob obletnici odlikovala s srebrnim grbom Občine Škofja Loka. FZS je ob 50-letnici zveze in društva odlikovala za življenjsko delo v filateliji in za zasluge na organizacijskem ter strokovnem področju filatelije Alberta Murna z zlatim odličjem Lovro Košir, Janeza Cerkvenika s srebrnim in Aleksandra Elsnerja z bronastim priznanjem.
Na svetovni filatelistični razstavi LONDON 2000 je dobil zbornik ob 50-letni-ci društva srebrno priznanje v kategoriji filatelistične literature.
Leta 1999 se je Škofja Loka pobratila z mestom Maasmechelen iz Belgije. Pri prvih kontaktih je predstavnik Maasmechelena Jef Albrecht poskušal navezati stike s filatelisti iz Škofje Loke. Poizvedovanja so ga privedla do Alberta Murna, ki je idejo o sodelovanju takoj sprejel z odprtimi rokami. Tako je leta 2001 nastalo združenje treh filatelističnih društev: Postzegelclub ORVAL Maasmechelen iz Belgije, Filatelistenverein Gailenkirchen iz Nemčije in FD Lovro Košir Škofja Loka. Ta trilaterala (MA-GE-LO PHILA) prireja bienalno filatelistične razstave, ki so izmenično v eni od članic trilaterale.
V	istem letu se je društvo pridružilo še združenju filatelističnih društev Evrope EUROPHILA, ki združuje 16 klubov iz osmih evropskih držav. Združenje je nastalo leta 1981 v belgijskem mestu Braine-l'Alleud. EUROPHILA vsako leto priredi tekmovalno razstavo za člane in mladince, prireditelji se izmenjujejo. Prvič so loški filatelisti nastopili na srečanju EUROPHILA leta 2002, v Luksemburgu, ko so bili gostje kluba Cercle Philatelique de la CCE iz glavnega mesta Luxenbourga. Leta 2003 je bila EUROPHILA v Belgiji. Prvič - že po dveh letih članstva - je razstavo MA-GE-LO PHILA 2003 pripravilo FD Lovro Košir.
V	letu 2004 je minilo 200 let od rojstva našega rojaka Lovrenca Koširja (1804-1879). Priprave na proslavljanje so bile obširne in pravočasne. Tako nam je uspelo v redni program izdaje znamk vključiti znamko ob 200-letnici rojstva Lovrenca Koširja, v Aleji znamenitih Ločanov je svoje mesto dobil spomenik Lovrencu Koširju. Ima obliko znamke, zaradi česar nekoliko odstopa od klasičnih doprsnih spomenikov in s tem poživlja alejo. Izšel je tudi prevod monografije o Lovrencu Koširju, avstrijskega raziskovalca dr. Ernesta Bernar-dinija. V okviru prireditev so bili orga-
Občni zbor Filatelističnega društva Škofja Loka, 2009.
Na levi: Srečko Beričič, predsednik, ob njem blagajničarka Nežka Rupar. Nasproti sedi gospodar društva Miha Šesek, proti desni Mitja Lešnjak, Primož Čebulj in Miha Fock, član izvršnega odbora FZS. V ozadju Milan Pivk. (foto: Matjaž Metaj)
nizirani simpozij o Lovrencu Koširju in dve filatelistični razstavi. Prva je bila domača - 4. državno tekmovanje LOKAFILA 2004, državno tekmovanje II. ranga, druga razstava je bila EUROPHILA 2004. Na obeh je svoje delo prikazalo veliko število filatelistov, kakovost zbirk je bila na visokem nivoju. Društvo je v sodelovanju s Pošto Slovenije pripravilo tri priložnostne poštne žige, založilo je dotiskano dopisnico LOKAFILA 2004 in priložnostni ovitek EUROPHILA 2004. Pri oblikovanju je sodelovala akademska slikarka Maja Šubic, ki veliko ustvarja tudi na področju znamk.
Zadnja leta se FD Lovro Košir še bolj intenzivno ukvarja z mladino. Dobro sodelovanje z osnovnimi šolami je pripeljalo do ustanovitve filatelističnih krožkov na OŠ Cvetka Golarja in OŠ Škofja Loka - Mesto. Krožek na OŠ Cvetka Golarja je vodil član društva Michael Šesek. Žal je zaradi majhnega interesa učencev trenutno v krizi. Krožek na OŠ Škofja Loka-Mesto pa že leta uspešno deluje, vodita ga predsednik društva Srečko Beričič in podpredsednik Janez Cerkvenik. Z namenom prikazati delo krožkarjev in jim dati spodbudo je bila lata 2005 pripravljena 1. društvena mladinska filatelistična razstava. Potekala je v prostorih OŠ Škofja Loka - Mesto in bila predvsem med mladino deležna velikega zanimanja. Za mlade filateliste je pomembno, da njihovo delo podpira tudi združenje EUROPHILA, ki vsako leto, poleg nagrade v članski konkurenci, podeli še nagrado v mladinski konkurenci. Tako so mnogi naši mladi filatelisti razstavljali tudi v tujini. Doma in v tujini so dosegli nekaj lepih uspehov. Na EUROPHILI 2004 na Finskem je le malo manjkalo, da bi bili najboljši v skupnem seštevku, a je tudi 2. mesto odmevalo med predstavniki evropskih klubov.
V letih od 2006 do 2008 je društvo pripravilo še več zanimivih in odmevnih razstav. Med odmevnejšimi so bile razstava ob Dnevu rudarjev in zapiranju Rudnika urana Žirovski vrh v Gorenji vasi, ob 50-letnici Knjižnice Ivana Tavčarja, v Dražgošah ob 65-letnici dražgoške bitke, spomnili smo se tudi 70-letnice Muzejskega društva Škofja Loka in 100-letnice Planinskega društva Škofja Loka.
Prijatelji iz združenja MA-GE-LO PHILA so lani društvo prosili, če bi prevzeli organizacijo razstave za leto 2009. Čeprav smo se zavedali velike odgovornosti, smo organizacijo sprejeli. Tako smo dobili priložnost, da dostojno proslavimo tudi 60-letnico našega društva. Celostno podobo je lepo oblikovala akademska slikarka Maja Šubic.
Mednarodna razstava, z razstavljavci iz Belgije, Nemčije in Slovenije, je prikazala 26 eksponatov v članski in mladinski konkurenci. Ob tej priložnosti sta izšla tudi dotiskana dopisnica in priložnostni poštni žig. Janezu Cerkveniku, dolgoletnemu članu, tajniku, trenutno pa podpredsedniku društva, je bil ob tem jubileju, za vloženo delo v razvoj društva, podeljen naziv častnega člana. Istočasno so potekale aktivnosti ob 60-letnici FZS. Izvršni odbor FZS je priznanja ob svoji 60-letnici podelil tudi dvema članoma FD Lovro Košir, Michaelu Focku in Michaelu Šesku.
Znak srečanja ME-GA-LO PHILA 2009 je le eno od del akademske slikarke Maje Šubic na področju slovenske filatelije.
Ko gledamo nazaj in vidimo, kako so se gradili temelji delovanja društva, ne moremo mimo tega, da ne bi pogledali tudi v prihodnost. Preroki nismo, pa vendar vidimo, da ima društvo tak zagon, da smo lahko prepričani, da ga bo inercija gnala naprej na neskončni poti društvenega življenja. Zato smo vsi, ki smo do sedaj sodelovali v društvu, nanj lahko upravičeno ponosni.
VIRI IN LITERATURA:
Arhiv Filatelističnega društva Lovro Košir Škofja Loka.
EUROPHILA 2004. Katalog razstave. Škofja Loka : Filatelistično društvo Lovro Košir, 2004. MA-GE-LO PHILA 2009. Katalog razstave. Škofja Loka : Filatelistično društvo Lovro Košir, 2009. Podnar, Franc (ur.): 50 let Filatelističnega društva Lovro Košir Škofja Loka. Zbornik (19491999). Škofja Loka : Filatelistično društvo Lovro Košir, 1999.