ILIRSKA OKOSTJA IZ GOMILE V VOLČJIH NJIVAH ZLATA DOLINAR-OSOLE P ri izkopavanju gomile v Volčjih n jiv ah v M irenski dolini je bilo izkopanih 21 okostij in ena žara s poogljenim i kostm i. Razen tega so se p o jav ljali zelo pogosto koščki in večji deli kosti, brez reda razm etani v m aterialu gomile. O čitno so ti ležali na drugotnem m estu in so ostanki prekopanih grobov. Ti fragm enti so m otili skrbno odkrivanje okostij v sam ih grobovih in otežkočali določanje števila oseb, ki so bile pokopane na tem mestu. Ni bilo mogoče določiti pravega števila pokopanih tudi zaradi tega, k e r so bila okostja zelo slabo o h ran jen a; od m nogih smo našli le m ajhno število neznačilnih odlomkov in smo bili v ečk rat v dvomih, ali je to prim er zelo razpadlega okostja, ali so deli nekega prekopanega groba. Glede na slabo ohranjenost je bilo otežkočeno določanje starosti in spola; posebno glede slednjega smo se z antropološkega stališča mogli izraziti le v treh prim erih. K ljub temu je večina okostij spoznanih po spolu po značilnih pridatkih, ki so v praksi znani kot dodatki moškega ali ženske. O d vseh okostij je pet otroških, to je slaba četrtina. Mogoče je, da smo katero prezrli, v prim eru da grob ni bil viden in je od kosti kom aj k a j ostalo. O dstotek otroških skeletov je m ajhen v prim eri s staroslovanskim i grobišči, k je r jih je od 22 do 42. Izm ed ostalih okostij jih imamo šest v starosti »m aturus« (35—55 let), dva »adultus« (21—35), dva »juvenilis« (15—21) in šest odraslih, ki niso natančneje opredeljeni po starosti. Za zadnje pride v poštev diagnoza »adultus«, »maturus« ali »senilis«. Kot vidimo, jih je razm erom a precej um rlo v zreli starosti. Po tem bi mogli zaključiti, da so lju d je sorazm erno za tiste čase dolgo živeli, da so si znali p rip rav iti dovolj dobre pogoje za zdravo življenje. Le pri tre h okostjih, označenih »m aturus«, smo mogli razpoznati spol; vsi trije so bili moški. To so edini trije skeleti z delno ohranjenim i lobanjam i in deli dolgih kosti, nimamo pa celih dolgih kosti ali drugih delov postkranialnega okostja. Na fragm entih krova lobanj št. 9 in 10 je opazen popoln metopizem. Po­ gostnosti tega pojava ne morem o določiti v naši skupini, k er nim ajo vsi skeleti ohranjenih čelnic, niti fragm entov čelnic. O kostje št. 14 je otroško; imamo le krov lobanje. Kosti so dokaj na široko obokane in dosti debele, k a r govori za razm erom a veliko lobanjo in s tem za otroka starosti nekaj let. P ri vsem tem je pa čelnica dvojna, o hranjen je v celoti čelnični srednji šiv. Če verjam em o, da so to ostanki otroka starosti nekaj let, je to prim er metopizm a v te j seriji. Saj se v običajnih primerih, ko im am o v odraslem stanju zraslo čelnico, ta zaraste že v starosti od enega do drugega leta. Lobanja okostja št. 2 je najbolje obranjena. Bila je mogoča celo delna rekonstrukcija obraznega dela z dodatki mavca, ki pritrjuje okrnjeno zgornjo čeljustnico verjetno na pravo mesto. Lobanja je brez baze, od maksile je pa- latinalni del skoraj popoln, zgornji del kosti manjka; obrazni del je popolnoma brez zigomatikov in nosnih kosti. Na mandibuli je del desne veje nadomeščen z mavcem. Od ostalih kosti okostja št. 2 imamo le okrnjene dialize lemurjev tin tibi j. Norma lateralis lobanje št. 2 Skeleta ne bi mogli imenovati niti robustnega niti gracilnega. Narastišča in oprijemališča mišic so dobro izražena. Oblika možganskega dela lobanje je podolgovata, gledana od zgoraj pa ovoidna. Od strani vidimo, da je lobanja sorazmerno dolga in nizka. Mastoidni izrastek je velik, prav tako tubera parietalia. Če bi mogli meriti kot nagnjenosti čelnice, bi številčno verjetno izražal srednje poševno čelo. Obris norme lateralis se na luski zatilnice ostro zaokrene naprej na meji gornjega dela luske in planuma nuhale. Pogled od zadaj nam odkriva obris v obliki hiše ter krepko izraženo mejno linijo na zatilnici. Lobanjski šivi so v stanju zaraščanja. Stopnja osifikacije ustreza srednji starosti okostja »maturus«. Spodnja čeljustnica ni posebno močna in velika. Obradek je dobro izražen v obliki enakokrakega trikotnika, katerega najdaljša stranica je osnovnica. Y zadnjem delu je zobni nastavek atrofiran; pomanjšane alveole so ohranjene samo od sekalcev, pod­ očnjakov in premolarjev. Tudi v zgornji čeljustnici so ohranjeni le trije zobje, in sicer zadnji. Zobje so zelo obrušeni, spodnji kot zgornji. Preseneča nas, da so bili v funkciji samo zadnji zobje, ker vemo, da so običajno prednji mnogo vzdržljivejši. V tem primeru smo našli alveolarni nastavek, reduciran v pred­ njem delu in delno na desni polovici čeljustnice. Zobne jamice so nejasno zarasle, kost je na tem mestu polna hrapavin in luknjic. Na mestu desnih molarjev je v zobišču viden del votline, verjetno nastale zaradi vnetnega procesa. Ta moški je imel zelo nepopolno zobovje, ni pa opaziti zobne gnilobe. Lahko je izgubil zobe, vsaj zgornje, zaradi mehanske poškodbe, ali po kaki bolezni, manj verjetno je, da bi si jih moral dajati izdirati zaradi gnilobe. Norma lateralis lobanje št. 8 Kolikor se je dala lobanja meriti, smo to izvršili: v mm g-op 188, eu-eu 138, ft-ft 98, go-go 101, viš. mand. v simfizi 34, horiz. obod 530, lok n-op 310; širinsko dolžinski indeks znaša 73,4. Dobili smo srednje velike vrednosti. Po širinsko dolžinskem indeksu je lobanja dolihokrana. Višine ne poznamo in zaradi tega nam ostaneta neznana oba ostala indeksa možganskega dela. Obrazni del lobanje je nemerljiv, razen najmanjše širine čela in širine mandibule. Primerjava teh dveh mer nam izraža mezomandibularni obraz. Poleg lobanje imamo še diafize stegnenice in golenice. Pozorni smo postali na desni femur ob opazovanju njegove površine v proksimalnem predelu, ki napravlja vtis, kot bi bila razjedena; je hrapava, polna jamic in vdolbin. Sama kost je na tem mestu tanjša od leve nenačete stegnenice. Mislili smo na de­ lovanje kemizma v zemlji. Možno je hitrejše razpadanje kostnega tkiva na določenih mestih zaradi različne sestave zem lje ali drugih različnih pogojev v grobu. Dolžina obeh kosti je po videzu enaka, dasi nim ata o h ran jen ih sklepnih delov. Po m nenju doc. dr. P in tarja bi bila opisana sprem em ba prem ortalnega izvora, povzročena po periostitisu ossificans. V kateri bolezni n a j iščemo vzrok vnetja pokostnice, za sedaj še ni mogoče pojasniti. O kostje št. 8 je moško, starostne dobe »maturus«. O hranila se je lobanja, ki ni popolnoma sestavljena. Iz groba smo pobrali vse fragm ente, ki so se izkazali pri poizkusu rekonstrukcije v toliki m eri nepravilno ukrivljeni, da nismo dobili m erljive lobanje. Od dolgih kosti imamo diafize stegnenic, golenic, desne nadlaktnice in odlomek koželjnice. K tem u okostju p rip ad a še del leve kolčnice. Kosti so močne; narastišča mišic izrazita. Lobanja je sorazm erno m ajhna, k ra tk a in zadaj prisekana. Y pogledu od zgoraj vidimo obliko sphenoides, v norm i occipitalis pa hišasto. Supraorbitalni torusi so razviti, v sredini prekinjeni, p rim ern i za moško lobanjo. Čelnica je zm erno nagnjena. Na tem enicah so vidna tu b era in nekoliko dvignjen krov v sagitalni liniji. M astoida sta izredno m očna in zelo razm aknjena. Inion je dobro izražen, toda sam izrastek je m ajhen. Y obelionu je lobanja sploščena. Ta sploščenost p reh a ja tu d i na lusko zatilnice in oboje skupaj povzroča zadaj prisekano lobanjo. C eloten pogled na lobanjo n ap rav lja poleg že om enjenega kratkega vtisa tu d i visok videz. O brazni del je tako nepopoln, da ga ni bilo mogoče niti približno sestaviti. Imamo ličnico, del zgornje in o k rn jen o spodnjo čeljustnico. Ličnica je sorazm erno visoka. Nepopolno oh ran jen i m aksilarni zobni lok ima obliko raztegnjene črke U. M andibula je srednje m očna z osred­ njim okroglastim obradkom ; n jen rob je v gonionih izvihan, v zadnjem delu je zlasti na levi stran i o b literiran alveolarni nastavek. V zobnih jam icah tičita le levi podočnjak in desni drugi sekalec, oba močno obrušena. V alveolah fragm enta m aksile ni nobenega zoba, našli smo jih deset prosto v zem lji. Zobno gnilobo je opaziti na dveh g ornjih m olarjili v obliki m alih votlinic na vratu zob. Od dolgih kosti m anjkajo le skrajni deli epifiz, zaradi tega lahko presodimo približno dolžino. Kosti so močne, glave stegnenice debele, sicer pa brez po­ sebnosti. Dolžino stegnenice smo presodili na 498—503 mm. T ej dolžini po M anouvrierjevi tabeli ustreza višina 177—183 cm. N ekoliko preseneča tolikšna višina osebe v tem času, če pomislimo na m anjše povprečke sta rih Slovanov in sploh kasnejšega srednjeveškega človeka. Žal imamo tu le tri prim ere in samo povprečne cenitve, ki še zdaleč ne povedo takratnega povprečka. Če v zvezi s to telesno višino pomislimo še na velikost in obliko lobanje, se zdi k a j verjetno, da gre tu za prim er dinarida, še celo, k er pri Ilirih te dobe prav pričakujem o dinaridne znake. O kostje št. 15 smo prišteli moškemu spolu in starostni dobi »maturus«. O hranjen imamo krov lobanje s celo čelnico; senčnice in bazo lobanje v frag­ m entih; m andibulo z okrnjenim i vejam i v tre h delih; razen tega še oba okrnjena fem urja in tibije. Kosti so srednje močne, krovne kosti lo b an je razm erom a tanke. Norma verticalis kaže ovoidno obliko; celoten vtis je dolihoiden. Šivi so zelo zabrisani, že pokosteneli, razen parietotem poralnega. Č elnični del krova se zm erno dviga n azaj do srede čelnice; v predelu tem enic in gornjega dela okcipitalke je krov m alo obokan in se v pogledu od spredaj ali zad aj dozdeva ozek. Na splošno so površine gladke. V ečji del zatilnice je razd ro b ljen v frag- mente, na katerih so vidni odseki narastišč za zatilnične mišice. Iniona ni najti na nobenem fragmentu. V nasprotju s prav mogočnimi mastoidi so luske senčnic majhne in polkrožne. Mandibula ni merljiva; zadaj je očitno precej široka, ventralno se pa hitro oži in se konča z izrazito trikotnim obradkom. Kolikor je možno presoditi femurja in tibiji, so sorazmerno kratke in debele. Na vsakem koncu ohranjene diafize se kost že debeli in prehaja proti sklepnim ploskvam, ki niso ohranjene. Dolžino stegnenic smo približno ocenili na 460—467 mm. Po Manouvrierjevi tabeli, iz katere lahko določimo telesno višino tudi le po eni dolgi kosti, je bil ta mož visok 168—170 cm. Zaključek Od 21 okostij jih je pet otroških; ostala so odrasla in od bolje ohranjenih, ki jim lahko določimo natančnejšo starost, večina v dobi, označeni z »maturus«. Glede na to zaključujemo, da je bila življenjska doba za tiste čase razmeroma dolga. Imamo le tri okostja z delno ohranjenimi lobanjami .in deli postkra- nialnega skeleta. To so trije moški, umrli v zreli starostni dobi. Dve lobanji sta po obliki dolihoidni, ena tipično brahikrana ali še celo hiperbrahikrana. Sirinsko-dolžinski indeks smo mogli določiti le na eni od dolihoidnih lobanj (73,4), ostalima dvema ni bilo mogoče posneti potrebnih mer niti za ta indeks. Okrogla lobanja je po obliki di nar id na; visoka, kratka in v zadnjem delu »prisekana«. Njej pripadajoče kosti dokazujejo najvišjega človeka od teh treh okostij (od 177 do 183 cm). Odstotka dolgoglavih in kratkoglavih za Volčje njive ne moremo izračunati. Vendar je morda značilno razmerje treh okostij: 2 dolgoglava proti 1 kratkoglavemu. Arheologi datirajo gomilo v dobo 450 do 350 let pred našim štetjem. V tem času spremljamo brahikefalizacijo Ilirov, kot mnogo kasneje pri Slovanih. Grobišče v Glasincu (1000—400 pr. n. e.) izkazuje 31,5 % dolihokranih, 43 % , mezokranih in 25 % braliikranih lobanj. Od začetka našega štetja pa do prihoda Slovanov so se Ilirom Dalmacije, Bosne in Hercegovine bistveno spre­ menile lobanje od dolgih v kratke. Tako izkazujejo različna grobišča iz te dobe 13,04 % dolihokranih, 30,43 % mezokranih in 56,52 % brahikranih lobanj. Od zadnjih je velik del (38,09 % ) hiperbrahikranih (Zupanič 1932, str. 4). Da­ našnji Albanci, ki jih splošno imamo za neposredne potomce Ilirov, so vseskozi brahikrani (Coon 1950, str. 100). Da se je vršila brahikefalizacija tudi med Iliri na slovenskem ozemlju, o tem nimamo vzroka dvomiti, vendar nam morajo okostja šele potrditi in razjasniti natančnejši potek. Z mešanjem Ilirov in došlih dolgoglavih Slovanov je nastopila brahikefalizacija Južnih Slovanov in je do­ segla v današnji dobi v nekaterih predelih Jugoslavije (Bosna, Hercegovina) preko 84% kratkoglavih (Zupanič 1932, str. 12). Literatura 1. Coon, S.-Carleton, The M ountains of Giants, C am bridge, M assachusetts, U. S . A., P ublished by the Museum, 1950. 2. M artin, L ehrbuch der A ntropologie, Zweite Auflage, II. Band, Jena, Fischer, 1928. 5. M enghin-O sw ald, Diskussion ü b er die Illyrerfrage, Mitt. A nthrop. Gesel. XL VII. Band, M onatsversam m lung 1917. 4. Zupanič Niko, Die Illyrier, Mitt. A nthrop. Gesel. XXXVII. Band, M onats­ versam m lung 1907. 5. Zupanič Niko, Les prem iers habitants des pays Yougoslaves. E x trait de la Revue A nthropologique, janvier-février 1919, Paris, L ibrairie F élix Alcan. 6. Zupanič Niko, Zur physio-ethnischen M etam orphose der V ölker m it be­ sonderer R ücksicht auf die Südslawen, Roma. Istituto poligrafico dello stato, L ibreria 1932. 7. Zupanič Niko, Problem povzročitve m etam orfoze m ožganske lobanje z ozirom na k ran ijsk i indeks pri jugoslovenih, Etnolog X—XI, L ju b ljan a 1937—39. SUMMARY The Illyrian skeletons of Volčje njive From the 21 skeletons that have been found in the tum ulus, 5 belong to children, the rest to grow n-up people. Most of the best-preserved skeletons, on which the necessary m easurem ents could be taken, belong to people of m ature age. It can be in ferred from this fact that, at th at time, the life span was com paratively long. In all, only 3 skeletons w ith p artially preserved skulls and postcranial bones have been found. They belong to three m ale individuals w ho died at the age of m aturity. In shape, two of the skulls are dolichocephalic and one brachycephalic or even hyperbrachycephalic. It has been possible to ascer­ tain the length an d the breadth index only of one of the tw o dolichocephalic skulls (73,4). On the others it has not been possible to tak e th e necessary m easurem ents. The round skull is dinarid in shape, high and sh o rt and falling steeply a t the back. The pertaining long bones enable us to recognize the individual as the ta llest of the three (from 170 to 183 cm). T he proportion of long skulls to round skulls in the w hole find of V olčje n jiv e u n fortunately cannot be calculated; still, the ratio of tw o long skulls to one round skull in the three skeletons m ay be characteristic. Archaeologists date the tum ulus back to the period from 430 to 350 B. C. A t th a t time we observe a brachycepha- lisation of the Illyrians, which much la ter takes place also w ith the Slavs. T he burials n ea r G lasinac (1000—400 B. C.) contain 31,5 % dolichocephalic, 43 % mesocephalic and 25 % brachycephalic skulls. From the beginning of our era until the arriv al of the Slavs the skulls of the Illyrians in D alm atia, Bosnia and Herzegovina underw ent an essential change. Thus different burial complexes contain 13,4 % dolichocephalic, 30,43 % mesocephalic and 56,52 %, brachycephalic skulls. Among the la tte r 38.09 % are hyperbrachycephalic. T he A lbanians of today, whom we gen erally regard as direct descendants of the Illyrians, a re w ithout exception hyperbrachycephalic. T here is not th e slightest doubt th at a brachycephalisation took place also in th e Slovene area. H ow ever, this assumption cannot be confirmed nor the whole process more exactly determ ined until some bones a re found. W ith the interm ingling of the dolichocephalic Slavs and the brachycephalic Illyrians the brachycephalisation of the South Slavs took place and am ounts now adays to a percentage of 84 short skulls p er one hundred individuals.