125589 Cena 25 vinarjev. Predpis za trafikante. V Ljubljani. Natisnila Ig. pl. Kleimnayr & Fed. Bamberg. 1911 . II 125589 ) Vsebina predpisa za trafikante. Uvod. 4 Stran § 1. Pojem, razdelitev in označba trafik.1 § 2. Pravni pomen predpisa za trafikante.2 I. oddelek. Javne trafike. I. Pravice trafikantov. § 3. Obseg prodajne pravice.2 § 4. Prodaja tobačnega materiala.3 § 5. Prodaja kolkovnih vrednostnic.3 § 6. Prodaja poštnih vrednostnic.4 § 7. Prodaja drugega blaga.4 II. Prejemki trafikantov. 1. Izmera prejemkov. § 8. Splošno.5 § 9. Povratni dobiček ..6 IV 2. Revizija trafikantskega dobička. Stran § 10. Splošno. V a) Tobačne trafike. § 11. Trafikantski dobiček pravilno upravičenih oseb . . 7 § 12. Trafikantski dobiček ne pravilno upravičenih oseb . 7 b) Tobačne glavne trafike. § 13. Podstave za revizijo. 8 § 14. Izmera novega povratnega dobička.8 § 15. Primerjalna podstava ob poznejših revizijah ... 9 c) Skupna določila. g 16. Izredna revizija trafikantskega dobička.9 g 17. Pravomočnost in posvedočba revizije.10 III. Dolžnosti trafikanta. A. Splošno. § 18. Razmerje napram oblastem.10 § 19. Obnašanje napram uradnim organom.11 g 20. Lastnina na prodajnem blagu.11 ■( § 21. Tarifne izpremembe.12 B. Določila o vodstvu trafike in oskrbovanja prodaje. 1. Splošno. § 22. Obratni stroški.12 § 23. Pospeševanje razpečave.13 § 24. Postrežba odjemalcev.13 v Stran § 25. Strogonatančno računjenje po tarifnih cenah ... 14 § 26. Naznanitev dohodarstvenih prestopkov in ravnanja proti predpisom .15 § 27. Prepoved združevati več javnih trafik ali enostransko odložiti prodajno dovoljenje.16 2. Pomožno osobje. § 28. Osebno vodstvo trafike po prodajalcu.16 § 29. Raba pomožnih sil.16 § 30. Plačani prodajni pomočniki.17 § 31. Zapreke proti osebnemu vodstvu trafike po trafikantu; nadomestovanje.18 § 32. Premena bivališča.19 § 33. Juristične osebe . 19 § 34. Prepoved zakupovanja in delitve dobička z drugimi osebami .'.19 3. Prodajni prostor. § 35. Zunanja oprava trafičnega prostora .19 § 36. Notranja oprava trafičnega prostora.20 4. Prodajni čas. a) V samostojnih trafikah. § 37. Ob delavnikih. 21 § 38. Ob nedeljah in praznikih.22 § 39. Za prodajo postranskega blaga.23 h) V nesamostojnih trafikah. § 40. Vobče.23 5. Prejemanje tobačnega materiala. | 41. Dobava materiala.24 § 42. Tobačna dobavna knjiga in naročilni list.24 § 43. Prevzem tobačnega materiala. 25 VI ^ Stran § 44. Dobavljanje pri založniku.26 § 45. Dobavljanje pri prodajnem uradu.26 §' 46. Potrdilo o prevzemu materiala.26 § 47. Pregled in vknjižba prevzetega tobačnega materiala 27 6. Zalaganje in ravnanje s tobačnim materialom. § 48. Izmera založitve ..28 § 49. Hranitev tobačnih izdelkov v trafiki.28 § 50. Prepoved prirejanja tobačnih izdelkov.29 § 51. Vračanje tobačnih izdelkov .29 IV. Kazenska določila. § 52. Konvencionalne kazni .30 § 53. Odstavljenje trafikanta.31 § 54. Pritožba.32 V. Konec opravljanja trafike. § 55. Prestanek pogodbenega razmerja.33 § 56. Razveza.33 § 57. Pogojena odpoved.34 § 58. Predaja in prevzem trafike .35 II. oddelek. Nejavne (domače) trafike. 1. Navadna prodajna pravica. § 59. Obseg prodajne pravice.36 § 60. Oddaja tobačnih izdelkov.37 § 61. Druge dolžnosti domačih trafik.37 VII 2. Razširjena prodajna pravica. Stran § 62. Posebne dolžnosti domačega trafikanta.38 Končno določilo. § 63. časne trafike.40 / \ Predpis za trafikante Uvod. § i. Pojem, razdelitev in označba trafik. Irafike so od finančne oblasti dovoljena prodaj a- lišča, v katerih se prodajajo konsumentom za splošno prodajo dopiiščeni tobačni izdelki režijske izdelave (prodaja na drobno). Delimo jih v javne in nejavne (ali domače) trafike, in sicer po tem, ali se v teh prodajah smejo prodajati tobačni izdelki vsakomur ali le določenemu krog-u konsumentov. Javne trafike zopet delimo v: 1. tobačne glavne trafike in v tobačne trafike, to pa po tem, ali 1 višina letnega trafikantskega dobička, to je kosmatega dohodka pri prodaji tobačnih izdelkov, v § 3. predpisa za oddajanje trafik določeno mejo preseže ali ne preseže; 2. samostojne in nesamostojne trafike, to po tem, ali se opravljajo kot glavno opravilo ali le kot postran¬ sko opravilo v zvezi s kakim drugim obrtnemu, redu podvrženim opravilom, in 3. stalne ali nestalne (časne) trafike, to po tem, ali naj služijo trajnim ali vsaj vsakoletno se ponavlja¬ jočim potrebam ali ako se dovolijo le za določeno dobo. K"a zunaj kakor tudi v občevanju z oblastmi in uradi se morajo javne trafike posluževati izključno le naslova „tobačna trafika“. Domače trafike in njim enake časne trafike ni¬ majo pravice do tega naslova. II 1 2 § 2 . Pravni pomen predpisa za trafikante. Trafikant se nahaja napram erarju v civilnoprav¬ nem pogodbenem razmerju. Kot podstava za presojo pravic in dolžnosti ime- telja javne trafike rabi s trafikantom sestavljeni namestilni zapisnik,' na kateri pripade po predpisih plačljiva pristojbina po lestvici II., in s katerim se trafikant obenem, ko ga podpiše, podvrže predpisu za trafikante. Pravice in dolžnosti imetelja domače trafike ali njej enake časne trafike se morajo presojati izključno le s stališča predpisa za trafikante in prodajalcu morebiti došlega oblastvenega obvestila. Vsak javni trafikant ter domači trafikant, ki se mu je dalo posebno prodajno dopustilo, dobi en izvod tegale predpisa, ki ga mora skrbno hraniti, na zahtevo pokazati pregledujočemu uradnemu organu in odje¬ malcem ter ga izročiti svojemu poslovnemu nasled¬ niku. Ostali domači trafikanti se o svojih pravicah in dolžnostih na drug primeren način obveste. Zatorej ne more nikakor veljati za opravičenega, kdor trdi, da določil tega predpisa ni poznal. I. oddelek. Javne trafike. I. Pravice trafikantov. § 3 . Obseg prodajne pravice. Ka podstavi danega mu prodajnega dopustila Obrazec (obrazec I.) je trafikant upravičen, pod sledečimi po- goji prodajati tobačni material ter vrednostnice kol- kovnega in poštnega dobodarstva. 3 § 4 . Prodaja tobačnega materiala. Trafikant je upravičen, prodajati tobačne izdelke splošne prodajne tarife (in tobačni izvleček) kakor tudi za razpečavanje v trafikah dopuščene specialitete režijske izdelave. Trafikant je obenem tudi dolžan, razpečavati v prodajnem kraju idoče izdelke splošne tarife, izvzemši razkošnostne (luksusne) smotke. Ako se pokaže po¬ treba, da naj ima v zalogi tudi nadaljnje vrste splošne tarife, ga more prodajna oblast v 'to zavezati. Tobačni izvleček prodajati pa je le tedaj upravi¬ čen in dolžan, ako ga je prodajna oblast v to izrecno pozvala. Prodajati razkošnostne smotke in splošno dopu¬ ščene režijske specialitete trafikant ni dolžan; ako pa je napram prodajni oblasti izrekel željo, da bi se pre¬ skrboval s posamnimi teh vrst, je tako dolgo tudi dolžan, te tobačne izdelke prodajati, dokler ni zapro¬ šene prodajne pravice odložil. Kot prodajna oblast posluje po stojišču zaloge pristojna finančna oblast prve stopnje (instance), to je finančno okrajno ravnateljstvo, finančno nadzor- ništvo (inšpektorat) ali, kjer takih oblasti ni, finančno ravnateljstvo. § 5 . Prodaja kolkovnih vrednostnic. Trafikant je razentega upravičen prodajati vred- nostnice kolkovnega dohodarstva (kolke, golice za vozne liste in menice itd.). Do te prodaje in do primerne založitve z vred- nostnicami kolkovnega dohodarstva se more z odredbo prodajne oblasti tudi zavezati. Jf, 4 § 6 . Prodaja poštnih vrednostnic. Trafikant je končno upravičen, na svojo izrecno željo prodajati vrednostnice poštnega dohodarstva (pi¬ semske znamke, dopisnice itd.). Ako je prevzel razpečavanje poštnih vrednostnic, je tudi dolžan, to prodajo tako dolgo po tozadevno obstoječih predpisih! izvrševati in 'torej zlasti pri¬ memo založen biti z vsemi onimi vrstami poštnih vrednostnic, katere prodajati se mu je naročilo, dokler ni izrecno odložil prodajnega dovoljenja. § ?■ Prodaja drugega blaga. Ako to zahtevata loterij skodohodarstveni ravna¬ teljstvi na Dunaju in v Budimpešti, je trafikant dol¬ žan, prodajati srečke državnih dobrodelnih loterij, prirejenih od teh dveh oblasti, ter njih razpečavo z vnemo podpirati. Nadalje načeloma dovoli finančna oblast, da se v samostojnih trafikah razen blaga, navedenega v §§ 4. do 6., prodajajo tudi drugi predmeti, kot na primer časopisi ali druge periodične tiskovine, igralne karte, kadilske in pisalne potrebščine (pisemski papir, pi¬ semski zavitki in razglednice) in srečke zasebnih lo¬ terij. Vse to pa le pod pogojem, da se prodaja teh stvari opravlja le kot postranski posel poleg trafike. V kolikor je v tem slučaju za prodajanje posam- nega postranskega blaga treba prijavljen]a pri obrtni ali kaki drugi oblasti, se mora s kolkovano vlogo po¬ iskati odločitev tele oblasti, še preden se prodaja ta¬ kega blaga otvori. Sicer pa opravljanje samostojnih trafik ni podvrženo obrtnemu redu, ampak se je glede njih ravnati edinole po predpisih in ukazih, izdanih od finančne oblasti. 5 Pri nesamostojnih trafikah se ravna pravica do otvoritve in obrata s trafiko spojenega obrta po dolo¬ čilih obrtnega reda in drugih za to merodajnih pred¬ pisov. Finančno ministrstvo si poleg tega pridržuje po¬ gojeno pravico, da trafikantu prepove prodajati po- samno blago, kakor zlasti tobačlie primesi ali določene časopise in periodične tiskovine. II. Prejemki trafikantov. 1. Izmera prejemkov. § 8 . Splošno. Plačilo za opravljanje tobačne prodaje tvori trafi- kantski dobiček, to je stalna desetodstotna opravnina, preračun jena od konsumentske (tarifne) cene v trafiki razpečanega tobačnega materiala (tobačnih izdelkov splošne prodajne tarife s tobačnim izvlečkom in splošno dopuščenimi režijskimi specialitetami vred). Ako se je prodajalcu predpisal povratni dobiček, se trafikant- ski dobiček za ta znesek zmanjša. Za opravljanje kolkovne prodaje prejema trafi¬ kant odstotno opravnino, ki se odmeri po kolkovni vrednosti dobavljenega materiala. Ta opravnina znaša: 1. pri samostojnih trafikah za vrednostnice kol- kovnega dohodarstva, vredne manj nego 2 K, 2 od¬ stotka, za 2 K ali več vredne pa 3 odstotke ; 2. pri nesamostojnih trafikah za vrednostnice kolkovnega dohodarstva, vredne manj nego 2 K, lVz odstotka, za 2 K ali več vredne pa 2 odstotka. Za prodajo poštnih vrednostnic pa se dobi — v kolikor se ni bila prodajalcu temeljem prejšnjih dolo¬ čil dovolila kaka drugačna opravnina — stalna oprav¬ nina 1 odstotka imenske vrednosti teh vrednostnic, 6 a to le, ako se dobavljajo pri poštnem uradu, označe¬ nem od poštne oblasti. Drugače ne gre trafikantu ni- kakšna opravnina. § 9 - Povratni dobiček. Kdaj in v kolikem iznosu se iz trafikantskega dobička plačuj povratni dobiček, se določi v namestil- nem zapisniku, sestavljenem s trafikantom, in v nje¬ govih dodatkih. Povratni dobiček se plačuj s poštno položnico ali davčno plačilnico pri poljubnem poštnem uradu, in sicer na račun državne blagajne, označene od pro¬ dajne oblasti, ali pa se ob porabi poštne položnice ali davčne plačilnice preodkazuj s čekom na račun (konto) te blagajne. Trafikant si v ta namen preskrbi potrebno število zelenih poštnih položnic pri prigledneih okraj¬ nem vodstvu finančne straže ali. pri prodajni oblasti, ne da bi za to kaj plačal. Plačuje se, ako povratni dobiček ne presega letnih 10 K, 1 . januarja in 1 . julija, ako ne presega letnih 120 K, 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. ok¬ tobra, sicer pa v dvanajstih, prvi dan vsakega meseca zapadnih enakih obrokih, in sicer vedno za naprej. Ako se početek ali konec oskrbovanja trafike ne strne z zapadlostnim rokom, mora trafikant 'takoj pla¬ čati dotični dobi odgovarjajoči del povratnega dobička, oziroma se mu mora ta del takoj povrniti. Ako letni iznos povratnega dobička s številom vsakoletnih predpisanih obrokov ni deljiv v krone brez preostanka, se mora tak preostanek poravnati ob¬ enem s prvim letnim obrokom. Prejemna potrdila o plačanih obrokih povratnega dobička se morajo skrbno hraniti, na zahtevo pokazati priglednim organom in po sklepu leta z dobavno knjigo vred izročiti okrajnemu priglednemu vodstvu finančne straže. 2. Revizija trafikantskega dobička. § 10 . Splošno. Dohodkovne razmere tobačnih trafik se podvržejo vsako leto, one tobačnih glavnih trafik pa vsako peto leto redni reviziji. Kar se tiče revizije z zalogo ali s prodajo specia¬ litet spojenih trafik, se je ravnati po odredbah §§ 11. do 15. založniškega predpisa in § 8. predpisa za pro¬ dajalce specialitet. a) Tobačne trafike. § 11. Trafikantski dobiček pravilno upravičenih oseb. Ako trafikantski dobiček tobačne trafike (§ 1., 't. 1.), ki se je dopustilnim (koncesijskim) ali kratkim potom stalno podelila kakemu pravilnoi upravičenemu prosilcu, dve koledarski leti zapored skrajno mejo, določeno za dotični kraj po § 3. predpisa za od¬ dajanje trafik, preseže za več nego 100 K, predpiše prodajna oblast polovico drugo leto doseženega višjega donosa v zaokroženi vsoti kot povratni dobiček, in sicer od prvega zapadlostnega roka dalje, ki revizijski razsodbi sledi. § 12- Trafikantski dobiček ne pravilno upravičenih oseb. Ako trafikantski dobiček tobačne trafike (§ 1., 1.1.), ki se je natečajnim (konkurenčnim) ali pa krat¬ kim potoni podelila kakemu ne pravilno upravičenemu prosilcu, kako koledarsko leto skrajno mejo, določeno za dotični kraj po § 3. predpisa za oddajanje trafik, preseže, se povratni dobiček, vpoštevaje določila § 14., primemo poviša. Obrazec II. — 8 . — b) Tobačne glavne trafike.' § 13. Podstave za revizijo. Pri redni reviziji dohodkovnih razmer tobačnih glavnih trafik (§ 1., t. 1.) se trafikantski dobiček onega koledarskega leta, v katerem se je trafikant za- stalno namestil kot prodajalec, ali v katerem se mu je v zmislu § 11. predpisal povratni dobiček ali ko se je iz kateregakoli vzroka dotedanji povratni dobiček zvišal ali znižal, primerja s trafik antskim dobičkom petega sledečega koledarskega leta (na primer 1912. in 1917.). Ako se je kosmati donos peto leto skrčil za več nego 30 odstotkov, se povratni dobiček primerno zniža, ako pa se je povekšal za več nego 30 odstotkov, se primerno zviša. § 14. Izmera novega povratnega dobička. Višino novega povratnega dobička določi pro¬ dajna oblast, uporabljajoč od trafikanta sopodpisani izkaz o dohodkih in bremenih (obrazec II.), pri čemer vpošteva, kakšne so trafikantove osebne in rodbinske razmere, kak je njegov gospodarski položaj, zlasti pa, koliko mu vržejo s trafiko spojeni obrti in drugi erami komisijski posli, kako dolgo oskrbuje trafiko in iz katerih vzrokov se je trafikantski dobiček izpremenil. Predpis povišanega povratnega dobička velja od prvega, revizijski razsodbi sledečega dotedanjega za- padlostnega roka dalje, predpis znižanega povratnega dobička pa od prvega, revizijski razsodbi sledečega bodočega zapadlostnega roka. Ako se je trafikantski dobiček skrčil pod mejo, določeno za tobačne glavne trafike, in ako je proda¬ jalec pravilno upravičena oseba, prodajna oblast po¬ vratni dobiček docela odpiše, in sicer od onega meseca 9 dalje, ki revizijski razsodbi sledi. Ako pa trafikant ni pravilno upravičena oseba, se povratni dobiček v takem slučaju le tedaj zniža, ako so dani pogoji § 13. Na¬ daljnja revizija dohodkovnih razmer pa se nato vrši po določilih §§ 11. in 12 . § 15 - Primerjalna podstava ob poznejših revizijah. Ako se ob redni reviziji povratni dobiček ni iz- premenil, se ob naslednjih revizijah trafikantski do¬ biček onega koledarskega leta, v katerem se je trafi¬ kant zastalno namestil kot prodajalec, ali v katerem sie mu je v zmislu § 11. predpisal povratni dobiček, ali ko se je iz kateregakoli vzroka dotedanji povratni dobiček zvišal ali znižal, primerja s trafikantskim dobičkom desetega (petnajstega itd.) sledečega leta. Sicer pa veljajo tudi v teh slučajih določila §§ 13. in 14. c) Skupna določila. § 16 . Izredna revizija trafikantskega dobička. Razen slučajev redne revizije sme pristojna oblast povratni dobiček le 'tedaj znižati, ako so dani za to ozira vredni vzroki, in to le na prošnjo trafikanta. Takšne prošnje se morajo kolkovati. Pri trafikah, dobljenih natečajnim potom, se more takšno znižanje tekom prvih petih let po name¬ stitvi prodajalčevi le tedaj dovoliti, ako se je kosmati donos trafike brez trafikantove krivde v primeri s ko¬ smatim donosom, objavljenem v natečajnem razglasu, občutno znižal, ali ako so se izdatki 'toli znatno povek- šali, da trafikant tega ni mogel v naprej slutiti. Po drugi strani pa se tudi more med petletno revizijsko dobo uradoma odrediti povišanje povrat¬ nega dobička, in sicer od finančne deželne oblasti; to 10 pa takrat, ako se opazi, da se je kosmati donos kake tobačne glavne trafike povišal za več nego za 30 od- ' stotkov in da še vedno raste. Novi povratni dobiček se tudi v teh slučajih pred¬ piše po navodilih § 14. § 17 . Pravomočnost in posvedočba revizije. O revizijski odločitvi se obvesti trafikant s pi¬ smenim odlokom, proti kateremu nima pravnega leka. Ako se trafikant z določitvijo povratnega dobička ne uzadovolji in ako tekom 14 dni po dostavitvi revi¬ zijskega odloka vloži odpoved, velja ta odpoved glede višine njegovih prejemkov za nazaj. Ako pa vloži od¬ poved šele po tem času ali ako zaprosi izredne revi¬ zije svojih prejemkov, nima taka vloga niti odložilne moči, niti ne velja za nazaj. Izpremena pogodbenega razmerja, povzročena po povišanju ali znižanju povratnega dobička, se na namestilnem zapisniku, sestavljenem s trafikantom, posvedoči s pridodatkom. Na ta izvirni pristavek, ki ga podpiše trafikant in ki se potem predloži v podpis vodji prodajne oblasti, pripade predpisana kolkovina. Isti pristavek se v poverjenem prepisu pripiše na pogodbenem izvodu, ki se je bil izgotovil za pro¬ dajalca. III. Dolžnosti trafikanta. A. Splošno. § 18 . Razmerje napram oblastem. Po pogodbi, sklenjeni s trafikantom, je le-ta na določbe tegale predpisa za trafikante ali vsakega dru¬ gega, ki ga bode .znabiti nadomestil, vezan ter je 11 dolžan, se pokoravati vsem splošnim ali posebnim ukazom, ki jih na podstavi teh predpisov izdado pri¬ stojne oblasti in prigledni organi. Kar se tiče prodaje erarnih vrednostnic in dr¬ žavnih loterijskih srečk, oziroma opravljanja ostalih s trafiko spojenih erarnih komisijskih poslov, se je ravnati po dotičnih posebnih predpisih. Ako se je trafikantu temeljem predpisa za trafi¬ kante dal kak ukaz ustmeno, more zahtevati, da se mu vpiše v pregledno beležko, ki je pri njem razpolo¬ žena in ki jo mora skrbno hraniti, ter da vpis oblast¬ veni organ podpiše. Ako se čuti trafikant po kakem mu došlem pismenem ali ustmenem ukazu priglednega organa okrivičenega, more pri prodajni oblasti zaprositi od- pomoči. Takšne vloge in na zapisnik dane prošnje so kolka proste, v kolikor se nanašajo zgolj na redovito poslovanje, ne pa znabiti na določila s trafikantom sklenjene pogodbe. Ako se obrača pritožba proti ukazu prodajne oblasti, jo ta predloži v odločitev predpostavljeni višji oblasti. Take pritožbe se morajo kolkovati, in sieer prva pola z 2 K. § 19 . Obnašanje napram uradnim organom. Trafikant se mora napram oblastvenim organom, ki pridejo, izvršujoč svojo službo, ž njim v dotik, ter napram pregledujočim uradnim osebam vsako- časno pristojno ponašati ter jim brez branjenja do voljevati pristop v trafične prostore ter pregledovanje zalog in zapiskov. § 20 . Lastnina na prodajnem blagu. Od trafikanta naročene tobačne materiali je in erarne vrednostnice preidejo v njegovo izključno last tisti čas, ko jih v dobavišču prevzame on sam ali od 12 — njega v to pooblaščeni sel. Torej ga zadene od tega trenotka dalje vsa nevarnost izgube ali poškodbe ma¬ teriala. Tobačni material pa se ne more zasebnopravno zastaviti in se tudi ne sme v svrho nadaljnje prodaje oddajati javnim trafikam ali za prodajo tobaka ne¬ upravičenim osebam, niti proti plačilu niti zastonj. § 21 . Tarifne izpremembe. Izpremembe v prodajni -tarifi učinkujejo tudi glede onega tobačnega materiala, ki ga je trafikant že dobavil, a še ne razpeoal. Zatorej se glede onih tobačnih izdelkov, ki so prizadeti od cenovne izpremembe in ki se na dan pre¬ hoda k izpremenjeni tarifi še niso razpečali med kon- sumente, izravna cena na ta način, da se razlika med staro in novo kupno ceno trafikantu ob tarifnih zni¬ žanjih povrne, ob tarifnih zvišanjih pa predpiše v plačilo. Za kupno ceno se smatraj po tem predpisu kon- sumentska (tarifna) cena po odbitju stalne deset¬ odstotne opravnine. B. Določila o vodstvu trafike in oskrbovanju prodaje. 1. Splošno. § 22 . Obratni stroški. Prodajalec trpi sam vse z vodstvom trafike in z oskrbovanjem prodaje spojene stroške. Kateri obratni stroški se ob reviziji trafikant- skega dobička, pri presoji čistega donosa prodaje pri¬ znajo za odbitne postavke, je razvidno iz obrazca za izkaz o dohodkih in bremenih. / 13 § 23 . Pospeševanje razpečave. Trafikantova dolžnost je, da pri izvrševanju pro¬ daje vedno pazi, kako bi razpečavo kar moči razširil. Vendar ni dopuščeno, s tobačnimi izdelki in eramimi vrednostnicami krošnjariti ali agentirati ali pa jib oddajati drugim javnim trafikam. Pravtako je najstrože prepovedano, razpošiljati tobačne izdelke po Ogrskem ali po Bosni in Herce¬ govini kakor tudi po onih tuzemskih okoliših, v ka¬ terih se dotične izdelkovne vrste ne smejo razpečavati. Pri dovoljenih pošiljatvah zunanjim odjemalcem sme trafikant razen konsumentskih (tarifnih) cen za- računiti edinole svoje stroške za zamot in pošiljanje. Vsak drugačen pribitek k ceni je prepovedan. Tudi je prepovedano, se posluževati nečednih konkurenčnih sredstev, zlasti nekaterim odjemalcem (na primer domačim trafikantom ali odjemalcem erarnih vrednostnic) dovoljevati opravnine, nižje cene ali drugačne materielne koristi, da bi se od drugega trafikanta ali prodajalca odvrnili in navezali na lastno trafiko. § 24 . Postrežba odjemalcev. Trafikant mora ravnati s kupci prijazno in ustrežljivo ter jim postreči po vrsti, kakor pridejo. Ako želi kupec smotke ali svalčice izbrati iz škatlic, ki so že za prodajo otvorjene, se mu mora to dopustiti. A pri tem je zabranjevati izdelkom škod¬ ljivo, ob okoliščinah celo zdravju drugih odjemalcev nevarno otipavanje in obtiskavanje smotk in svalčic, ih sicer na nači©, ki kupca ne osramoti in ki se ne opazi. 14 — Sirovo in nepristojno nastopajočim kupcem pa se more, če treba, izročitev izdelkov tudi docela odreči. Tobačni izvleček oddajati osebam, ki bi ga uteg¬ nile zlorabljati ali s to strupeno dišavo neprevidno ravnati, je prepovedano. Trafikant je končno dolžan, biti primemo po¬ zoren za želje in pritožbe svojih odjemalcev glede kakovosti tobačnih izdelkov in eramih vrednostnic, ter mora take želje in pritožbe sporočiti pregledujo¬ čim uradnim organom, ako se ponavljajo z različnih strani ali ako se mu tudi sicer zde docela upravičene. § 25 . Strogonatančno računjenje po tarifnih cenah. Trafikantu je najstrože prepovedano, se od kon- sumentske (tarifne) cene kakorkoli oddaljiti. UST© sme torej prodajati izdelkov niti po višji, niti po nižji ceni. Za — zlasti božični čas obične — zložbe tobač¬ nih izdelkov v posodicah (škatlah, košaricah itd.), ka¬ tere je dal prodajalec, sme zaračuniti trafikant pri¬ meren pribitek k ceni. Mora pa tem posodicam pri¬ ložiti listek, iz katerega more kupec povzeti, koliko kupnine pripade na tobačne izdelke, koliko pa na zamot. Tobačni izdelki, ki se prodajajo po teži, se smejo natehtati le vpričo kupca, in sicer le v tolikih množinah, da se da tarifna cena zanje brez zaokro¬ žitve poravnati z veljavnimi vrstami kovanega de¬ narja. Pri tem se mora založnik posluževati pravilno preizkušene tehtnice in prav takih uteži. Tehtnica mora biti vedno snažna ter brez vsakih priveskov, in se mora skrbeti, da se vsako drugo leto nanovo mero- sodno preizkusi. 15 § sre. Naznanitev dohodarstvenih prestopkov in ravnanja proti predpisom. Trafikant je dolžan, pregledujočemu uradnemu 01’ganu ali prodajni oblasti brez pomude naznaniti vsak znak tobačnodohodarstvenega prestopka, o ka¬ terem bi izvedel. To velja zlasti za prepovedano pro¬ dajanje samoizgotovljenili svalčic po uslužbencih do¬ mačih trafikantov ali po drugih zasebnih osebah. Ako se je na podlagi take naznanitve v resnici odkril tobačnodohodarstveni prestopek, se trafikant po tozadevnih predpisih primerno nagradi. § 27 . Prepoved združevati več javnih trafik ali enostransko odložiti prodajno dovoljenje. Združevati dvoje ali več javnih trafik v rokah istega prodajalca ali v rokah prodajalca in ž njim v skupnem gospodarstvu živeče osebe je prepovedano. Ako ni združitev javne trafike s kako drugačno tobačno prodajo (zalogo ali prodajo specialitet) pro¬ glašena že v natečajnem razglasu, je to dovoljeno le ob privoljenju finančnega ministrstva. Prodajno dovoljenje brez odpovedi ali pred po¬ tekom odpovednega roka odložiti je trafikantu do¬ puščeno le ob privoljenju prodajne oblasti, javno trafiko odločiti od drugih tobačnih prodaj, ki jih pro¬ dajalec obenem opravlja (zaloge ali prodaje speciali¬ tet), pa le ob dovoljenju finančnega ministrstva. Vloge, tikajoče se združitve, ločitve ali odložitve tobačnih prodaj, se morajo kolkovati. 16 — 2. Pomožno osobje. § 28. Osebno vodstvo trafike po prodajalcu. Trafikant je dolžan, za vs© dobe pogodbenega raz¬ merja stalno stanovati in bivati na stojišču prodaje ter voditi trafiko osebno. To velja tudi za slučaj, da so mu za oskrbovanje prodaje na razpolago pomožne sile ali plačani prodajni pomočniki. V krajih z nad 10.000 prebivalci mora trafikant priglednemu okraj¬ nemu vodstvu finančne straže naznaniti vsakokratni naslov svojega stanovanja. Izjemno more finančna deželna oblast trafikantu, na kolkovano prošnjo dovoliti, da stanuje v kraju, ki je v neposredni soseščini trafičnega stojišča, to pa le tedaj, ako je prošnja podprta s tehtnimi razlogi in ako se nudi vsa sigurnost, da bo prodajalec izpolnjeval vsa določila predpisa za trafikante in zlasti še na- redbo o osebnem vodstvu trafike. § 29. Raba pomožnih sil. Imetelj samostojne trafike se more pri oskrbo¬ vanju prodaje, to je pri postrežbi odjemalcev in pri oskrbovanju drugih manipulativnih opravil posluže¬ vati pomoči ž njim v skupnem gospodarstvu živečih svojcev in služabništva. Mora pa to naznaniti ...prigled¬ nemu okrajnemu vodstvu finančne straže ter povedati ime in priimek teh pomož nih sil. V trafikah, ki so v zvezi s kakim obrtom, se smejo tudi v obrtu zaposleni pomagači pritegniti k pomoči pri tobačni prodaji. V takem slučaju naznanilo pri¬ glednemu okrajnemu vodstvu finančne straže ni po¬ trebno. 17 § 30. Plačani prodajni pomočniki. Ako hoče trafikant imeti plačanega prodajnega pomočnika (pomočnico), mora s kolkovano vlogo za¬ prositi dovoljenja prodajne oblasti, katera tudi od¬ loči, v koliki izmeri se plača za prodajnega pomočnika , prizna. Dovoljenje se sme dati le, ako obstojajo tehtni vzroki, torej zlasti, ako je trafikant telesno ali du¬ ševno pohabljen, že dalj časa bolan, v visoki starosti ali ako prodaje ne more oskrbovati osebno iz posebno važnih rodbinskih ozirov ali ako je prodaja toli ob¬ sežna, da sam za oskrbovanje ne zadostuje. .D^iMdi večjdačanih prodajnih pomočnikov sme dovoliti le finančna~HezeIna oblast , in sicer le pri večjih tobačnih glavnih trafikah. V izkazih o dohodkih in bremenih se morejo iz¬ datki za plačane prodajne pomočnike le v toliko pri¬ znati, v kolikor je bila prej pristojna oblast dala svoje dovoljenje. Za prodajnega pomočnika se sme nastaviti le določna oseba, ki je neoporečena, zanesljiva in vsaj 16 let stara. Tudi ne sme biti prodajni pomočnik samostojen obrtnik. Ako se je kale plačani prodajni pomočnik na¬ mestil ali ako se je menjal, je to naznaniti pristoj¬ nemu priglednemu okrajnemu vodstvu finančne straže, katero ima tudi pravico zahtevati, da naj se predpisu ueustrezajoč prodajni pomočnik odstavi in nadomesti z drugo primemo osebo. Le tedaj, ako naj se za pla¬ čanega prodajnega pomočnika namesti pomožna sila (§ 29.), je zaprositi odločitve prodajne oblasti. Naloga plačanega prodajnega pomočnika obstoji edinole v oskrbovanju prodaje (§ 29.). Napram ob-h, lasti pa odgovarja trafikant v polni meri za vsa de-. ' janja prodajnega pomočnika. II 2 18 § 31. Zapreke proti osebnemu vodstvu trafike po trafi¬ kantu; nadomestovanje. Ako je trafikantu osebno vodstvo 'trafike iz teht¬ nih razlogov onemogočeno, mora o tem prodajno oblast obvestiti z nekolkovano vlogo ter ji javiti, komu se je vodstvo trafike poverilo v nadomestovanje. Vodstvo trafike se more poveriti tudi pomožni sili ali plačanemu prodajnemu pomočniku. Ako trafi¬ kant s tako osebo ne razpolaga, mora imenovati prodajni oblasti kakega drugega sposobnega na- domestnika. Ako je trafikant zadržan dalj nego štir i tedne, ; mora pri prodajni oblasti storiti s~TfoIkovano vlogo korake, da se oprosti osebnega vodstva trafike in da se mu eventuelno dovoli bivati zunaj trafičnega sto¬ jišča, ter mora prositi za dovolitev sposobnega na- domestnika, to poslednje tudi potem, ako razpolaga s pomožno silo ali s plačanim prodajnim pomočnikom. Ako traja zadržek dal j nego šest mesece v, jej)qiskati dovoljenja finančne deželne oblasti. Tudi v tem slu¬ čaju se more kot nadomestnik imenovati pomožna sila ali plačani prodajni pomočnik. Nadomestnik, ki mora biti neoporečen, zanesljiv in polnoleten, je v to poklican, da namesto prodajalca ošeR^TfdSrtrafiko. Napram oblasti pa odgovarja in jamči trafikant v polni meri za vsa dejanja nadomest- nikova. Sicer pa je ona določila § 30., ki govore o od¬ stavi jen ju in o plači prodajnih pomočnikov, zmiselno uporabljati tudi za nadomestnike. Ako ni nadomestnik že itak pomožna sila ali plačan prodajni pomočnik, se more plača zanj pri¬ znati le v izjemnih._slučajih in to le ob dovoljenju finančne deželne oblasti. Take prošnje se morajo kol- kovati. — 19 § 32. Premena bivališča. Premeno bivališča in obenem odvezo od dolžnosti do osebnega vodstva trafike sme dovoliti le finančno ministrstvo, in sicer edinole iz posebno važnih osebnih ali rodbinskih ozirov. Tudi v takem slučaju mora trafikant prej za¬ prositi, da se mu dovoli za osebno vodstvo trafike na- domestnik. Takšne prošnje se morajo kolkovati. § 33. Juristične osebe. (Turističnim osebam podeljene trafike morajo opravljati nadomestniki. Prodajno dopustilo se napravi na ime juristične j osebe, a dodatno se mora na njem tudi zabeležiti ime 1 nadomestnikovo. Vsaka premena v osebi nadomest- nikovi se mora pravtako zapisati na prodaj alnem do- \ pustilu, pri čemer je porabiti dvekronski kolek. §•34. Prepoved zakupovanja in delitve dobička z drugimi osebami. Trafiko na kakršenkoli način komu odstopiti ali 1 v zakup dati, oziroma trafikantski dobiček deliti z na- ; domestnikom, plačanim prodajnim pomočnikom ali | s kakim upnikom, je prepovedano. 3. Prodajni prostor. § 35. Zunanja oprava trafičnega prostora. Trafikant mora v hiši ali kiosku, kjer se s pri¬ voljenjem prodajne oblasti postavi trafika, opraviti pritličen, s ceste lahko pristopen prodajni prostor. 2 * 20 Prenesti trafiko v kak drug prostor, nego ga je po¬ trdila prodajna oblast, je le ob izrecnem oblastvenem dovoljenju dopustno. Kar se tiče postavljanja avtomatov zunaj pro¬ dajnega prostora, veljajo tozadevna posebna določila (glej pouk k § 35.). Izjemoma sme tudi prigledno okrajno vodstvo finančne straže ob redno se ponavljajočih ali posa¬ mezno prirejenih, ne nad en dan trajajočih krajevnih slavnostih (semnjih itd.) na kraju nastavljenim tra¬ fikantom — ako oni za to prosijo in ako so prireditelji slavnosti s tem zadovoljni — za vsak slučaj zase do¬ voliti, da prodajajo tobak zunaj svojega prodajnega prostora na slavnostnem prostoru itd. Prostor mora nositi na zunaj kazalo z razločnim napisom „c. kr. tobačna trafika". Pri tem se tudi sme uporabiti c. kr. grbovni orel. Napraviti kake druge grbovne znake je pre¬ povedano. Pravtako malo se sme trafikant v svojih pečatih, knjigah, zapiskih in dopisih posluževati c. kr. grbovnega orla. Ako se prodajajo v trafiki tudi posamne splošno dopuščene vrste režijskih specialitet, se sme občinstvo na to opozarjati z deščico, ki je vidna s ceste. Na trafičnem kazalu samem pa ne sme biti nikakšnega napisa, ki bi opozarjal na. prodajo specialitet. Notranja oprava trafičnega prostora. V notranjščini prostora mora trafikant na oči- vidnih mestih pritrditi: od oblasti zanj napravljeno „prodajno dopustilo", splošno prodajno tarifo in — ako prodaja tudi splošno dopuščene režijske speciali¬ tete — od prodajne oblasti potrjeni izvleček iz cenov- nika, za režijske specialitete, dalje samoizgotovljena naznanila o prodajnem času in o zapiranju proda- 21 jalnice ob nedeljah, praznikih in delavnikih ter končno vae ostale razglase in letake, izročene mu od pristojne oblasti v svrlio razglasitve. Iz javnih ozirov more prodajna oblast trafikantu pritrjevanje določnih reklam, oglasov (anons) itd. s pismenim ukazom prepovedati. Prodajni prostor ne sme biti vlažen ali zadehel in mora imeti obdeskana ali tlakovana tla, katera se morajo vzdrževati pravtako kot stenski omet in kot vsa oprava prostora v vedno snažnem stanu. Tudi se mora prostor, ako to zahtevajo razmere, primerno razsvetljevati in kuriti. Predmeti, ki imajo tobačnim izdelkom škodljiv duh, kakor petrolej, slaniki, usnje, prekajenine itd. se v prodajnih prostorih samostojnih trafik ne smejo hraniti. V nesamostojnih trafikah se morajo tobačni iz¬ delki v takih slučajih hraniti v posebnih zaklepnih omarah. 4. Prodajni čas. a) V samostojnih trafikah. § 37. Ob delavnikih. Samostojne trafike morajo biti ob delavnikih otvorjene za prodajo tobačnih izdelkov nepretrgoma vsaj po. dvanajst ur, in sicer v času od 5. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Početek in konec tega prodajnega časa ter morebitne premenitve dnevnih ur, ki si jih je trafikant že izbral, se morajo prodajni oblasti po¬ prej javiti. Posamezne delavnike, ob katerih zahtevajo po¬ sebne razmere podaljšano obratovanje prodaje, kot na primer tržne dni, ob slovesnih prireditvah itd., se more s privoljenjem prodajne oblasti podaljšati pro¬ dajni čas in se sme, ako treba, zapreti prodajalnica tudi pozneje, najpozneje ob 10. uri zvečer. 22 Končno more prodajna oblast za posamne tra¬ fike, v katerih se prodajanje navadno posebno oživi ob večernih urah, tako da bi ob predpisanem zapi¬ ranju prodajalnice razpečale znatno manj, kakor na primer v zdraviliščih med' sezono, v izletiščih, na raz¬ stavah in v zabaviščih, v kolodvorskih trafikah itd., omejitev glede zapiranja prodajalnioe zastalno »ali ob dotičnem slučaju docela odpraviti. Po drugi strani pa more finančna deželna oblast za posamne trafike, v katerih se razpečava materiala glasom občinskouradnega potrdila omejuje na nekaj dnevnih ur, prodajni obrat skrčiti tudi na krajši pro¬ dajni čas, nego je označen v 1. odstavku. Samostojni trafikanti smejo nadalje plačanemu prodajnemu pomočniku dovoliti odpočitek in opol¬ danski odmor, za katera je skrblj eno v postavnih pred¬ pisih za pomagače v trgovskih obrtih, a to le pod po¬ gojem, da ni vsled tega nikake nevarnosti, da ne bi se izvrševal prodajni obrat brez zadržka in nepreki¬ njeno ves pi’odajni čas, kot ga označa 1. odstavek. § 38 . Ob nedeljah in praznikih. Ob vseh nedeljah, nadalje na ‘Božič, na novega leta dan in ob Telovem ter ob vseh drugih praznikih, ki je pred njimi ali za njimi nedelja ali praznik, je dovoljeno prodajanje v samostojnih trafikah načelno le dopoldne, in sicer kvečemu za štiri ure. Početek in konec prodajnega časa določi pro¬ dajna oblast po krajevnih razmerah. Ostale praznike je glede prodajnega obrata sma¬ trati za enake delavnikom, v kolikor ni v posamuih upravnih okoliših tozadevnih posebnih določil. Ven¬ dar pa more prodajna oblast na prošnjo posamnega trafikanta, vpoštevaje krajevne razmere, dovoliti, da se prodajni čas zniža na najmanj štiri ure in da se prodajalnica zapira najzgodnejše ob 11. uri dopoldne. 23 Za nedelje in praznike, ob katerih zahtevajo po¬ sebne razmere podaljšano obratovanje prodaje, kot na primer o božiču, na praznik deželnih patronov itd., more dovoliti prodajna oblast, da se prodajni čas splošno raztegne do največ osmih ur. Končno more prodajna oblast za kraje, v katerih so trafike nakazane poglavitno le na nedeljsko in prazniško prodajo, kot v obmejnih okrajih, v izle- tiščih in na božjih potih, v kolodvorskih trafikah itd., omejitev prodajnega časa zastalno ali ob dotičnem slučaju docela odpraviti. V takih trafikah stalno za¬ posleno osobje pa ima pravico do štiriindvajseturnega odpočitka vsako drugo nedeljo. § ‘39. Za prodajo postranskega blaga. Grlede prodaje erarnih vrednostnic, državnih lo¬ terijskih srečk, kadilskih potrebščin in časopisov je pri samostojnih trafikah zmiselno uporabljati določila o prodajnem času za tobačne izdelke. Prodajati drugo postransko blago, kot na primer pisalne potrebščine itd., se sme ob nedeljah in v § 38., 1. odstavek, omenjenih praznikih le v toliko, v koli¬ kor je njih prodaja po obrtnopravnih predpisih do¬ puščena tudi v drugih trgovinah, ki razpečavajo isto blago. Pravtako se ravna prodajna doba ter početek in konec prodajnega časa glede tega postranskega blaga izključno le po predpisih o delovnem času in o zapiranju prodaj alnie za one obrti, katere se pečajo s prodajo takšnega blaga. b) V nesamostojnih trafikah. § 40. Vobče. Za nesamostojne trafike je glede prodajnega časa ob delavnikih in glede obrata ob nedeljah in praznikih zmiselno uporabljati naredbe § 39., 2. od- 24 Obrazec III. Obrazec IV. stavka, tudi glede prodaje tobačnih izdelkov in vsega ostalega postranskega blaga. Ako pa ureditev obratovališča dopušča takšno prostorno ločitev obrtnega obrata od trafike, da se more smatrati ravnanje po obrtnopravnih predpisih o nedeljskem. in prazniškem počitku in o delovnem času ter o zapiranju prodajalnice, veljavnih za obrtni obrat, za zadostno zasigurano, veljajo tudi za obrat takih trafik ista določila kakor za samostojne trafike. 5. Prejemanje tobačnega materiala. § 41. Dobava materiala. Trafikant mora dobavljati tobačni material in vrednostnice kolkovnega dohodarstva izključno le pri predpisanih mu dobaviščih. Material na katerikoli drugi način dobavljati je prepovedano. Poštne vrednostnice se smejo nakupovati tudi pri drugem poštnem uradu, nego se je odkazal v do¬ bavo (§ 8.). Tobačna dobavna knjiga in naročilni list. Trafikant dobi od ekonoma ta finančne deželne oblasti potom dobavišča za vsako leto brezplačno para¬ firano in jjaginirano- tobačno dobav no knjigo (obra¬ zec lilij s primernim številom naročilnih listov (obrazec IV.) vred. V dobavno knjigo mora pred vsako dobavo po¬ trebovane tobačne izdelke, izvzemši razkošnostne (lu- ksusne) smotke splošne tarife, vpisati po vrstah, za- motnih enotah in množinah (ali teži), vpoštevaje na¬ stavke in določila prodajne tarife. Pravtako mora tudi vpisati po konsumentskih (tarifnih) cenah od¬ padajoče zneske, vsak zase in v njihovi skupni vsoti. 25 Obenem, ko se vpiše naročba v dobavno knjigo, se mora napraviti na za to določeni uradni,,,tis k ovini n a Točilni list, ki se docela skladaj z vpisom v dobavno knjig-o. Od skupne vsote se nato odštej desetodstotni trafikantski dobiček; preostanek pokaže kupnino, ki naj jo trafikant plača. Naročilni list mora nato na naznačenem mestu trafikant sam ali pa njegov nado- mestnik datirati in podpisati. Vpisi v dobavne knjige in naročilne liste morajo biti razločni in čitljivi ter se smejo napraviti le s tintnim svinčnikom, s tinto ali s pisalnim strojem. Morebitni neizogibni popravki se morajo napra¬ viti na ta način, da ostane prvotni vpis čitljiv. Potr¬ diti jib mora trafikant ali njegov sel v obrobni opazki s svojim podpisom. Strgati (radirati) je vsekakor prepovedano. Pokvarjene ali neporabne naročbe naj se v do¬ bavni knjigi prečrtajo. Razkošnostim smotke se dobavljajo po pouku k § 42., ki je natisnjen v pridatku. Kar se tiče dobave erarnili vrednostnic, so ve¬ ljavni tozadevni posebni predpisi. Pouk k § 42, § 43. Prevzem tobačnega materiala. Trafikant mora ali sam priti v dobavišče po to¬ bačne izdelke, ki jih je naročil z dobavno knjigo, ali pa ponje poslati sla. Mora jih nato na lastno nevar¬ nost in stroške v trafični prostor prepeljati ali pre¬ peljati dati. Ako izvrši dobavo sel, je zadostno legitimiran kot trafikantov pooblaščenec, ako prinese s seboj do¬ bavno knjigo in naročilni list ter ako odšteje kupnino, oziroma ako prinese poštnouradno prejemnico. Trafikant ali njegov sel se morata pri dobav¬ ljanju izdelkov napram osebam, katerim je poverjeno izročevanje materiala, ponašati vljudno in spodobno. 26 § 44 . Dobavljanje pri založniku. Ako je trafikant v dobavljanje materiala pri- dodeljen kakemu založniku, mora njemu predložiti dobavno knjigo in naročilni list. Založnik je le 'tedaj dolžan, naročeni material iz¬ ročiti, ako se po naročbi odpadajoča kupnina v goto¬ vini odšteje. Ako pa je založnik imetelj čekovnega računa pri poštnohranilnem uradu, sme zahtevati, da plača trafikant kupnino s pomočjo enega izvoda poštnih po- j ložnic, katere mu je bil poprej dal založnik brez- 1 | plačno na razpolago, in sicer pri poljubnem poštnem j uradu. V tem slučaju mora trafikant takrat, ko do- ibavlja tobačni material, obenem oddati založniku na- j mesto plačila pri poštnem uradu prejeto prejemnico. Morebitne cenovne razlike se morejo takoj v gotovini j j izravnati. § 45 . Dobavljanje pri prodajnem uradu. ♦ Ako je trafikant neposredno kakemu prodajnemu uradu pridodeljen v dobavlj anje, mora na naročbo od¬ padajočo kupnino plačati s pomočjo enega izvoda poštnih položnic, katere mu je bila poprej dala pro¬ dajna oblast brezplačno na razpolago, in sicer pri po¬ ljubnem poštnem uradu, blato mora z dobavno knjigo, z naročilnim listom in s poštnouradno prejemnico stopiti do uradnika, kateri tobačne naročbe odobruje, potem pa po tobačni material iti ali poslati k prodaj¬ nemu uradu, kateremu predloži od uradnika odobrene račune. § 46 . Potrdilo o prevzemu materiala. JSTaloga dobavišč je, da se prepričajo, se li strinja dobavna knjiga z naročilnim listom, da pri morebitnih 27 pomotah ali računskih napakah popravijo (§42.) do- tične nastavke v dobavni knjigi in naročilnem listu ter da tobačni material izroee po vrstah, zamotnih enotah in množinah (teži) natančno tako, kot je za¬ beleženo v naročbi. Da se je material izročil, potrdi dobavišče na dotični strani dobavne knjige. Po drugi strani pa mora trafikant ali njegov sel potrditi pravilni prejem tobačnega materiala na na¬ ročilnem listu. JSTaročilni list in, ako se je plačala kupnina po- | tom poštne hranilnice, tudi poštnouradna prejemnica ostaneta pri dobavišču. J 47. Pregled in vknjižba prevzetega tobačnega materiala. Trafikant ali njegov sel mora od dobavišča iz¬ ročene izdelke, kadar jih prevzema, skrbno pregledati po njihovih vrstah, zamotnih enotah in množinah (ali po njihovi teži), zakaj na poznejše pomanjkljivostne očitke ali reklamacij e se dobavišča ne bi mogla ozirati. V enem mesecu dobavljeni tobačni izdelki se morajo ob mesečnem zaključku sešteti po vrstah, za¬ motnih enotah in množinah (ali teži) in po konsu- mentskih (tarifnih) cenah in se vpisati v letni pre¬ gled, ki je pridodan dobavnj jmjig j_in v katerem se 'tudi zabeleži denarna vrednost tisti mesec prejetih razkošnostnih smotk. Desetina za mesec preračun jene skupne konsu- mentske (tarifne) cene da trafikantski dobiček, raz¬ lika med obema vsotama pa skupno kupno ceno. Popisana dobavna knjiga in od prodajnega urada vrnjeni naročilni listi za razkošnostne smotke se mo- | rajo do 1. februarja prvega naslednjega leta potom od- | ielka finančne straže oddati priglednemu okrajnemu 1 sodstvu finančne straže. 28 6. Zalaganje in ravnanje s tobačnim materialom. § 48 . Izmera založitve. Založitev s tobačnimi izdelki splošne prodaje in z eramimi vrednostmaami mora biti tolikšna, da si¬ gurno zadostuje za postrežbo kupcev. Vobee se zaloga tobačnih izdelkov pri trafikah, ki se nahajajo na stojišču dobavišč, ne sme skrčiti pod trodnevno potrebščino, pri vseh drugih trafikah pa ne pod šestdnevno. Kar se tiče razkošnostnih smotk in trafikantu za prodajo dopuščenih režijskih specialitet, naj presodi prodajalec po svoji previdnosti, kolika bodi zaloga f da bo zadostovala. 149 ^., Hranitev tobačnih izdelkov v trafiki. Posebno je treba paziti, da se tobačni izdelki dobro ohranijo. Gledati je, da ne postanejo vlažni, da se ne napraše, ne navzame j o tujega duha in da se preveč ne izsuše (ker je znabiti kurjena peč preblizu). Kaset, kartonov, zavojev, zavojčkov in listov s tobakom za pušenje trafikant ne sme odpreti. Kasete, zabojčki, zavoji in kartoni s smotkami, svalčioami in tobakom za nosljan je — izvzemši smotke in svalčice, odmenjene za izložbo — se ne smejo prej odpreti nego treba. Posode, v katerih se hrani tobak za nosljanje, ne smejo biti kocinaste in morajo biti vedno popolnoma snažne. Pušice s tobačnim izvlečkom se ne smejo od¬ pirati, niti se jim ne sme odtrgati uradni zatvor; hraniti se morajo vedno na hladnih, a suhih pro¬ storih, kjer se ni bati zmrzali. Starejši tobačni izdelki se morajo vedno prej prodati nego mlajši. 29 J 50- _ Prepoved prirejanja tobačnih izdelkov. Tobačni izdelki se smejo med konsumente le v onem stanu razpečavati, v kakršnem jih je prejel tra¬ fikant v dobavišču. Zlasti se najstrože prepove, iz¬ delke kale« prirejati, kot na primer s primešenjem tujili snovi ali potom obdelave s kemikalijami itd. Mešati razne tarifne vrste tobaka za nosljanje se sme le na izrecno zahtevo kupčevo in le ob njegovi prisotnosti. Vračanje tobačnih izdelkov. Tobačne izdelke, kateri so se zaradi predolgega ležanja ali iz drugih vzrokov pokvarili, mora trafi¬ kant, ako misli, da sme zanje zahtevati kako povra¬ čilo, na stran. dejati in jih pokazati pregledujočim uradnim organom. Ako le-ti odrede, da se pokvarjeni material vrni, mora trafikant izdelke zaviti, zapečatiti in jih, pla- čavši poštnino, poslati oni tobačni tovarni, ki mu jo označi organ finančne straže. Pošiljki se mora pri¬ ložiti v dvojni izgotovitvi seznam po obrazcu, ki je za vračanje predpisan, tretji izvod pa se priloži zapis¬ niku, sestavljenemu od organa finančne straže. Po¬ trebne tiskovine se dobe pri organu finančne straže brezplačno. Vrnjeni material je vpisati v dobavno knjigo po vrstah, zamotnih enotah in množinah (teži) ter po konsumentskih (tarifnih) cenah. Ob prenosu v letni pregled se vpiši mesečni prejem šele po odbitju vr¬ njenega materiala. Od tovarne vrnjeno prejemno po¬ trdilo je priložiti dobavni knjigi in ob prvi naslednji naročbi materiala pokazati dobavišču v svrlio za- beležbe. 30 Prodajna oblast temeljem poiskanega izvedeni¬ škega mnenja o nadaljnji porabnosti materiala in vpoštevaje vzroke neprodajljivosti določi odpadajočo odškodnino ter obvesti o tem trafikanta in dobavišče, katero nato vrnjeni material na trafikantovem izdak kovnem računu (kontu) odpiše. Proti odločbi prodajne oblasti se more trafikant pritožiti tekom 14 dni na finančno deželno oblast, katera o zadevi odloča za¬ ključno. Take pritožbe se morajo kolkovati, in sicer prva pola z 2 K. Pravomočno dognana odškodnina se nato trafi¬ kantu povrne v gotovini potom poštne hranilnice, kjer pa ta način izplačevanja še ni vpeljan, pa pri kaki drugi državni blagajni. Ako se je material moral vrniti, ker je bil po¬ manjkljivo izdelan, more glavno ravnateljstvo tobačne režije odrediti, da se trafikantu za pokvarjeni mate¬ rial dado brezplačno izdelki iste vrste v enakih nrw> žinah. Taka povračila v blagu se morajo v dobavni knjigi zabeležiti kot prejem. Ako kak nadzorstveni. organ odredi, naj se po¬ šljejo izvozni tovarni izdelkovne poskušnje, mora tra¬ fikant te poskušnje dobro zaviti in jih poslati kot nefrankirano poštno pošiljko neposredno oni tovarni, ki se mu je označila, nakar mu le-ta brezplačno do- stavi izdelke iste vrste v enakih množinah. IV. Kazenska določila. § 52. ^ Konvencionalne kazni. Prestopke naredb tega predpisa za trafikante more prodajna oblast, ako se ji ukor ne zdi zadosten, ali ako za protivno ravnanje ni določena v § 53. strožja kazen, kaznovati s konvencionalno kaznijo od 1 K do 25 K, ob ponovitvi pa do 50 K. i 31 — Prisojena konvencionalna kazen se mora tekom roka, določenega od prodajne oblasti, plačati potom poštne hranilnice s položnico; priloženo odločbi. § 53 . Odstavljenje trafikanta. Kazen odstavljenja, to je takojšnje kazenske razveze pogodbe, se odredi: 1. ako je dal trafikant trafiko v zakup ali jo pre¬ pustil komu drugemu ali ako je sklenil prepovedano družbeno razmerje; 2. ako tobačnega materiala ali vrednostnic kol- kovnega dohodarstva nel. dobavlja pri predpisanem dobavišču; 3. ako navzlic opetovanim opominom nima za¬ dosti tobačnega materiala in erarnih vrednostnic v zalogi ali ako se brani, razpečavati državne loterijske srečke; 4. ako prelomi prepoved o prirejanju tobačnih izdelkov; 5. ako razpošilja tobačne izdelke po Ogrskem, po Bosni in Hercegovini ali po takem tuzemskem okolišu, v katerem se dotični izdelki ne smejo raz¬ pečavati ; 6. ako prodaja tobačne izdelke po višji nego tarifni ceni ali ako kupca prikrajša pri teži; 7. ako trafikant z dovoljevanjem opravnm, ni¬ žjih prodajnih cen ali drugih materielnih premoženj¬ skih koristi odvrača odjemalce od kakega drugega tra¬ fikanta ali prodajalca erarnih vrednostnic; 8. ako kakega obroka povratnega dobička ali kake pravomočne konvencionalne k azni ne plača tekom štirih tednov pojplafijlpem^rdkilj ne da je dobil izrecno dovoljenje pristojne oblasti za plačevanje v obrokih ali za odlog plačila, in 32 9. ako ne ugodi opetovanim ukazom prodajne oblasti. V kolikor to okoliščine zahtevajo, more prodajna oblast v teh slučajih najprej začasno odrediti, da se dobava materiala pri dobavišču ustavi. Prodajna oblast pa je v vseh teh slučajih tudi upravičena, da po svoji previdnosti namesto odstav- ljenja odredi odpoved z enomesečnim rokom. Od¬ povedni rok se prične z dnem po dostavitvi obvestil¬ nega odloka. Ako pa prodajna oblast spozna za primerno, da se ne odredi niti odstavljenje trafikanta niti eno¬ mesečna odpoved, je naložiti trafikantu konvencio¬ nalno kazen od 50 K do 2 0 0 K., .k atero mora ta pla¬ čati po določilih"'! 52. Iti pod označeno najnižjo iz¬ mero sme le finančna deželna oblast. § 54. Pritožba. Vsaka kazenska pritožba se mora na kratko, a zadostno utemeljiti. Proti odločbi prodajne oblasti se more trafikant tekom..14 dni . pritožiti na finančno deželno oblast, proti odločbi le-te oblasti pa, ako_gre za odstavljenje ali enomesečno odpoved, na finančno ministrstvo. Te vloge se morajo kolkovati, in sicer prva pola z 2 K. Pritožba nima odložilne moči. Ako pa gre za odstavljenje ali odpoved, se trafika ne sme niti raz¬ pisati v novo podelitev, niti kratkim potom zastalno iznova oddati, dokler ni zadeva po administrativnih stopnjah docela rešena. Finančna deželna oblast more kazen odstavljanja ali enomesečne odpovedi ali prisojeno konvencionalno kazen opozoritvenirn ali milostnim potom tudi v celoti izpregledati. 33 V. Konec opravljanja trafike. § 55. Prestanek pogodbenega razmerja. S trafikantom sklenjena pogodba prestane razen slučajev § 53. tudi vsled razveze ali pogojene od¬ povedi. § 56. Razveza. S trafikantom sklenjena pogodba prestane sama- obsebi, ne da bi bilo v to treba posebne odreditve pror dajne oblasti: 1. ako trafikant umre; 2. ako vstopi v javno službo, to je v vojaško ali civilno državno službo (državnoželezniško službo), v deželno, občinsko službo ali v službo kakega javnega zaklada, bodisitudi le koti pisarniški pomočnik, po¬ možni sluga ali delavec, ali ako se zopet aktivira; 3. ako se je vsled zapravljivosti dejal pod skrbstvo; 4. ako ž njim sklenjena pogodba glede tega ali onega s trafiko spojenega erarnega komisijskega posla prestane vsled odstavljen j a, razveze ali odpovedi. Takojšnjo razvezo pogodbenega razmerja more nadalje prodajna oblast odrediti: 5. ako se je o premoženju 'trafikantovem otvoril konkurz; 6. ako so se njegovi prejemki ali ako se je nje¬ gova blagajniška gotovina privzela v izvršbo (ekse- kucijo); 7. ako se je dejal trafikant zaradi blaznosti ali bebstva pod skrbstvo; 8. ako se izkaže, da. obstoja nedopuščena zdru¬ žitev tobačnih prodaj ; II 3 34 9. ako se je obsodil trafikant zaradi hudodelstva, zaradi prestopka tatvine, poneverbe, zaradi tozadevne soudeležbe, ali zaradi goljufije ali končno zaradi tiho¬ tapstva, zaradi težkega ali proti tobačnemu ali kolkov- nemu dohodarstvu naperjenega lahkega dohodarstve- nega prestopka; 10. ako se je trafikant pregrešil proti naredbani §§ 13. do 18. predpisa za prodajalce kolkovnih vred¬ nostni c. Prodajna oblast pa more y vseh teh slučajih (točka 5. do 10.) po okoliščinah namesto takojšnje razveze tudi ukreniti pogojeno odpoved ali pa trafi¬ kantu pustiti prodajo, dovolivši itiu eventuelno ob¬ enem nadomestnika. Ako pa je razjašnjenje stvarnega položaja pričakovati šele za poznejši čas in se trafi¬ kantu zazdaj vodstvo trafike ne more pustiti, more prodajna oblast odrediti najdalj šestmesečni provi- zorij, po čigar poteku zastalno odloči, se bo li iznova podelila trafikantu prodaja ali se bo li rabila pravica do razveze. Ako treba, more prodajna oblast v teh slučajih (točka 5. do 10.) tudi začasno ukreniti, da se dobav¬ ljanje materiala pri dobavišču ustavi. § 57. Pogojena odpoved. Pogojeno odpoved ukrene prodajna oblast: 1. ako trafikant izgubi avstrijsko državljanstvo; 2. ako je dobil prodajo kot pravilni upravičenec, a je pravilno upravičenost naknadno izgubil; 3. ako se ne ukloni določitvi svojih prejemkov, in 4. ako navzlic opetovanim posvarilom prelomi prepoved prodaje postranskega blaga izven za to blago določenega prodajnega časa. Odpoved vsled izgube pravilne upravičenosti se more ob privoljenju finančnega ministrstva opustiti, ako pravilno upravičena vdova ali pravilno upravi- 35 cena hči kake v §§ 33. do 35., pod točko 1., predpisa za oddajanje trafik označene osebe, katera vdova ali hči je iz tega naslova dobila trafiko dopustilnim ali krat¬ kim potom, a je svojo pravilno upravičenost vsled naknadne poročitve izgubila, prosi, da bi se' ji trafika proti naložitvi primernega povratnega dobička pustila. Kazen teh slučajev moreta pogojeno odpoved na¬ povedati 'tako prodajna oblast kakor tudi trafikant, in sicer v poslednjem slučaju tudi, ne da bi se za to navedli vzroki. Trafikant mora svojo odpovedno vlogo kolkovati. Pogodbeno razmerje prestane načelno po poteku treh mesecev izza dostavitve odpovedi. Iz 'tehtnih vzrokov pa more prodajna oblast dovoliti podaljšavo tega roka do najdalj 12 mesecev, na prošnjo stranke pa morda tudi skrajšavo odpovednega roka. V odloku prodajne oblasti je navesti rok, po čigar poteku prestane trafikantova prodajna pravica, s pristavkom, da bi se moral trafikant kaznovati vsled dohodarstvenega prestopka, ako bi preko tega roka opravljal trafiko. Dokler se ni trafika nanovo razpisala ali kratkim potom oddala, se more odpoved preklicati. Sicer pa more trafikant tekom 14 dni po dosta¬ vitvi razveznega odloka (§ 56., točka 5. do 10.) ali odpovednega odloka z vlogo, kolkovano z 2 K in vlo¬ ženo potom prodajne oblasti, predpostavljeno oblast zaprositi, naj odločitvene vzroke popregleda. V takem slučaju je z zopetno oddajo trafike počakati do od¬ ločitve o trafikantovi prošnji. § 58. Predaja in prevzem trafike. Novonameščeni trafikant ali začasni prodajalec mora od prodajne oblasti označenega dne pričeti z razpečavanjem tobačnih izdelkov in erarnih vrednost¬ ma v prostoru, potrjenem od oblasti. 3 * 36 Ako je trafika obstojala že prej, mora vse v pro- dajljivem stanu se nahajajoče tobačne materiali je in erarne vrednostnice ob posredovanju oblastvenega organa od svojega prednika (trafikanta ali začasnega prodajalca) takoj v gotovini__odkupiti __po kupni ceni, ki jo je bil oni sam plačal. Ako obstoja glede lastninskih pravic na tobačnih materiali j ah in er arnik vrednostnicah kak dvom, mora prevzemnik položiti odkupnino na račun lastni¬ kov v roke sodišča. To velja zlasti tudi tedaj, ako prednik ni niti prišel osebno k predaji, niti ni tja * poslal zastopnika, ki bi prinesel s seboj kolkovano po¬ oblastilo, katero bi ga Saš za ta slučaj upravičevalo do prevzema denarja. Ako bi se predaja tobačnih materiali j in eram ih vrednostnic ne pripustila, se to naznani prodajni oblasti, ki takoj vse za dotični slučaj potrebno ukrene. Prodajna pravica dotedanjega trafikanta ali začasnega prodajalca pa prestane vsekakor z dnem, ki se je bil , določil za predajo, irj. če..bi. tore j dotedanji prodajalec /i/prodajo tobaka nadaljeval, bi se kaznoval po dohod ar¬ ij stvenem kazenskem zakonu. Kar se tiče morebitnega prevzema in odkupa oprave in drugega prodajnega blaga, se morata pro¬ dajalec in prevzemnik po zasebnopravnih predpisih zlepa pobotati. II. oddelek. Nejavne (domače) trafike. 1. Navadna prodajna pravica. § 59 . Obseg prodajne pravice. Imetelji konoesioniranih, v poslopjih nastanje¬ nih gostilničarskih in točilnih obrtov sio — ako niso že itak v posesti kake s tem obrtom spojene javne 37 trafike — tudi brez posebnega prodajnega dopustila upravičeni, da smotke in svalčice ter v zavojčkih in listih prodajani tobak za pušenje, ki se dobe v javnih trafikah njihovega okraja, v svojih obrtnih prostorih komadoma oddajajo svojim gostom. V obmejnem okraju pa je za to pravico treba prodajnega dopustila, ki ga napravi prodajna oblast po obrazcu V. Isto velja za koncesionirane gostilni¬ čarske in točilne obrte, nastanjene na ladjah in v železniških vlakih. Tobačni izdelki se prejemajo pri kaki javni tra¬ fiki po konsumentski (tarifni) ceni. .Pri tem ni treba nikakršnih dobavnih listin. § 60 . Oddaja tobačnih izdelkov. Domači trafikanti ne smejo svojih p ros to rov na zunaj označiti za tobačno trafiko in ne smejo tobačnih izdelkov oddajati dragim osebam nego svojim gostom. Tobačne izdelke morajo prodajati po konsument- skih (tarifnih) cenah; zahtevati višje cene je prepo¬ vedano, dopuščeno pa je, sprejemati prostovoljno po- nudena preplačila. Gostom s tobačnimi izdelki streči sme tudi po¬ slovno osobje domačega trafikanta. A le-ta jamči osebno za vsa dejanja svojega poslovnega osobja, kar se tičejo izvrševanja trafične prodajne pravice. To jamstvo se razteza zlasti tudi na to, da se v njegovem gostilničarskem obrtu ne primeri nikak dohodarstveni prestopek, zlasti, da se ne prodajajo samoizgotovljene svalčice. § 61 . Druge dolžnosti domačih trafik. Razentega je za javne trafike veljavne naredbe glede opravljanja prodaje ziniselno uporabljati tudi za domače trafike. Obrazec V. 38 To velja zlasti glede hranitve tobačnih izdelkov, prepovedanega prirejanja, pritrditve prodajnega do¬ pustila, kjer je le-to sploh potrebno, potem glede dolž¬ nosti, dajati pregledujočim uradnim' organom po¬ jasnila itd. Prodajati kake druge, ne izrecno dopuščene to¬ bačne izdelke, predvsem prodajati samoizgotovljene svalčice, je najstrože prepovedano in se dohodar- stvenokazensko kaznuje. Ako se je iz kateregakoli vzroka omajalo za¬ upanje v zanesljivo opravljanje prodaje po domačem trafikantu ali njegovem poslovnem osobju, torej zlasti v slučajih § 53., točke d., 5. in 9., in § 56., točke 9., more prodajna oblast domačemu trafikantu pravico do prodaje za gotov čas ali zastalno odvzeti. Ako se posestniku kakega gostilničarskega obrta v obmejnem okraju, na ladji ali v železniškem vlaku ni dalo nikako posebno prodajno dopustilo, ali ako se je imetelju kakega drugega gostilničarskega obrta pravica do prodaje oblastveno odvzela, se vsakatero oddajanje tobačnih izdelkov gostom kaznuje kot do¬ hod arstveni prestopek. 2. Razširjena prodajna pravica. § 62. Posebne dolžnosti domačega trafikanta. Komadoma oddajati idoče smotkovne in svalčične vrste uvozne (importne) tarife ali one smotkovne in svalčične vrste tarife za tuzemske specialitete, ki se v javnih trafikah dotičnega okraja ne dobivajo, je dopuščeno le ob posebnem privoljenju finančne de¬ želne oblasti, ki se v ta namen, ako treba, sporazumi z glavnim ravnateljstvom tobačne režije. 39 Tako dovoljenje pa se sme za vsak kraj dati le onim gostilničarskim obrtom, katere obiskuje boljše, denarno občinstvo. Ako se je dovoljenje dalo, napravi prodajna oblast za domačega trafikanta posebno pro¬ dajno dopustilo (obrazec VI.). Pri izvrševanju takšne prodajne pravice pa ve¬ ljajo razen naredb §§ 60. in 61. še sledeča določila: 1. Zgoraj označeni tobačni izdelki se smejo do¬ bavljati le v izvirnih zamotib (zabojčkih, kasetah, kartonih) pri oni prodaji specialitet, katero je imeno¬ vala prodajna oblast; 2. dobavlja se z naročilnim listom; na njem mora biti razen številke prodajnega dopustila napi¬ sana tudi množina, vrsta in cena zahtevanih smotk in svalčic in podpisati ga mora domači trafikant ali njegov nadomeštnik; 3. prodajalec specialitet obenem, ko oddaja, na¬ piše zunaj na vsako dobavljeno zamotno enoto dan oddaje in številko prodajnega dopustila ter vrne na- ročilni list, potem ko je popravil morebitne pomote in računske napake in ko je potrdil izvršeno dobavo; 4. tobačnih izdelkov, ki jih hišni trafikant ni raz- pečal, erar v nobenem slučaju ne vzame nazaj; 5. od prodajne oblasti potrjena tarifa, na kateri so zaznamovane za prodajo dopuščene vrste in ko- madne cene, se mora pritrditi v obrtnem prostoru na očividnem mestu; 6. tobačni izvlečki se morajo v obrtnem prostoru hraniti na mestu, ki se je bil naznanil prodajni ob¬ lasti, preden je dala prodajno dovoljenje; pregledu¬ joči uradni organi morajo vse smotke in svalčiee, ki jih najdejo kje drugje skrite, zapleniti ter dovesti tovamiškouradni preiskavi; 7. prodajanje smotk in svalčic, ki so se dobavili na drug način, nego je označen pod točko 1. do 3., se kaznuje kot dohod ar stveni prestopek. Obrazec VI. 40 Končno določilo. § 63. Časne trafike. Določila o domačih trafikah je zmiselno uporab¬ ljati tudi za časne trafike, omenjene v prvem odstavku § 58. predpisa za oddajanje trafik. Z ostalimi časnimi trafikami je ravnati kakor z javnimi trafikami; podvržene so torej istim pred¬ pisom, kakor veljajo za te prodaje. 41 Obrazec I k § 3. C. kr. finančno . . . Poslovna številka Prodajno dopustilo za javne trafike. v (na) . je po razmerju ž napravljenega namestilnega zapisnika Opravičena vse tC) b a č ne izdelke splošne prodajne tarife s tobačnim izvlečkom vred, nadalje za splošno prodajo dopuščene specialitete režijske izdelave ter vrednostnice kdlkovnega in poštnega dohodarstva po veljavnih predpisih pro¬ daja konsumentom v hiši . Kolek za 2 kroni dne c. kr. 43 Obrazec II k § 14. C. kr. finančno Prigledni okraj : Izkaz o dohodkih in bremenih trafikant [in prodajal specialitet] v (število prebivalcev ) za čas od 19 do 19 Čisti donos v samostojni tobačni prodaji razpečanega postranskega blaga . K .v. . ■ brez zveze s kakim obrtom. lobacna . se opravlja - : ---- v zvezi z (s) .obrtom. Opombe : .../. ., dne . 19 c. kr. finančni podpis prodajalca. 44 Pouk. 1. K posameznim izdatkovnim postavkam je priložiti dotična izkazila. 2. Ako se tobačna prodaja izvršuje v zvezi z loterijsko kolek- turo, se sme skupnih izdatkov le po polovica priznati. Ako se tobačna prodaja opravlja kot postransko opravilo v zvezi s kakim obrtom, se smejo zaračuniti edinole stroški za dobavljanje mate¬ riala in obratni dobiček, le ob izredni izjemi tudi plača za pomožno silo (§ 30. pr. za tr.). 3. Ako se je tekom izkazne dobe višina posamnih redno (polletno, četrtletno, mesečno itd.) se ponavljajočih izdatkov iz- premenila, je izdatkovne postavke za vso dobo računiti na podstavi izmere poslednjega plačila. 4. Plača za prodajnega pomočnika (pomožno silo, nadomest- nika) se sme zaračuniti le, ako se je bilo dalo zadevno oblastveno dovoljenje in v kolikor se je dotični znesek odobril. 5. Kot manjši stroški se smejo vstaviti le taki izdatki, ki so pri opravljanju tobačnih prodaj samih neizogibni. Ako navedeni izdatki presezajo znesek po 50 K, se morajo podrobno utemeljiti. 6. Kosmati donos, ki se je bil dosegel v specialitetni prodaji pri pridržanih specialitetah, je preračuniti in vstaviti na podstavi poslednje prejemane opravnine. 7. Čisti donos v samostojni tobačni prodaji razpečanega po¬ stranskega blaga se vstavi na podlagi približne cenitve. 8. Druge okoliščine, ki so znabiti za presojo prejemkovne izmere pomembne, se morejo navesti kot « Opombe*. J 45 'T* r Obrazec III Tobačna dobavna knjiga trafikant 47 Tobačna dobavna knjiga. Pouk. 1. V dobavno knjigo mora trafikant pred vsako dobavo potrebovane tobačne izdelke (izvzemši razkošnostne smotke) vpi¬ sati po vrstah, zamotnih enotah in množinah (ali po teži), vpoštevaje nastavke in določila prodajne jarife. Pravtako je tudi vpisati po konsumentskih (tarifnih) cenah odpadajoče zneske, vsak zase in v njihovi skupni vsoti. Obenem, ko se vpiše naročba v dobavno knjigo, se mora izgotoviti na za to določeni uradni tiskovini naročilni list, ki se docela skladaj z vpisom v dobavno knjigo. Od skupne vsote se odštej 10 odstotni trafikantski dobiček; preostanek pokaže kupno ceno, katero naj trafikant plača. Naročilni list mora nato na ozna¬ čenem mestu trafikant s^m a ]j pa njegov nadomestnih datirati in podpisati. Vpisi v dobavne knjige in naročilne liste morajo biti raz¬ ločni in čitljivi ter se smejo napraviti načelno le s tintnim svinč¬ nikom, tinto ali pisalnim strojem. Morebitni neizogibni popravki se morajo napraviti na ta način, da ostane prvotni vpis čitljiv. Potrditi jih mora trafikant ali njegov sel v obrobni opazki s svojim podpisom. Strgati (radirati) je vsekakor prepovedano. Pokvarjene ali neporabne naročbe naj se v dobavni knjigi prečrtajo. 2. Da se je material izročil, potrdi dobavišče na dotični strani dobavne knjige na naznačenem mestu. Po drugi strani pa mora trafikant ali njegov sel potrditi pravilni prejem tobačnega materiala na naročilnem listu. 3. Trafikant ali njegov sel mora od dobavišča izročene izdelke, kadar jih prevzame, skrbno pregledati po njihovih vrstah, zamotnih enotah in množinah (ali po teži), zakaj na poznejše po- manjkljivostne očitke ali reklamacije se dobavišča ne bi mogla ozirati. 4. Tobačne naročbe, ki se vrnejo ob oddaji razkošnostnih smotk, je pridejati dobavnim knjigam kot priloge. 5. V enem mesecu dobavljeni tobačni izdelki se morajo ob mesečnem zaključku sešteti po vrstah in množinah (ali teži) in po konsumentskih (tarifnih) cenah in se vpisati v letni pregled, ki je pridodan dobavni knjigi in v katerem se tudi beleži denarna vrednost tisti mesec prejetih razkošnostnih smotk. Desetina za mesec preračunjene skupne konsumentske (tarifne) cene di trafikantski dobiček, razlika med obema vsotama pa skupno kupnino. 6. Popisane dobavne knjige in od prodajnega urada vrnjeni naročilni listi za razkošnostne smotke se morajo do 1. februarja prvega naslednjega leta potom oddelka finančne straže oddati ■ priglednemu okrajnemu vodstvu finančne straže. 48 Januar. 49 i Letni pregled. 51 Založne knjige folij Obrazec IV k 42. Naročilni list štev. trafikant. .v , dnd .. 19. Zgoraj napisani material sem v resnici prejel. podpis trafikanta. , dne podpis trafikanta ali sla. 19 52 Pouk k § 35. Načela za prodajo tobaka z avtomati. 1. Tobak z avtomati prodajati smejo le tobačni trafikanti (to je javni in domači trafikanti). 2. Tobačni trafikanti so temeljem svoje tobačne prodajne pravice upravičeni, prodajati tobak z avtomati, niso pa tega dolžni. 3- Prodaja z avtomati je dopuščena le za one izdelke, katere smejo tobačni trafikanti prodajati temeljem svoje tobačne prodajne pravice v svojih prodajnih prostorih. 4. Tobačni trafikant si sme med avtomati raznih ustrojev poljubno izbirati. Na vsakem tobačnem avtomatu mora biti pri vsaki vmetni odprtini jasno razvidno število in vrsta izdelkov, ki se dobč za vanjo vrženi novec, ter denar, ki se znabiti obenem dobi vrnjen. Tobačni avtomat javnega tobačnega trafikanta mora imeti razentega razločen napis z naslovom pripadajoče tobačne trafike. 5- Javni trafikant sme postaviti le en avtomat, in sicer le zunaj trafičnega prostora, neposredno ob njem ali pred njim, tako da je avtomat še mogoče smatrati za nerazdružen del trafike. Postavišče avtomata mora prej prodajna oblast odobriti. V kolikor je glasom obstoječih ostalih predpisov potrebno dovoljenje kake druge oblasti itd., da se postavi avtomat, se je treba prej pri prodajni oblasti izkazati z dovoljenjem te oblasti itd. 6. Domači trafikant sme imeti v rabi avtomatov, kolikor hoče, sme pa tobačne avtomate postaviti le v notranjščini svojih gostilničarskih prostorov (katerim pripadajo tudi v notranjščini realitet se nahajajoči gostil¬ ničarski vrtovi). Kateri kraj odmeni za postavišče, mu je dano na svobodno izber. 17 • Prodajni čas je za tobačne avtomate neomejen; brezpogojno pa je prepovedano, da bi trafikant sam ali njegovo pomožno osobje polnilo avtomat izven prodajnega časa, dopustnega za tobačno prodajo v trafičnem ali gostilničarskem prostoru. 8. Pri tobačni prodaji z avtomati se je zmiselno ravnati po določilih predpisa za trafikante; zlasti se ne smejo oddajati izdelki po višjih nego tarifnih cenah in se ne sme računiti nikak cenovni pribitek za zamot. Nedo¬ pustno je, polniti avtomat s tobačnim materialom, ki v ročni prodaji malo gre, ali ki je pokvarjen ali sploh neprodajljiv. 9. Tobačni trafikanti morajo stroške za prodajo z avtomati sami trpeti; obratnih izdatkov erar v nikakršnem slučaju ne povrne. Zatorej bi se tudi ne priznali stroški za prodajo z avtomati, ki bi se vstavili v izkaze o dohodkih in bremenih kot odbitna postavka. 10. Erar ne prevzame nikakršnega jamstva za tobačno prodajo z avtomati. Napram konsumentu jamči za redovito prodajo izključno le trafikant, v kolikor nima znabiti regresne pravice napram zalagatelju z avtomati. 11. Tobačna prodaja z avtomati je podvržena finančnooblastvenemu nadzorstvu, ki pa se razteza zgolj na ravnanje po teh načelih. 53 Pouk k S 42. Pouk, kako naj tobačni trafikanti dobavljajo razkošnostne (luksusne) smotke. § 1 . Izdelki se načelno šele potem izroče, ko se je plačal po odbitju 10odstotne prodajalske opravnine preostali del konsu- mentskih cen. Pri plačilih se morajo trafikanti posluževati poštnohranilnega nakaznega prometa. Dotični pouk se nahaja v pridodatku (priloga A). § 2 . Za naročbe smejo trafikanti rabiti izključno le uradne tiskovine (priloga B pridodatka). Naročbe je napraviti vedno v dveh izvodih in jih vročiti neposredno onemu prodajnemu uradu, kateremu je trafikant glede dobavljanja razkošnostnih smotk pridodeljen. V naročbah se morajo napovedati zahtevane množine posam- nih vrst v razpredelu «naroči se komadov® ter, se morajo vstaviti nanje pripadajoči denarni zneski po konsumentskih cenah vsak zase ter v skupni vsoti, 10 odstotna prodajna opravnina in plačljiva kupna cena pa le v vsoti. Razpredele obračuna — «vsota dolžnosti, imovina izza prejšnjih dobav, gotovo plačilo glasom p.-u. položnice in vsota plačila® — je pravtako natančno izpolniti. V razpredelu «naknadno plačljivo povračilo® je vstaviti, ako obstojajo, one zneske, katere je na uradni poziv poravnati vsled naknadne poprave kakega prejšnjega naročbenega obračuna. Naročbe je zaznamovati s tekočimi številkami, ki se prično vsako koledarsko leto z 1, nadalje jih je na za to določenem mestu datirati in svojeročno podpisati. Ime in stojišče trafikanta je vstaviti tudi v napis naročbenega obrazca. V naročbe se mora vpisavati razločno, in sicer edinole s črnilom ali tintnim svinčnikom. § 3. Naročbam je priložiti poštnouradne prejemnice in — ako naj se izdelki dostavijo z vožno pošto (glej § 7.) — razentega pravilno izpolnjene poštne spremnice. 54 § 4- Kar se tiče množine materiala, se morajo naročbe z ozirom na najmanjšo dobavo, katero pozna tarifa, tako urediti, da pripade na vsako naročenih vrst vsaj 25 komadov (en zabojček). § 5 . Obrazci za tobačne naročbe in položnice se dobe pri prodajnem uradu. Vendar je trafikant dolžan, da prvikrat za izročitev teh tiskovin zaprosi pristojna prigledna okrajna vodstva finančne straže, katera bodo pri dostavitvah prodajnega urada posredovala. Za nadalje potrebovane tiskovine pa se je oglašati neposredno pri prodajnem uradu. § 6 - Na mestu prodajnega urada stanujoči trafikanti morajo k vsaki materialni dobavi osebno priti ali pa poslati za prevzem poobla¬ ščenega zastopnika, katerega je prodajnemu uradu imenovati. Da je trafikant ali njegov pooblaščenec izdelke v redu prevzel, mora na onem izvodu naročbe, ki ostane pri prodajnem uradu, potrditi s svojim podpisom. Trafikantom zunaj sedeža prodajnega urada se dopošiljajo naročeni tobačni izdelki po vozni pošti na njihove stroške in ne¬ varnost. Morajo torej svojim naročbam priložiti pravilno izpolnjene poštne spremnice (§ 3.). Osebni prevzem materiala se tu ne potrdi. Zamotni stroški se trafikantu ne računijo. Naročeni izdelki preidejo v lastnino trafikantovo takoj, ko se oddajo pošti. En izvod naročbe se s poštno pošiljatvijo vrne. § 8 . Ob izročitvi izdelkov vrnjene tobačne naročbe rabijo kot priloge dobavne knjige in se ji torej morajo pridejati. Mesečni prejem razkošnostnih smotk se ob mesečnem za¬ ključku prenese v letni pregled, ki je pridodan dobavni knjigi. § 9 . Razkošnostne smotke vračati vobče ni dopuščeno; trafikanti morajo torej svoje naročbe urediti natančno po istiniti potrebi. Hranitvi razkošnostnih smotk je posvečati osobito pažnjo. Pouk k § 42. Priloga A. Pouk, kako se pri plačilih za tobačni material posluževati nakaznega prometa poštnohranilnega urada. Plačila za tobačni material, ki se bo dobavil pri kakem pro¬ dajnem uradu, se morejo položiti pri poljubnem poštnem uradu na poštnohranilni račun blagajne glavnega ravnateljstva tobačne režije; dotično poštnouradno prejemnico sprejme tobačni prodajni urad kot zadostujoče izkazilo o plačilu. Torej se naročeni tobačni material izroči, ako se prinese poštnouradna prejemnica. Prodajalec dobi pri prodajnem uradu na ustmeno ali pismeno izraženo prošnjo brezplačno potrebne položnice, ki se glase na račun blagajne glavnega ravnateljstva tobačne režjje na Dunaju in ki imajo stojišče prodajnega urada že natisnjeno na položnici (v ožjem pomenu). V nakazilnem prometu položena plačila je v naročbi navesti na za to določenem mestu obračuna, pri čemer je povedati poštni urad. Rabiti druge položnice, nego jih je dal dotični prodajni urad (n. pr. davčne plačilnice), ni dovoljeno, ter bi imelo za posledico, da bi se plačilo pri izvršenju naročbe smatralo za nestorjeno, dokler se ne bi zadeva uredila. S položnicami, dobljenimi pri prodajnih uradih, se ne more ničesar drugega poravnati pri državnih blagajnah, nego plačila za tobačni material. II 56 Pouk k § 42. Priloge B. Postavka štruce .z dnč folij . Tobačna naročba štev. tobačnega trafikanta v Vrednost izročenih tobačnih izdelkov po konsumentskih cenah Odšteje se 10 odstotna prodajalska opravnina. Torej se plača kot kupna cena . .. Naknadno plačljivo, povračilo. Vsota dolžnosti . . Plačilo , ...... ,zza prejšnjih dobav. . Gotova plačila glasom priložene p.-u. prejemnice .... Vsota plačila . . imovina Torej preostane za trafikanta preostane Y • ■ Zavil: C. kr. kot odobrujoči urad. Potrdilo o oddaji materiala: Potrdilo o popregledu : Potrdim prejem zgornjih izdelkov: dne 19 trafikant. trafikant. 57 Obrazec V k § 59. C. kr. finančno . Poslovna številka . i Prodajno dopustilo domače trafike. upravičen, , . v v . ie -—- da, ravnaloc se po veljavnih J upravičena, J r J predpisih, v svojih obrtnih prostorih komadoma oddaja svojim gostom smotke, svalčice ter tobak za pušenje v zavojčkih in listih, ki se dobivajo v javnih trafikah okraja. dnč 58 Obrazec VI k § 62 . C. kr. finančno Poslovna številka Razširjeno prodajno dopustilo za Kolek za 2 kroni domače trafike. v upravičen, , . v i • le t~v da, ravnajoč se po veljavnih predpisih, v svojih J upravičena, J J J obrtnih prostorih svojim gostom razen smotk, svalčic ter tobaka za pušenje v zavojčkih in listih, ki se dobe v javnih trafikah okraja, oddaja komadoma tudi še naslednje smotkovne in sval- čične vrste tarif za domače in inozemske specialitete, in sicer: dnč c. kr. ■ NARODNA rN UNIVERZITETNA ■KNJIŽNICA