St. 48-49 (1738—39)Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 9. decembra 1982 Cena: 12 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI klas prekratki Mladost v besedi, pesmi in spretnosti 1982 15. decembra v Krškem Področno tekmovanje pod tem naslovom bo za posavske tri občine potekalo tokrat v sredo, 15. decembra, ob 16. uri v veliki dvorani krškega Delavskega doma Edvarda Kardelja. Gostitelj - občinska mladinska organizacija iz Krškega in organizator -medobčinski svet ZSM za Posavje sta poskrbela, da se bodo tri ekipe, v katerih bodo po trije vojaki iz garnizije JLA v Cerkljah in trije mladinci, dobro počutili. Osnovno gradivo za letošnje tekmovanje, ki ga pripravljata komanda ljubljanskega armadnega območja in republiška konferenca ZSM Slovenije, je knjiga Edvarda Kardelja »Socializem in vojna.” Mladinci in vojaki bodo skušali pokazati ob teoretičnem znanju še številne spretnosti od orientacije z buso-0 Pa do ravnanja s prvim povojem in zaščitno masko. Med Prireditvijo, na katero je vstop prost, pa bodo mladi izvajali j,'f.ni Program, ki bo morda odločilno vplival k splošnemu v isu žirije, ki bo odločala, kdo Pojde na republiško tekmovanje 0 dnevu JLA - 22. decembra. Ob koncu tedna bo prevladovalo oblačno vreme s padavinami. Zgodovina je bogatejša Možnih je več tem o spominskem območju Gorjanci — Zumberak — Znanstveni sestanek prestavljen na november Enotnost ne le o ciljih, ampak tudi o poteh Še živimo „iz rok v usta” Medobčinski svet ZK za Posavje o gospodarskih težavah, ki povzročajo nejevoljo in zaskrbljenost — Zadolženost posavskega gospodarstva se še povečuje SPOMLADI BO MANJ ČAsa - Letošnji sneg še odlaša, kar dobro dene kmetovalcem, pa tudi vinogradnikom. Za mnoga dela bo spomladi manjkalo časa, saj vinograd med prvimi pokliče vestnega vinogradnika, zato je potrebno nekatera dela opraviti že v jeseni. Ožiganje kostanjevnih stebričkov ni lahko delo. Kljub mrazu, kije v teh dneh nekaj svoje moči že pokazal, skupino na sliki obliva pot. Da bodo stebrički vzdržali v zemlji vsaj 30 let, jih ie na koncu potrebno „okopati“ še v odpadnem avtomobilskem olju. (Foto: J. B-iil.il ,,Oceniti, kakšno je politično razpoloženje ljudi in koliko smo se pripravljeni soočiti s sedanjimi težavami," tako je opredelila smoter seje medobčinskega sveta ZKS za Posavje 1. decembra v Krškem sekretarka Božena Ostrovršnik. Suhoparno napoved prve točke dnevnega reda „ocena varnostnopo-litičnih razmer v Posavju skozi aspekt idejne in akcijske enotnosti" so v odkriti razpravi močno gospodarsko obarvali, kajti podlaga za razpravo je bilo.poročilo podružnice SDK Krško o gospodarskih dosežkih v letošnjih devetih ipesecih. Ob tem, da so poudarjali, da so podatki že malce zastareli in je zato težko pričakovati sprotno ocenjevanje in pa predvsem pravočasno reševanje težav, je bilo le premalo odzivnosti na uvodni „izziv”. Da je gospodarski položaj resen, dovolj opozarja preko 110 milijonov dinarjev izgub, še bolj pa skrb, da se jim lahko pridruži že ob zaključnem računu še deset de- i.: -.1 meji rentabilnosti. Med osmimi izgubarji pa niso navedeni še nekateri kolektivi s sedežem izven Posavja niti občinske zdravstvene skupnosti. Zadolženost posavskega gospodarstva raste, prav tako so močno narasle obresti za posojila. Za premagovanje nelikvidnosti rabijo tozdi sredstva skladov, predvsem sklada skupne porabe, pozneje pa le stežka iz tekočega priliva vrnejo denar v sklade. Med prekoračitelji, oziroma kršitelji preveč izplačanih osebnih dohodkov je, kot kaže, v najtežjem položaju krški tozd novomeškega Pionirja, ki bi moral poračunati 15 milijonov dinarjev, ob tem pa ima že 11 milijonov izgube. Tudi brežiški O -m■riiinfrirfuti-- m branžni sporazum in Prevoz še čaka težko breme poračuna. Izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Štern je poudaril, da morajo komunisti več delovati znotraj SZDL, sindikatov in občinskih izvršnih svetov. Zlasti v sindikatih bi morali na prvo mesto postaviti vprašanje osebne porabe. „Različna so merila pri razvrščanju delovnih organizacij v predalčke prekoračiteljev in kršiteljev od občine do občine, v glavnem pa precej mimo," je dejal Štern. P. PERC o REORGANIZACIJI zdravstva v POSAVJU Medobčinski svet Zveze sindikatov za Posavje in svet posavskih občin sta sklicala 3. decembra v Krškem posvet o osnutku družbenega dogovora o merilih za samoupravno organiziranje delavcev zdravstvenih organizacij v Sloveniji. Ob tem «? Predstavniki občinskih zdravstvenih skupnosti, zdravstvenih domov in lekarn ter občinskih izvršnih sve-ov razpravljali zlasti o tem, kaj snutek prinaša novega za Posavje, -notni so si bili v tem, da so v regiji vedno preveč razbiti med celjsko ,udr0me*0 reg'j°- Govorili so tem’ da ki morali upoštevati skladb ^ b‘ blle V Pohticnimi usmeritvami. kovaiann«!uOVna skuPina naJ bi obli' ziranos« j samouPravne organi-bi še K i- avstva v Posavju, ki naj “olj Približal zdravstvo ljudem. „Ko smo ustanovili skupnost spominskega območja Goijanci — Zumberak, smo želeli, tako kot smo to delali v NOB, s skupnimi močmi najprej zbirati, nato proučevati in urejati podatke o NOB, ustrezno obeležiti dogodke iz NOB ter s skupnimi močmi pospešiti razvoj območja, ki zajema osem občin z obeh strani meje. Strokovno znanstveni sestanek o Žumberku in Goijancih v NOB naj bi bil torej uresničitev ene od nalog, ki smo sijih zadali ob ustanovitvi skupnosti spominskega območja." Tako je dejal o pripravah na simpozij predsednik organizacijskega odbora general Rade Bulat na seji odbora, ki je bila v Zagrebu 2. decembra. Prvotno je odbor načrtoval pripraviti strokovno znanstveni sestanek v Novem mestu konec maja NIČ VEČ CICIBANI - Pred 29. novembrom, dnevom naše domovine, je bilo na vseh dolenjskih šolah še posebej slovesno. Prvošolčki so se zaobljubili pred pionirsko zastavo, sprejeli pionirske kapice, rute in izkaznice. Sprejeme v pionirske organizacije so povsod povezali s kulturnimi programi, namenjenimi 40-letnici pionirske organizacije. (Foto: Alenka Pezdirc, OŠ Katje Rupena, Novo mesto) SINDIKAT O PRIPRAVAH NA ZAKLJUČNE RAČUNE Medobčinski svet Zveze sindikatov za Posavje, bo v torek, 14. decembra, pregledal gospodarjenje organizacij združenega dela v Posavju v letošnjih devetih mesecih. Na seji v Krškem bodo posvetili pozornost zlasti izvoznim rezultatom, spregovorili pa bodo še o pripravah sindikatov na zaključne račune posavskih delovnih kolektivov za letos. * * * ★ * *■ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ * * ★ prihodnjega leta. Na seji v Zagrebu so ugotovili, da je rok neuresničljiv. Gradiv še ni, popoln ni niti seznam avtorjev, tako da bo moral organizacijski odbor opraviti še veliko dela, da bi simpozij izpeljali v novembru prihodnjega leta. Organizacijskemu odboru je doslej prijavilo svoje teme okoli 35 avtorjev; vendar vse ne sodijo v tematiko Žumberak in Gorjanci v NOB. Res pa tudi je, da v tem trenutku tudi ni znan delež slovenskih avtorjev. Doslej so svoje teme prijavili le Mara Rupena - Osolnik (O delovanju narodnoosvobodilnih odborov v Beli krajini), akademik Janez Milčinski (O partizanskih bolnišnicah v Žumberku), Jože Penca (O narodnoosvobodilnih odborih in bolnišnicah na Gorjancih) in še nekateri drugi. Predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Bojan Plave je zagotavljal, da bo SAZU kot soorganizator zagotovila 10 do 15 slovenskih prispevkov. Člani odbora so na seji posebej opozorili, na področje Gorjancev in Žumberka pokriva večje število muzejev, žal pa strokovnjaki iz teh inštitucij niso prijavili svojih referatov, kar seveda ni najbolj prav. IVAN KRAŠKO- POBRATENJE ZA PRAZNIK - Osrednja slovesnost za letošnji praznik občine Metlika - praznujejo ga 26. novembra v spomin na partizanski napad in uničenje italijansko-be-logardistične postojanke na Suhorju pred 40 leti — je bila v prostorih Novolesovega tozda Tovarna kopalniške opreme v Rosalnicah pri Metliki, kjer so odprli novo skladiščno proizvodno dvorano. Ob tej priložnosti sta na slavnostni seji predsednika občinskih skupščin Metlika Janez Gačnik in sosednje hrvaške občine Ozalj Ivan Tusič podpisala listino o pobratenju (na sliki). To je le potrditev že doslej zelo tesnih, vsestranskih prijateljskih in drugih stikov med sosednjima obkolpskima občinama. Na slavnostni akademiji na Suhorju pa sta se pobratili krajevni skupnosti Suhor in Stipan iz hrvaške občine Vrginmost. (Foto: A. Bartelj) Potrpežljivost ni brez mej Marjan Orožen prisostvoval seji predsedstva novomeškega sindikalnega sveta — Breme stabilizacije je nujno porazdeliti, da ne prizadene le delavcev — Izvozniki udarjeni ..Ugotavljam, da je sindikat v novomeški občini s svojo aktivnostjo vpet v razreševanje ključnih problemov, v iskanje poti iz težavnega gospodarskega položaja in v vsa stabilizacijska prizadevanja naše družbe," je med drugim dejal predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen na ponedeljkovi seji predsedstva novomeškega občinskega sindikalnega sveta, razširjenega s predstavniki vodstev ostalih družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta, občinske skupščine in nekaj delovnih organizacij. Ko jc predsednik novomeškega sindikalnega sveta Janko Goleš predstavljal novomeško občino, devetmesečne gospodarske rezultate, trenutne gospodarske razmere in dejavnost sindikata na vseh ravneh, so seveda prišli na dan vsi problemi, ki pestijo združeno delo od slabe preskrbe s surovinami in repromateriali do težav z izvozom, iztrošeno tehnologijo, nizkimi osebnimi dohodki itd. Sindikat pri vsem tem ne stoji ob strani, seveda pa bo moral storiti še več (pa ne samo v novomeški občini), naj gre za načrte in njihovo uresničevanje, za boljše gospodarjenje in obračanje sredstev, izvoz, investicije ali delitev dohodka in nagrajevanje pri delu. Pri tem je bilo tudi poudarjeno, da ni prav, da tudi v drugih občinah ne kaznujejo kršiteljev družbenega dogovora tako kot v Novem mestu, kar je lahko še precejšen udarec samoupravljanju. Ko so govorili o trenutnih gospodarskih zagatah, seveda skoraj nihče ni mogel mimo izvoza, v katerega je novomeško gospodarstvo usmerjeno v veliki meri. A pri tem se srečuje s tolikšnimi težavami, da so vsi po vrsti postavljali vprašanje, kaj je z zaščito izvoznikov in s spodbujanjem izvoza, zakaj v glavnem že sedaj velikim izvoznikom nalagati največje zahteve po večjem izvozu. Kako dolgo in daleč lahko nalagamo breme stabilizacije, napak preteklosti, slabe investicijske politike in neracionalno porabljenih tujih kreditov na ramena delavcev preko osebnih dohodkov?. Le-ti so v občini precej pod republiškim in jugoslovanskim povprečjem, čeprav gospodarski rezultati; posebno upoštevajoč izvoz, le niso tako slabi, po 1MV pa tudi ne moremo kar naprej soditi vsega gospodarstva. Z. LINDlC-DRAGAS UREDNIŠTVO V GOSTEH Ena redkih krajevnih skupnosti v metliški občini, katero novinarji Dolenjskega lista še nismo obiskali s t. i. uredništvom v gosteh, je LOKVICA Priložnost za daljši pogovor o raznovrstnih dogajanjih, uspehih, težavah, željah in načrtih bodo imeli krajani Lokvice in drugih vasi te krajevne skupnosti v sredo, 15. decembra. Novinarji jih bomo pričakali ob 17. uri v lokviškem gasilskem domu. 1 S * N I N I S I s I % I s Pred delegati je zvezna resolucija o razvoju v letu 1983_________________________________ Sodeč po temeljnih podatkih osnutka zvezne resolucije o razvoju v letu 1983, bomo prihodnje leto jedli „bolj kruh kot potico", gospodarski položaj je tak, da bomo začeli januar s številnimi težavami, ki so se nakopičile v preteklih desetih ali več letih. Pravijo, da osnutek zvezne resolucije realno odseva stanje, doslej smo bili namreč vajeni resolucij, ki stvarnosti niso priznavale, kaj šele, da bi temeljile na njej, čeprav seveda vednost, da je bilo tako, sedanjega stanje v ničemer ne popravlja. Kljub večji stvarnosti pa osnutek zvezne resolucije vsebuje tudi podatke, ki nimajo najboljšega pokritja. Kako je na primer mogoče načrtovati povečanje industrijske proizvodnje za 2 odstotka, ko pa je rečeno, da morajo biti investicije v osnovna sredstva manjša za 20 odstotkov? Je mogoče ob za toliko povečani industrijski proizvodnji povečati izvoz za toliko, kot načrtuje resolucija? Lahko, bo kdo rekel, vendar ob zelo zmanjšani ponudbi na domačem tržišču. Majhna ponudba, visoke cene, ki najbrž ne morejo biti zamrznjene v nedogled. Ali pa povečanje zaposlenosti, ko vsi vedo, da je splošna razvojna politika restriktivna! Mar to pomeni, da se na ravni zveze zavzemamo za neproduktivno zaposlovanje, kot hkrati vemo, da imamo že zdaj skoraj tretjino več zaposlenih, kot to »dovoljujejo" svetovni standardi? Podobno je tudi s strateškimi cilji osnutka zvezne resolucije, ki načrtuje, da morajo imeti prednost pri razvoju domači energetski viri, hrana in črna ter barvna metalurgija. Lepo in nadvse logično. Vendar od kod denar, ko bodo investicije v osnovna sredstva zelo okleščene, sredstva za omenjene tri ključne postavke pa se po sedanji praksi zbirajo izključno s prostovoljnim združevanjem po poti samoupravnega sporazumevanja? Seveda nimamo nič proti samoupravnemu sporazumevanju, samo zanimanje za bazične panoge ni ravno veliko. Katera resolucija lahko ljudem odgovori na vprašanje, zakaj v zadnjih osmih letih domala vsi osnovni pokazatelji gospodarjenja kažejo negativen trend? In to v obdobju, ko smo samo za uvoženo najmodernejšo opremo plačali 15 milijard dolarjev, ko smo za nove investicije porabljali 40 odstotkov družbenega proizvoda. Ne glede na vse lepotne in druge napake ter protislovja je zvezna resolucija o razvoju v letu 1983 tu, pred delegati zvezne skupščine. Bolj stvarna kot kdajkoli, domala tako kot čas, v katerem živimo. S cilji nedvomno vsi soglašamo, vprašanje je samo, kako dosledno smo pripravljeni kreniti po poteh, ki peljejo do njih. M. BAUER ruženi referendumi za porodniškega uspeli samo v treh krajih novembra so po vseh zan na območiu novomeške uge izvzemši Suho krajino, r 50 odložili na 8. december, ,, .re*crcndumih odločali o uve-k * ,?°rodn'(“kega dopusta za .^enslce’ skratka za pravi-> kot jih ima delavka, obenem ni ud‘ te obveznosti. Te res tolikšne, da bi lahko bile , te slab uspeh. sta £ravno so se na raznih se-hkth s kmetovalci že leto dni rSovarjali o taki možnosti, so ostno udeležbo in število gla-Mir Za®otovd‘ samo v Straži, ni peči in Novem mestu. V jek n./iu ‘n Škocjanu, kjer pa met'js,Vo najbolj razvito, re-ta ,endum ni uspel, predvsem za-t.Ql prepičle udeležbe. V Šen-l)j/neju so manjkali 4, da bi jih volil prosite starše, naj vam kupijo katero izmed teh knjig. * DAMJANA BRATKO Vib OŠ Šentjernej moj otrok je drugačen Prva razočaranja staršev Z vstopom v šolo se pričenja pri otroku obdobje tako imenovane družbene socializacije. Do sedaj je bila družina tista, ki je odločilno vplivala na razvoj otrokove osebnosti. Z všolanjem pa se ta vpliv razSr; na življenje v šolski skupini in na vse, kar šola vključuje. Nekateri avtorji sploh menijo, da je najvažnejša naloga šole, da otroka nauči živeti med ljudmi. Nekateri otroci imajo s prilagajanjem na življenje v večji skupini velike težave. Cepray je za marsikoga ta korak že podprt z izkušnjami iz vrte*, pomeni za otroka šola le nov svet skupnosti, v katerem ga čakajo drugačna pričakovanja, zahteve, čustveno vzdušje, kot jih je bil navajen prej. Vsem otrokom pomeni šolanje zahtevo, da se prilagodi skupin* otrok, ki imajo podobne potrebe kot on. Učitelj kot nadomestnik staršev prenese vzdušje domače varnosti in sprejetosti v situacije, kjer se mora otrok postopoma učiti zadovoljiti lastne potrebe z lastnim trudom- U®* se delati in igrati skladno z drugimi. Uči se, kaj se pravi biti enak med enakimi in kaj sc pravi biti vsi. Vse to bo otrok lažje dosegel, če prihaja v prvi razred z zadovoljenimi potrebami po varnosti, toplini, sprejetju in uveljavljanju. Otroci z negativnimi izkušnjami v predšolskem obdobju (to so otroci, katerih starši posegajo po alkoholu, se pretepajo, ali takih staršev, ki so jim otroci odveč; ki za najmanjšo stvar stresejo nanje svojo jezo in bes; ki so prezahtevni, preveč natančni in vestni, ko jim otrok ničesar ne naredi prav; ki so prezaposleni zaradi stalne dirke za višjim standardom in z“* otroke nimajo časa) začnejo počasi zgubljati občutke varnosti, Pr'” padnosti in samozaupanja. Nemočni so, da bi karkoli spremenili. Nekaj čutijo in doživljajo in ta doživljanja morajo na neki način tudi pokazati-Pokažejo jih pa običajno z negativnim vedenjem. V šoli so nemir;11’ klepetavi, težko vodljivi, agresivni do sošolcev, učiteljem odgovarjajo, včasih so preveč izoliram, najpogosteje pa so učno manj uspešni. Doma se težave kažejo še kako drugače. Pojavijo se močenje postelje, dnevno močenje, blatenje hlačk, kraje, laži in nočni strah. lako so pritožbe učiteljev čez prvošolce običajno pritožbe zarad1 vedenja, manj zaradi šolske uspešnosti. Starši teh otrok pa imaJ0 ponavadi zgrešena merila in vrednote, s katerimi ocenjujejo svojega otroka, so v nasprotju s svojim lastnim vedenjem. Sledijo prva razočara; nja. Zapomniti pa si moramo: tisti otrok, ki je najbolj divji, ki najbolj kriči, klepeta, ki nas najbolj odklanja, našo pomoč najbolj potrebuje-Njegov klic na pomoč je nam odraslim nerazumljiv — nenavaden, ** otroka pa edino izrazno sredstvo. Otrok potrebuje pomoč, ki mu J° i lahko nudi ob sodelovanju staršev in učitelja šolska svetovalna služte, je organizirana na šoli, sicer pa ustrezen strokovnjak v dispanzerju ** mentalno zdravje, svetovalnem centru, vzgojni posvetovalnici itd. Prof. MIRA ŠLUGA. klinični psiholog 4 DOLENJSKI LIST Št. 48 49 (1738-39) 9. decembra SPOSOJENO TRNJE — Dosti ljudi bi prešlo z besed na delo - samo bojijo se, da se ne bi umazali. /Iz Politike ekspres/ Še: Tudi kokoši na poskusni vožnji Odgovor na polemiko Filipa Robarja o obravnavi romskih delinkventov KAMERA ODKRIVA ZA — Stanovanjski bloki na Zagrebški cesti v Novem mestu' Postajajo pravo malo »plinsko oporišče". Posneli smo balkon v bloku št. 12. Stanovalci so se tako dobro oborožili za naslednjo plinsko krizo, v minuli pa so očitno zmagali tigovci Skladišča na Cikavi, saj je v teh dneh mogoče dobiti polno jeklenko ob vsaki uri, za 1712 din pa še jeklenko. (Foto: J. P.) Nedvomno ima tov. Robar prav, ko trdi, da Dolenjski list občasno (on sicer trdi da dosledno, za kar pa nima dokazov) v svojem poročanju o delu sodišča in organov pregona, „kadar je govor o Romih, uporablja množinsko obliko označevalca". Tudi to je res, da so storilci iz vrst Romov največkrat označeni poimensko in dostikrat tudi narodnostno. Toda zakaj? V vseh poročilih, tudi organov pregona, je vprašanje romske kriminalitete obravnavano posebej in zaradi svojih posebnosti (struktura kaznivih dejanj, storilcev, lažne solidarnosti, prikrivanju itd.) zahteva posebno obravnavo. In prav zaradi specifičnosti romskih deliktov (Dolenjci in še posebej dolenjski kmet SPOSOJENO TRNJE — Nekdaj so se pri nas mnoge trgovske hiše imenovale Nama. Zdaj bi se morale Nema. — Do včeraj smo imeli najboljši sistem. Potem so se začela presenečenja na domačem terenu. /Iz Večernjih novosti/ TKS vlaga v gostilne Pojasnila in mnenja k športnemu komentarju (DL 2. XI. ne bi zvonila le ena plat 1 sem se odločil odgovoriti listi|lny*U B' ki v Dolenjskem novembra razlaga bralstvu > praviceno in nenamensko tro-nosH*®«1te!,esnokulturne skup- vsei za H resnici je šlo pri ysej zadevi za tole: 1. Kegljaški klub je ostal brez »SS® pogoja za nadaljnje delo. na katerem so vadili in tekmovali, je dotrajalo. Gostilničar, katerega last kegljišče je, ga je bil ft^jen adaptirati ob pomoči _i ™ Ker klub sredstev nima, seje oornil s prošnjo za kredit na TKS. O »h 1 a. kredita je sklepalo pred-za a u ’ kredit je bil odobren dobo 45 dni s 16-odst. obrestmi, podpisana je bila pogodba, menica, »■lava. - skratka vse, kar sodi k ““Obritvi posojila. Poleg tega sredstva niso bila izločena iz programa dejavnosti TKS, torej ne moremo govoriti o oškodovanosti katerega koh drugega kluba. .2- Športni dinar je res težko pristužen, vemo. To čutimo na la-t tco'žl' Metliški športni klubi se težko prebijajo z odobrenimi sred-n« J3*0- 50 Pr' potrošnji le-teh natančni in prav nič razpisni Marsh J naredimo sami O tem priča tudi ena kvadratnega metra novozgrajenih športnih površin. ^aDisal bom točno številko n ,.ne8a kredita, da ne bi tov. miir ??v5yal hU(li z »več deset I"“J°ni . Gre natančno za 300-P00 Czl dm' Ck*ni odborov TKS vedo, S® SL* šel metliški športni dinar, zentz !le b‘ poslovala brez repre-nla/nC?’»brez Potnih stroškov, brez Plačanih funkcionarjev. delom ii^k', kegljaški klub je z dn.ii? kazal, da zasluži tudi širšo D„m'ino.Podporo, ki je je bil vse P malo deležen. Deloval je v nemo-obi»w P°80iih> v Prvi vrsti brez NihzJ 23 .vadt><) in tekmovanja. JUT1 m ntogel zagotoviti novo-z “dovoljiti so se pač morah tudi ni JSAlm kegljiščem". Le to pa “i ni več ustrezalo. doznv«0teiV kai budnega, če so šli v dogovor z lastnikom k„»iii^o9 nnhro. o.is. meiiiKa o Pobratenega KK ZDOMCEV Nemčije. Tako je prišlo od dogovora o adaptaciji kegljišča in v zvezi s tem do dodelitve posojila. Vendar pa je SDK posojilo zavrnila, denar je bil vrnjen TKS, ljubitelji obiranja kosti pa so prišli na svoj račun. Ve rjetno je bila pojedina slastna, četudi so grizli v prazno. CVETO RUS, tajnik TKS Metlika Ob športnem komentarju „TKS vlaga v gostilno? “ sem dolžan napisati nekaj podatkov, ki bodo pojasnili 'ravnanje metliške TKS tudi z druge strani. Kegljaški klub Metlika združuje v svojih vrstah pionirje, mladince in člane. Imamo tudi žensko ekipo. Metliški kegljači so dosegli na najrazličnejših tekmovanjih vidne uspehe, in to v glavnem zato, ker marljivo trenirajo, četudi dajejo za to denar iz lastnih žepov. Edino kegljišče, ki jim je na razpolago, pa je »birtijsko". Pred obnovitvijo je bilo že precej dotrajano, vadba je bila še komaj mogoča. Zenska ekipa se. je vozila trenirat v Semič, seveda na stroške posameznic. Da bi dobila Metlika novo kegljišče v družbeni lasti, si nihče ne upa niti sanjati. Smo pa o tem večkrat razpravljali s predstavniki DPO, SOb in TKS. / Lastnik »gostilniškega kegljišč a" se je odločil za adaptacijo, pod pogojem, da mu pri tem pomagamo. Ker KK Metlika nima skoraj nikakršnih sredstev, kegljišče pa naj bi bilo zaradi bližajočih se tekmovanj preurejeno kar najliitreje, smo se obrnili po pomoč na TKS Metlika. Pomoč gostilničarju v obliki posojila za dobo 45 dni se mi ne zdi vredna tako ostre obsodbe, kot je to storil B. Budja, saj je lastnik kegljišča človek, ki je našemu klubu veliko pomagal. Nemalokrat potrpe-žljivo čaka na plačilo uslug, udeležuje pa se tudi vseh tekmovanj v naši občini in zunaj nje. Menim, da je razpolagal B. Budja s preskopimi podatki in da je s svojim pisanjem užalil prav ljudi, ki so največ storili za razvoj kegljaškega športa v Metliki. S tem nam je storil medvedjo uslugo. SLAVKO BARIČ, tehnični vodja KK Metlika jih nedvomno dovolj dobro poznajo) lahko govorimo, ko obravnavamo vprašanja kriminalitete, kar o posebni veji, ko gre za obravnavo romskih kaznivih dejanj. Morda smo na Dolenjskem pri tem celo izjema, kar pa spričo vse bolj naraščajočega kriminala med Romi (te podatke bom predstavil v obsežnejšem zapisu) ni prav nič naključnega. Povsem pa se strinjam s tistim delom Robarjevega zapisa, ki govori o nujnosti razrešitve »izjemno zaostrene konfliktne situacije med Romi in ostalim prebivalstvom Dolenjske, zlasti še občine Novo mesto". Toda vprašanje je, če je takšno pisanje v obliki vzvišenih fraz tista prava pot, ki vodi korak naprej v reševanju teh vprašanj. Konec koncev ne moremo kar tako mimo kmeta, ki se skozi vsp leto peha za pridelek, redi živino, na koncu pa ugotovi, da sadove njegovega dela pobira še nekdo drug. Fraze in besedičenja kmetom ne bosta nadoknadila škode, Romov pa ne navadila dela in drugačnega življenja! O očitkih na račun kršitev novinarskega kodeksa ne mislim izgubljati besed. Za takšne očitke je namreč potrebno bolje poznati in predvsem razumeti novinarjevo delo. BOJAN BUDJA Novo mesto Še: Je danes res čas za »funkcijski dodatek”? Pomisleki k odgovoru oziroma pojasnilu »Gorjancev" Ne vem, ali naj polemiko o funkcijskem dodatku pričnem s priznanjem, da me je odgovor »Gorjancev", ki sem ga sicer pričakoval, po svoji vsebini vendarle presenetil, ali s svežo 'novico, da so razprave po tozdih dale pristanek za uvedbo položajnega dodatka vodilnim delavcem v višini 4 do 5 tisoč dinarjev? Oboje zasluži nekaj besed. Odgovor »Gorjancev", ki naj bi ga napisal predsednik centralnega delavskega sveta Janez Samsa, povsem odkrito priznava, da gre pri »Gorjancih" za poskus vzpostavitve razmerja med osebnimi dohodki, tako da bi vodilnim delavcem poslej izplačevali položajni dodatek. Čeprav ne gre za nikakršno sistemsko rešitev, so pri »Gorjancih" za takšno potezo vendarle našli dovolj argumentov. Eden med njimi je navajanje osebnih dohodkov vodilnih delavcev, ki se gibljejo med 20 in 24 tisoč dinarjev. Ob tem moram dodati, da tudi marsikje drugje nimajo večjih dohodkov, pa o uvedbi funkcijskega dodatka še niso razmišljali. Tudi to, da od sedanjih vodilnih delavcev »Gorjancev" trije odhajajo v pokoj in zanjo zaradi nizkih osebnih dohodkov ne dobe nadomestila, ne sme in ne more biti opravičilo za ravnanje, ki je sprto z vsemi družbenimi prizadevanji. Rekel bi, da je vzrok, zakaj v »Gorjance" tako tež ko pritegnejo strokovni vodilni kader globlji, da mu botrujejo ne najbolj zdrave razmere v kolektivu, česar tudi še tak položajni dodatek ne bo odpravil. Še nekaj je v odgovoru »Gorjancev", kar zbada v oči: želja po hierarhiji v višini osebnih dohodkov, povezana s položajem. Ali z drugimi besedami: direktor ne sme imeti nižje plače od delavca, pa če ta dela še tako težaško delo. Čeprav »post festum", vendarle ne bo odveč nekaj besed o poti do pobude in njene uresničitve, ki jo pri »Gorjancih" označujejo kot docela samoupravno. Kako je mogoče govoriti o enotnih stališčih osnovnih organizacij ZK in konference zveze sindikatov, ko pa delavci v »Gorjancih" (vsaj tisti, s katerimi sem govoril, in teh ni malo) nasprotujejo uvedbi položajnega dodatka/ kar je spričo njihovih osebnih dohodkov tudi povsem razumljivo? Povsem nesmiselno je zato trditi, da je bila pot do pobude za položajni dodatek spontana, kajti jasno je, da je pobu- da prišla iz vrst tistih, ki jim je dodatek namenjen. Za konec še tole: Namenoma je v uvodu puščen dvom, ali je v prejšnji številki objavljeni odgovor Gorjancev resnično napisal predsednik centralnega delavskega sveta. Podenj se namreč ni podpisal, medtem ko je na spremnem dopisu podpis glavnega direktorja. Še nekaj podkrepljuje dvom: to, da naj bi bil tovariš Samsa po izjavah nekaterih kolegov iz Gorjancev v času, ko naj bi pisal odgovor, na službeni vožnji s tovornjakom .... BOJAN BUDJA Padli na izpitu Zakaj v Kočevju pri prodaji plina ni kartonov? Zadnje čase so odgovorni za prodajo plina v Kočevju mnogokrat slisali grajo občanov, saj razdeljevanje plinskih jeklenk ni steklo tako, kot bi moralo. Te kritike so povsem upravičene, posebno še, ker so odgovorni vedeli, da v Kočevju že nekaj mesecev ni gospodinjskega plina, vedeli pa so tudi, kdaj bo prispela v mesto prva pošiljka. Zato so imeli dovolj časa, da bi lahko pripravili evidenčne kartone, ki bi jih razdelili gospodinjstvom in s katerimi bi občani prišli po plin. Tako gotovo ne bi prišlo do tega, da so se čakajoči na dragoceno energijo skoraj stepli v vrstah. Zanimivo je, da so v vseh ostalih mestih v Sloveniji pravočasno uredili kartice. Zakaj smo prav v Kočevju zadnji? Menim, da bi lahko uredili razdeljevanje plina z evidenčnimi kartoni enotno za vso Slovenijo. Prodajalec plina pa je celo omenil, da bi vodili evidenco vseh tistih tev, ki imajo plinske ilnike. Tako bi bilo veliko manj problemov pri prodaji plina. Toda, žal, v Kočevju tudi takšne evidence ni. IVAN RAZPOTNIK Kočevje NAJMLAJŠI NAVDUŠILI V polni dvorani kulturnega doma v Gradcu so v nedeljo, na predvečer 29. novembra, na proslavi nastopili ženski pevski zbor, mladinska recitatorska skupina, mlade harmonika-šice. Najbolj pa so navdušili najmlajši s folklornim nastopom pod vodstvom Marte Malešič, študentke pedagoške akademije v Ljubljani. DPO Gradac OB DNEVU REPUBLIKE V počastitev praznika republike smo mladinci v krajevni skupnosti Dolenja Nemška vas v sodelovanju z najmlajšimi pripravili daljši kulturni program. Proslavo so začeli najmlajši, nadaljevali pa smo mladinci z daljšim recitalom bojnih in revolucionarnih pesmi. Med recitacijami smo peli partizanske pesmi. Gledalce je najbolj pretresla in v njli obudila spomine na težki vojni čas Klopčičeva enodejanka Mati. Zaigrali pa smo tudi vedrejšo igrico Morale je zmanjkalo. Ob spremljavi kitare smo recitirali tudi pesmi o domovini in vojni. Vse zbrane pa je navdušila ritmična vaja na priljubljeno melodijo Balada za Aaelino. S takšnim kulturnim programom smo primerno počastili dan republike, saj smo se spomnili težkih vojnih časov, ki jih ne smemo pozabiti, obenem pa delno prikazali tudi utrip sodobnega življenja. VIDA SMOLE Ponikve Most, ki stoji na lažeh Pojasnilo k zapisu o Jožetu Bečaju in regulaciji potoka Lakenjščica — Sebičnost — Nekaj kmetov brez mostu Pod naslovom »Izkoristil je priložnost" je bil v Dolenjskem listu objavljen prispevek, v katerem je bilo zapisano, kako je Jože Bečaj iz Sred. Laknice ravnal sebično ob regulaciji potoka Lakenjščica. Ob tem pa bi rad bralcem, predvsem pa Bečaju, povedal še nekaj resnic, ki so bile v zapisu o Bečaju v Prilogi Dolenjskega lista zlagane. Ne drži, daje Jože Bečaj slučajno zašel na sestanek kmetijske zemljiške skupnosti trebanjske občine, kjer je bil govor o ureditvi potoka, ter potem uredil vse stvari, saj je že veliko prej dal pobudo za ureditev vaški odbor SZDL Laknice ter to pobudo tudi posredoval najprej. Bečaj je tudi dejal, da ni nikjerx moč dobiti denarne pomoči za gradnjo mostov, sam pa je dobil od gozdnega gospodarstva 25.000 din. Poleg tega se je zlagal, da je pomoč dobil šele takrat, ko je bil most že zgrajen, čeprav je dokazano, da je material, ki ga je potreboval za most, dvignil na podlagi :naročilnice GG Puščava v prodajalni KZ Šentrupert. Tudi to je res, da so v vasi kmetje, ki so po vojni oddali več lesa kot on, zlasti pa ni oddal, kot je zapisal, 10.000 m3, pač pa po podatkih le 1.000 m3 lesa. Čeprav ima Jože Bečaj kot predsednik gradbenega odbora pri ureditvi potoka precej zaslug, da so stekla dela, pa menim, da je ravnal preveč sebično. Poleg tega se tudi sprašujem, kdo bo zgradil most za 5 uporabnikov, ki imajo gozdne parcele onkraj potoka, a niso pri-obrežni lastniki zemljišč, od ureditvenih del nimajo neposrednih koristi in tudi soglasja za prekinitev poti ni od njih terjal nihče. STANE LAZAR Sred. Lakenc ZAKAJ NE NAPOVEJO ZAPRTJE VODE? Stanovalci Mestnih njiv v Novem mestu smo ogorčeni, ker v našem naselju večkrat zmanjka vode.. Obupno je, da nam tega nihče prej ne sporoči, ampak se nam pipe nenadoma osušijo. Zanima nas, koga naj povprašamo, kam naj se obrnemo, da bomo zvedeli za vzrok. Ali lahko vi izveste, kaj je vzrok temu? Gotovo je po sredi kakšna malomarnost in brezbrižnost. Ce bi nam prej sporočili, da bo zmanjkalo vode, to med ljudmi gotovo ne bi povzročilo tako hudega nezadovoljstva. MARTINA KOVAČIČ Ir. PRI VZGOJI POMAGALA BOTRA — Predsednik skupščine občine Metlika Janez Gačnik je konec novembru svečano podelil ime Jožetu Mucu z Zgornje Lokvice. Ta civilni krst je bil v 22-letnem službovanju matičarke Nežke Travnikar v Metliki prvi, morda pa celo prvi v tem mestu sploh. Materi Stanislavi in očetu Antonu bosta pri vzgoji pomagala botra Mira Novosel in Peter Stojnič. (Foto: M. Bezek) Vest je slaba, če govori sprevrnjeno ^j^išljanje Franca Salija, člana predsedstva CK ZKS, o prispevkih v Dolenjskem listu v rv~T. r- — —.. —...... ——-............. —---------------------------------- vesti o0J^j.s‘cem bstu rad prebiram seznami »"I11 dogodkih. T ako se ninti ,3 s trS|mi in ožjimi družbe-v«asih l tframi na Dolenjskem. tudi tokšna politična vest ker ra*r- ?° PresenetL A ne zato, po bostj n»jIV3 ‘dej ne 'n politične sla- bei delovnih f3 družbenega življenja v ljih, na* kajevnih in drugih oko-marsfkai P3, ““d* tc8a- ker je Povedal aU P3 sprevr v njej sprevrnjeno dobraPIej o vesti, ki se mi zdi danes\ l3na Budje članek »Je tek’? “ 23 -funkcijski doda- odnčsr Vsai delno razgrinja stanje, mora|_, pa Prevladujoče idejne in ihačih v i v enem izmed do na ..i *o*elct na vln»» , jvov' Posredno opozori nazadni ’« . i° u*12 sindikat, ne °r»ani, ,ul nemoč osnovne Vek Zveze komunistov. Clo- tej d.-inPr3Sa’ kakšna je bila, oz. je v jevaniaOVn| skupnosti politika nagra-žajni h , nekateri terjajo polo-Časa .dodatek. Mar ni bilo dovolj razm- ;. otožnosti, da bi delitvena ki je 1® ~e zdavnaj uredili na način, upravni - u * socialističnimi samo-•m* pogledi na ustvarjanje in razporejanje dohodka? Ob tem primeru bi se lahko vprašal še marsikaj, a to navsezadnje niti ni važno, saj sem hotel Te pokazati, kako lahko dobra politična vest ne samo osvetli b litično delinkvenco v našem druž-enem življenju, ampak tudi prisili bralce k idejnemu m političnemu razmišljanju, politične organizacije in njihova vodstva pa k dejavnejŠe-ntu ukrepanju v korist socialistične samoupravne demokracije, ne pa zoper njo. Slabih političnih vesti je več vrst. UstavU se bom ob dveh. Alfred Železnik v članku z naslovom »Jutranjka - zaslužene nagrade" pojasnjuje, za kaj gre, ko se je ob dvajsetletnici ta marijivi kolektiv odločil, da razdeli „23 jubilantom po dva stara mUijona jubilejne nagrade, vsak delavec je prejel še po 4.600 novih dinarjev, glavni direktor Karel Vehovar pa kolekcijo zlatnikov s podobo predsednika Tita". Ta vest, z vsemi dodatki o neupravičenem razburjanju javnosti in z žolčnim pismom K. Vehovarja, katerega je poslal na nekatere naslove, ni, milo rečeno, ne krop ne voda. Ko jo človek prebere, ne ve, pri čem je in kaj je hotel novinar z njo doseči Ko bi vsaj pojasnil, zakaj je Vehovar dobil zlatnike s Titovo podobo? Ali je morda strasten numizmatik, pa kolektiv razume njegovo zbirateljsko obsedenost, ali pa morda kolektiv in njegove subjektivne sile s komunisti na čelu menijo, da jih je vreden? Vehovar je delaven, marljiv direktor, toda po odnosu do samoupravljanja, do človeka ga ni mogoče spoštovati! Vse preveč bridkih resnic je znanih o njem. Obračunavanje z ljudmi avtoriteta absolutne oblasti ne more biti kriterij za pridobitev darila, nagrade v obliki zlatnikov s Titovo podobo! Tedaj, ko je prejemal v dar zlatnike, je tako rekoč vrgel iz delovne skupnosti dobrega, toda svobodomiselnega delavca, in to s strahotnimi obtožbami, da se človeku ježijo lasje, ko prebira gradivo te svojevrstne tragedije. Delavec je obtožen zlorabe družbene lastnine in sumljivega vedenja do političnega sistema, v resnici pa je bil le preveč netakten do direktorja - in to se mu je maščevalo. Četudi bi šlo za poslovno napako (o tem bo še tekla raziskava), zanj še zdaleč ne bi bilo takšnih posledic, če bi ravnal kot priden, skesan . fantek, ne pa kot komunist in poštena ter svobodoljubna, kritična osebnost. Dejstvo je, da ima zdaj Vehovar zlatnike, otroci delavca pa očeta brez dohodka in z opljuvanim ugledom. A. Železnik piše o marljivem kolektivu. Sprašujem ga, zakaj ne piše o samoupravljanju v tej delovni organizaciji ob njeni spoštljivi obletni ci delovnih zmag in poslovnih uspehov, zakaj v članku niti enkrat ne omenja samoupravne kulture kolektiva, saj nam ne gre le za marljive, ampak tudi za samoupravne kolektive? Zakaj ve povedati da neki pravilnik po samoupravni plati dopolnjujejo, nič pa o tem, kakšna je ta samoupravna pot v kolektivu, oz. koliko delavcev je resnično že okusi lo samoupravljanje? Politične vesti je treba pisati s posluhom za razredna in socialna vprašanja, kakor se ta kažejo v konkretnem okolju, ali pa je bolje ne lotevati se takega posla. Se drug zgled slabe vesti, v kateri pa sem citiran podpisani Slabosti te vesti bi se lahko reklo tudi: namerna ali nenamerna potvorba resnice. Prepričan sem, da gre v tem primeru za nemanerno dejanje novinarja, ki je prisostvoval problemski konferenci komunustov IMV. V sicer korek- tnem poročanju se je Bojanu Budji zapisalo, da sem jaz na konferenci deni, da „o krizi samoupravljanja v IMV-da es ne moremo več govori ti". Tako miselno izhodišče ima celo naslov članka, podnaslov pa pove, da so to pokazale razprave. Razprave komunistov so pokazale marsikaj, po mojem predvsem zainteresiranost, da se samoupravljanje v tem velikem kolektivu uveljavi kot temeljni družbenoekonomski odnos med delavci O krizi samoupravljanja, kakor je zapisal novinar, jaz nisem govoru. Po informativni službi IMV se je moja razprava glasila takole: »Hotel bi reči da ni v krizi samoupravljanje, tudi ta vaš primer v IMV to dokazuje, ampak da so v krizi vedno bili in še danes so sistemi ki ne temeljijo na poziciji človeka. Lahko rečemo, da so danes v krizi tisti koncepti življenja, razvoja, ki nimajo z avtoriteto človeka, s svobodo in samoupravno pozicijo človeka nič skupnega. Tudi o teh konceptih smo danes govorili, slišali smo razpravo o poziciji države: o birokratizmu, te-hnokratizmu in tako dalje. To so koncepti, ki so daleč stran od naše socialistične samoupravne alternatl ve. In če komunisti kritiziramo državo, ne kritiziramo državo zato, ker smo anarhisti pač pa zato, ker hočemo, da ima država tisto funkcl jo, kije v skladu z našim temeljnim samoupravnim socialističnim razvo- jem. V tem smislu, mislim, da moramo biti še naprej zelo kritični in videti, kje nam določene mere lahko tako ali drugače ovirajo socialistični samoupravni razvoj." Iz besed, ki sem jih izrekel na konferenci se-vidi, da nisem pristaš mnenja, da je bilo kdaj v IMV v krizi samoupravljanje ali da je bilo tako z njim v širši družbi pač pa da je bilo in bo samoupravljanje alternativa kriznim razmeram in hkrati pot iz njih. Zato lahko v primeru IMV govorimo o pomembnem politi enem spoznanju, do katerega so se dokopali v izredno težkih ekonomskih razmerah in katerega so tudi komunisti na konferenci jasno izrazili z osebnim opiedeljevanjem za čim hitrejši samoupravni razvoj, katerega nosilci so lahko samo delavci, organizirani v tozde in na tej podlagi združeni v širše proizvodne, poslovne in druge zveze. Zdi se mi pravilneje zapisati da je v IMV vedno bolj trdno spoznanje, kako jih lahko prav na samoupravljanju in znanju zasnovano delo in razvoj potegneta iz kriznega-stanja, v katerega so zašli zaradi drugačnih konceptov in drugačne prakse obvladovanja družbene reprodukcije, oz. lastnih problemov dela in razvoja. Ali bo spoznanjem, besedam sledilo tudi dejanje, bomo pa kmalu videli Mislim, da ni razlogov za nejevero ali nezaupanje, še manj pa za nekakšen nekritični optimizem. FRANC ŠALI 9. decembra 1982 DOLENJSKI LIST 5 Stane Krivec Vladislav Maleševac Jožica Pate Marjan Barbo Lojze Konček Anton Perko bran k Slak Branko Bobnar DOLENJSKI UST Št. 48 -49 (1738- 39) 9. decembra Anton Kovačič Jože Udovč Sando Rupena lončka Hočevar Jože Pungerčar Piane Hrastar Martin Dragan Še pred leti je bil prah nad Mimopeško dolino pogosten pojav. Oblaki prahu so se vrtinčiči za avtomobili, dvigovale pa so jih tudi neurejene komunalne in druge zadeve. Asfalt, vodovodi, urejena preskrba in druge pridobitve, ki jih je zdaj videti tako rekoč na vsakem koraku, kažejo na to, da je življenje tod ubiralo poti napredka z nemajhnimi koraki. Seveda ni prišlo nič samo od sebe, še posebej ne brez truda samih krajanov, saj so morali za prenekatero ureditev poseči kar globoko v svoj žep. O velikih naporih, da bi odpravili kar največ žgečkljivih reči, so predstavniki mirno-peške krajevne skupnosti in drugi pripovedovali novinarjem že leta 1976, ko smo v Mirni peči priredili prvo uredništvo v gosteh. Tedaj so nam zatrdili, da bo čez leta v tem in okoliških krajih vse drugače. In res smo se ob ponovnem srečanju lahko prepričali, da niso sejali besed v meglo, ampak ves čas trdo delali. Utrip zadnjih šestih let in današnjih dni v Mirno-peški dolini smo takrat poskusili „izmeriti“ novinarji Ria Bačer, Zdenka Lindič - Dragaš in Ivan Zoran. NAPREDEK, MERJEN Z ASFALTOM, VODO... Naj začnemo z ugotovitvijo, da je današnja podoba Mirne . peči bistveno drugačna, kot je bila še do nedavnega, sploh pa v njej ni prepoznati kraja iz časov, ko so tu dfelovali pivi aktivisti, skojevci in kotnunisti. Iz Mirne peči izhaja več znanih revolucionarjev in prvoborcev, med drugimi so to Stane Potočar - Lazar, Mara Rupena -Osolnik, Adi Osterc, Maruša Krese, Sajetovi fantje, Alojz Bajer — Miško in še koga bi lahko imenovali. Z domačim krajem se čutijo nerazdružno povezane, akoravno domujejo drugje, v več akcijah za njegov napredek so tudi neposredno sodelovali. O njihovi aktivnosti govorijo Mirnopečani spoštljivo in z vso pozornostjo, zato so na našem tokratnem uredništvu v gosteh v Novljanovi gostilni prosili novinarje, naj tega ne pozabimo omeniti. Od pridobitev, ki jih Mirnopečani štejejo na najpomembnejše, je asfalt na prvem mestij. V zadnjih letifi je dobilo mimopeško območje vrsto asfaltiranih cest, da ne omenjamo glavne ceste do Novega mesta, ki pa prav zaradi koščka vmesnega makadama 11900 m) še vedno povzroča nejevoljo in dviga temperaturo na vseh vaških sestankih. Asfalt imajo poleg Mirne peči še v Gornjem Globodolu, Jablanu in Malenški vasi, medtem ko obljubljeno asfaltno prevleko v Ivanji vasi še vedno čakajo. V sami Mirni peči so dobili avtomatsko telefonsko centralo s 40 priključki. Posodobili so Mercatorjevo trgovino. Staro, podrto šolo, v kateri biva sedem strank, so začeli letos preurejati. Ne gre prezreti spomenika padlim in žrtvam, ki je ponos kraja in oživlja središče Mirne peči tudi z estetske strani. Na območju krajevne skupnosti sicer ni vasi, ki bi ne imela vodovoda. Izjema je le novi predel Mime peči nad železniško progo pri postaji. Če je vodovod, pa s tem še ni rečeno, da voda tudi vselej teče. Globo-dolski vodovod so, denimo, gradili v sodelovanju s krajevno skupnostjo Nemška vas v trebanjski občini in spada tako pod grosupeljsko vodovodno omrežje. Izkazalo se je, daje bil vodovod naiejen nestrokovno in je šlo veliko denarja v izgubo. Pa ni ostalo samo pri tem, saj morajo krajani prispevati dodatno 200.000 dinarjev za sanacijo sicer novega vodovoda. To naj bi bil tudi pogoj, da bo vodovod prevzela novomeška Komunala in ga poslej redno vzdrževala. Za ureditev so krajani zelo zainteresirani, saj bo voda pod novomeško oskrbo cenejša, kot je bila pod grosupeljsko. Glavobol in druge "bolezni si v zadnjem času lahko zdravijo doma, saj ima Mirna peč splošno in zobno ambulanto. Slednja je, po mnogih zaple-tljajih, zaživela pred kratkim v veliko zadovoljstvo vseh. Pravijo celo, da takega zobozdravnika, kot je njihov dr. Meršol, ne premorejo niti večja mesta. PRESKRBA TEČE Zanimivo je ■ prisluhniti ugotovitvi krajanov, da s preskrbo nimajo večjih težav. Mirna peč ima tri trgovine z mešanim blagom in železnino z gradbenim materialom. Reči, zavoljo katerih se drugod delajo dolge vrste pred prodajalnami, potrošniki tu dobijo brez odvečnega čakanja in godrnjanja. Pralni prašek, kavo in druge potrebščine, ki pri- Uredništvo v gosteh: Mirna peč Dolina, ki rojeva napredek hajajo za sproti, delijo kolikor toliko pravično, tako da ni nihče prikrajšan. Seveda ne gre brez izjem, vendar pa te vsi poznajo. Pravijo, da so najglasnejši in najbolj kritizerski tisti, ki na en dan čakajo pralni prašek v treh trgovinah. Da je več reda pri oskrbi, se imajo zahvaliti tudi potrošniškemu svetu, ki prav zadnje čase dobro deluje in vpeljuje sodelovanje s trgovinami. Ob srečanju s krajani se novinarjeva beležka lahko napolni z najrazličnejšimi opazkami pa tudi kritičnimi pripombami. Več takih je bilo moč nabrati tudi tokrat, ko so domačini kramljali ob hudomušnih pripombah Končkovega Jožeta, ki se vsakomur predstavlja za direktorja mirnopeške „sončne uprave11. In kakšne so bile te pri- pombe? Da v Globodolu kar 60 vaščanov pogreša javni prevoz, odkar se ne morejo več voziti na delo s svojimi vozili. Ponekod da je cesta taka, da bi gozdarji na njej lahko sadili smrečice. Sela pri Karteljevem, Čemše, Poljane in vasi onkraj hriba pa so komunalno še na slabšem. Menda so ceste tam take, da jih še konjske vprege težko zmorejo. Povrhu ni niti enega telefona, da bi v nuji lahko poklicali zdravnika ali kakšno drugo pomoč. Ker plačujejo samoprispevke kot vsi drugi, bi radi od tega tudi kaj ‘imeli. Na Vrhovem in v Goriški vasi se pritožujejo nad slabo .elektriko. Kaže, da nimajo koristi od novih transformatorskih postaj v Globodolu, po zaslugi katerih se je tok izboljšal v več drugih naseljih. Križ je tudi z dostavo pošte v novem mirnopeške m naselju za Novljanovo gostilno. Poštar tem prebivalcem poštnih pošiljk ne dostavlja, češ da ni plačan od kilometra. ČE TEMENICA MOČI STANOVANJE V Mirni peči in drugih krajih torej ni vse lepo in prav. Ljudi tarejo nekateri skupni nerešeni problemi pa tudi čisto osebne težave, .lože Žagar je imel edino pravo pripombo na počasno gradnjo vodovoda v Mirni peči za predele, kjer ga še ni. Letos so začeli kopati jarek nad železniško postajo in pri tem je tudi ostalo, tako da po razriti zemlji še pšenice ni mogel posejati. Vladislav Maleševac se je jezil nad neurejenim odtokom gnojnice in drugih odplak, ki v delu Mirne peči odtekajo kar po površju in tako zasmrajajo okolico. Joža Pate se je pritožila nad preskrbo, češ da je meso, kruh in še kaj le za tiste, ki pridejo prvi. Obema skupen pa je nerešen stanovanjski problem. Tako Malešavac kot Pa-tetova živita v starih in vlažnih hišah ob Temenici, ki jima stanovanje večkrat tudi poplavi. Oba sta menila, da sta pri reševanju teh težav preveč osamljena, Patetova pa je še povedala, da niti z odškodnino, ki jo je in ki naj bi jo še dobila za zemljo, ki so ji jo vzeli za gradnjo, nikakor ne gre tako, kot je pričakovala. Pohvalnih besed pa tudi ni manjkalo. Tako je Mirko Krevs, predsednik mirnopeških gasilcev, ki so letos slavili osemdesetletnico svojega društva, nanizal vrsto gasilskih pridobitev. Dogradili so nov gasilski dom v Mirni peči, dobili avtocisterno, s katero dovažajo vodo krajanom ob sušnih dneli, in se sploh najsodobneje opremili. Dobro delajo vse vrste, še zlasti pionirska in ženska desetina, ki dosegata lepe uspehe na tekmovanjih. Mirnopeški gasilci sodelujejo z vsemi gasilskimi društvi, ki so ustanovljena v krajevni skupnosti. To so društva v Globodolu, Hmeljčiču in Jablanu. Gasilci veliko pripomorejo k splošnemu napredku in družabnemu življenju, ki se ne kaže samo v gostilnah. Precej tega se odvija v kulturnem domu, za kar poskrbe poleg šole, ki ima tam precej prireditev -pevci in igralci. Medtem ko je o pevskem zboru zadnje čase manj slišati, pa je igralska skupina dokaj marljiva. Marjan Kolenc, pod katerega vodstvom so Mirnopečani v minuli sezoni vsaj dvanajstkrat igrali Novakov „Gugalnik“ in s to komedijo gostovali po novomeški in trebanjski občini, je povedal, da tudi ta sezona jne bo brez premiere na mirnopeškem odru. Jože Pungerčarje predsednik komiteja za SLO in družbeno samozaščito. Ta dejavnost v krajevni skupnosti ni zapostavljena, pri delu pa se srečujejo z nekaterimi problemi. Predvsem manjka ljudi, da bi to področje zares lahko po-družbljali. Tudi pravega prostora za delo ni. Poleg tega ni povezave s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, kar bi v primeru potrebe vendarle prišlo zelo prav. Sicer imajo celoten teren 32 vasi pokrit s sestavljenimi ekipami prve pomoči in reševalcev, po vaseh pa delujejo poverjeniki. V letošnji akciji NNNP so delo usmerili v preverjanje stanja na področju protipožarne in prometne varnosti. Prvo so opravila gasilska društva, komite pa je pripravil popis vseh nevarnih prometnih točk, slabe signalizacije itd. Pomanjkljivosti naj bi sedaj seveda tudi odpravili. Za prometno vzgojo od malih nog prav tako skrbijo, Pungerčar pa opravlja v ta namen delo mentorja za prometno vzgojo v osnovni šoli. ČEDALJE MANJ ZEMLJE V PUŠČI Po besedah Antona Kovačiča z Malega vrha doživlja kmetijstvo v teh krajih v zadnjih le tab’ precejšen napredek. Vse več zemlje je dobro obdelane, kmetije so mehanizirane, kmetijstvo pa ob sodelovanju s kmetijsko zadrugo, ki pomeni tudi lažjo in bolj gotovo pot do gnojil, zaščitnih sredstev in še česa, postaja vse bolj donosno. Vrste čistih' kmetov se sicer redčijo, a še vedno jih je kar precej, ki imajo na dokaj velikih kmetijah organizirano intenzivno tržno proizvodnjo. Kovačič z ženo obdeluje 23 hektarov veliko kmetijo, večkrat pa priskočijo na pomoč po službi otroci. Kot vse kaže, kmetija tudi ne bo ostala brez naslednika, saj najmlajša vsaj zaenkrat kaže precej zanimanja za kmetovanje. Kovačič v kooperaciji z zadrugo predvsem redi živino, oddaja pa meso in mleko, slednjega okrog 10 tisoč litrov na leto. Letos je oddal tudi 800 kilogramov pšeničnega zrnja. V sedanjem položaju pa se mu ne zdi prav, da vsak, kdor ima traktor, dobi bone za enako količino nafte, ne gle^e na to, ali mora obdelati 20 ha ali 1 ha zemlje; ter da se dogaja, da kar polovico nafte porabi za iskanje goriva od črpalke do črpalke. Kmetijstvo torej le doživlja razcvet, čeprav so mnogi, pred' vsem mladi ljudje, po služba« ter zemljo obdelujejo le v pr°; stem času in čeprav mnogi tudi odhajajo. V Mirni peči in okoli; ških krajih mladine nasploh tj1 najbolj čutiti, pravijo starejši-mlajših pa nam tako ni uspel° pritegniti v sodelovanje °a našem uredništvu. Kaže, da je zaradi nekakšne izmenjav® generacij nastopila praznina v delu mladine in v njenem p°' vezovanju z življenjem krajevne skupnosti. Možnosti za delo sicer imajo, imajo programe m nekaj tudi delajo, a nekdanjega živahnega utripa skoraj ni ved • Če je pri mladi izmenjava generacij nekolik zavrla zagnanost mladine, P tega ne bi mogli reči za kra jevno skupnost in družben0 politične organizacij®' Akoravno ne gre dajati v 01 , kar je bilo doseženo P°. vodstvom starejših, dolgoletn' in nedvomno izkušenih ljudi-J vendarle opaziti, da je orga° ziranost boljša in da akcije bo® stečejo, odkar so vzeli vaje1h . roke mlajši. Kot je PovC|^jj Sando Rupena, ne sme človeku nikoli žal časa, kad gre za skupno in potreb0 stvar, pa uspehi ne izostali®.! ' Krajevni skupnosti ve° v pomaga Socialistična zveza-okviru katere deluje šest vasi organizacij, dokaj zagnani pa,s tudi komunisti. Čedalje manJJ^ primerov, da krajani akcij3 pokažejo hrbet, pa še tu g*e izjeme, kakršne smo v tem 3 stavku že omenili. Zavedaj0.’ da je veliko dela še pred nju toda za njimi so uspehi, opogumljajo. In eden teh J tudi čedalje bolj urejena, raščajoča se in pomlajena Mi peč. DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODILNEGA PROJEKTANTA -ARHITEKTA V. Pridobiti želimo delavca s sposobnostjo samostojnega projektiranja, komuniciranja z naročniki projektne dokumentacije ter organizacijskimi sposobnostmi vodenja delovne skupine arhitektura in mu nudimo vse možnosti samostojnega kreativnega dela. Pogoji: - visoka izobrazba (FAGG) arhitektonske smeri 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta na področju izdelave investicijsko-tehnične dokumentacije z ustreznimi referencami - strokovni izpit - 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Dolenjski projektivni »biro. Novo mesto, Sokolska 1. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. "SOP", specializirano podjetje za inudstrijsko opremo Krško, KOMISIJA za delovna razmerja tozd ikon KOSTANJEVICA NA KRKI objavlja prosta dela in naloge noE??ST0JNA ELEKTRO-TEHNOLOŠKA OPRAVI LA-1 delavec Pogoji: — srednja tehniška šola elektro smeri — jaki tok — pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika — dve leti izkušenj na podobnih - ustreznih opravilih ali 4 leta izkušenj na tehničnih oz. operativnih opravilih ~ odslužen vojaški rok ~ 3-mesečno poskusno delo. Razpis velja do zasedbe del in nalog. . e*° se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, OD po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: "SOP" Krško, TOZD IKON Kostanjevica na Krki, 68311 KOSTANJEVICA na Krki, Krška c. 6. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po prejemu Prijav.- »,LABOD", tovarna oblačil NOVO MESTO BSSS objavlja prosta dela in naloge v finančni službi: J-evidentiranje in usklajevanje TERJATEV do DOLŽNIKOV Pogoji: - srednja izobrazba ekonomske smeri eno do dve leti delovnih izkušenj na delih v finančni službi Poskusna doba 2 meseca. nh !^at- na^ P°^ei° Pro5"io z dokazili o izpolnjevanju javljenih pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov: e ovna organizacija „LABOD", kadrovsko-socialna uzba, Cesta herojev 29, 68000 NOVO MESTO. Nove obrestne mere Večina naših načrtov in želja je tako ali drugače povezanih z denarjem. Pot do cilja je včasih daljša. Dolgoročno varčevanje pod ugodnejšimi pogoji je zato možnost, o kateri velja razmisliti. Nove obrestne mere za nenamenske dinarske hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 13% za vloge vezane nad 1 leto 15% za vloge vezane nad 2 leti 20% za vloge vezane nad 3 leta Nove obrestne mere za nenamenske devizne hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 9% za vloge vezane nad 1 leto 11 % za vloge vezane nad 2 leti 12,5% za vloge vezane nad 3 leta Tudi, če pravega načrta še nimate: vezava sredstev zagotavlja obrestovanje prihrankov po najvišji obrestni meri. ljubljanska banka tv NOVO LES, lesni kombinat Novo mesto. Straža n. sol. o. TOZD Tovarna akrilnih proizvodov Trebnje °bjavlj, a javno licitacijo ? P°kovoma avtomobila IMV 2200 D, dvojna K«xnaf letnik 1979, v nevoznem stanju, neregistriran. Začetna cena: Rfvemu je 70.000 din ^Mgemu je 50.000 din k Licitacija bo v soboto, 18. 12. 1982, ob 10. uri na Parkirnem prostoru servisa Pionir, Ločna pri Novem ^estu. Sodelujejo lahko pravne in fizične osebe. Ogled vozila je možen 2 ure pred licitacijo. Udeleženci morajo Pred pričetkom licitacije položiti 10 % varščine od začet Počene na žiro račun: P2100—601—12269 pri SDK Novo mesto ali v gotovini Predsedniku komisije, in sicer pred pričetkom licitacije. avek na promet in ostale morebitne stroške plača kupec. J KIT Kmetijska zadruga Metlika razpisuje na podlagi sklepa Zadružnega sveta z dne 23. 2. 1982 JAVNO DRA2BO za prodajo nepremičnine — stavbišča in stanovanjska hiša ter gospodarskega poslopja na BOŽAKOVEM št. 27. Javna družba bo na kraju samem v soboto, 18.12.1982, ob 11. uri. Izklicne cene so naslednje: 1. stavbišče, vpisano pod vi. št. 35 k. o. Božakovo pare. št. 24 s stanovanjsko hišo 2. skedenj 3. hlev z nadstreškom 4. svinjaki SKUPAJ: 160.000,- din 15.000,- din 15.000,- din 20.000,- din 210.000,- din Dražbe se lahko udeležijo kupci, ki pred pričetkom dražbe vplačajo na kraju samem 10 % kavcije od izklicrie cene. Kavcija se všteje v ceno, če ponudnik uspe, v nasprotnem primeru se vrne. Dražba bo v vsakem primeru, ne glede na vremenske okoliščine. 779/48-82 ŠOLSKI CENTER SEVNICA, SVET TOZD OSNOVNA SOLA ANA GALE SEVNICA razpisuje dela in naloge RAVNATELJA za 4 leta (ni reelekcija) Pogoji: — Kandidat mora poleg pogojev po 511. členu ZZD izpolnjevati pogoje iz 2. odstavka 32. člena Zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — ustrezne moralno-politične vrline. Začetek dela 1.1. 1983. Prijave pošljite v 10 dneh po objavi na Šolski center Sevnica, TOZD Osnovna šola ANA GALE, Sevnica, Cesta na Dobravo 28. * Prijavi priložite dokazilo o izobrazbi in življenjepis z opisom dosedanjega dela. Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 20 dneh po končanem zbiranju ponudb. 775/48-82 «ve» V prodajalnah LOTERIJE SLOVENIJE lahko poskusite srečo na srečkah EKSPRESNE LOTERIJE 38-39 DOLENJSKI LIST n t betonska O? garaža LiLIL TELEVIZIJSKI SPORED 10. XII. petek 1 9.25 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 1. teka iz Limoneja 11.55 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 2. teka iz Limoneja 16.15 POROČILA 16.20 DVOJČKA 16.55 SLALOM ZA ŽENSKE, posnetek iz Limoneja 17.55 ČEZ TRI GORE: DEKLIŠKI NONET VITRA IZ RIBNICE mmmummmmsmmmmm 18.25 OBZORNIK 18.40 SPOZNAVANJE NAŠE NARAVNE DEDIŠČINE: ARAGONI-TNA RAVENSKA JAMA Posebnost Ravenske jame so -izjemno bele aragonitne tvorbe, ki krasijo jamske rove. Ker jama ni bila mnogim na očeh, seje v njej ohranilo veliko jamsko bogastvo, še zmeraj je tako rekoč neokrnjeno' 18.55 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 KONCERT OB DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC in 35-LI'TNICI SODI ! OVANJA Z UNICEFOM, prenos iz beograjskega centra Sava 21.35 ZRCALO TEDNA 21.55 NOVli TIGROVE BRIGADE 22.55 POROČILA 17.25 Dnevnik - 17.45 Mali svet -18.15 Namesto top liste - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik -20-.00 Porota - 21.00 Zagrebška panorama - 21.15 Izbrani trenutek - 21.25 Nočni kino: Filadelfija, prijaham (ameriški film) 11. XII. sobota 8.00 POROČILA 8.05 MIŠJE PRIGODE 8.15 E. Peroci: MODRI ZAJEC 8.30 SAMO KATKA 9.00 DVOJČKA 9.30 PISANI SVET: BIBA BUBA BAJA 10.00 POVEZAVE 10.50 KOMUR SE POSREČI OGRETI IN OŽIVITI SAMOTO, TA JE OSVOJIL SVET 11.25 SUPERVELESLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Val dTsera 13.00 LJUDJE IN ZEMLJA 15.20 POROČILA 15.25 ROJEN ZA BOJ, ameriški poljudnoznanstveni film 16.55 JUGOPLASTIKA : ZADAR, prenos košarkarske tekme 18.30 NAŠ KRAJ: STRANE 18.45 CICIBAN, DOBER DAN: NAROBE SVET 19.05 ZLATA PTICA: LENUHOVE SANJE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 TELEVIZIJSKA KRIŽANKA 21.35 LEPI PAR, italijanski film Policijski kapetan se da zapeljati lepemu dekletu in se tako nehote zaplete v rop. Okoli tega dogodka se zaplete in razplete še kup zadevščin, edino, kar je vrednega pri tem filmu, ki ga je 1968 zrežiral Francesco Paselli, pa sta menda igri Claudie Cardinale in Rocka Hudson i, ki sta upodobila glavna junaka. 23.00 POROČILA 16.05 Pusti me pri miru - 17.05 Dediščina za prihodnost: Po poteh meča - 17.55 Naša leta - 18.55 Ljudska ustvarjalnost - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbeni oder: Parni valjak - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota - 22.00 Iz klasičnega vrta: Zatko Tanodi 12. XII. nedelja 1 9.10 POROČILA 9.15 ŽIVŽAV 10.00 M. Božič: ČLOVEK IN POL 11.05 KAŽIPOT 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 14.15 ŽIVETI Z NARAVO 15.00 SLED 15.50 POROČILA 15.55 METALOPLASTIKA : STE-AUA, prenos rokometne tekme 17.20 ŠPORTNA POROČILA 11.25 SLOVENSKI ORKESTRI PIHALNI 17.30 KAČJI STRUP, češkoslovaški film 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 KOŽE 21.15 ŠPORTNI PREGLED 21.45 POROČILA 15.00 Mihajlo Strogov (francosko-italijanski film) - 16.45 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji - 20.55 Poročila - 21.05 Lov za zakladom: Provansa (francoski kviz) 13. XII. ponedeljek 8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Ne pozabi, Češčina, Odmor, Ježeva hišica, Poročila, Dubrovnik 10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 17.00 POROČILA 17.05 POVEZAVE 17.55 TRETJE OBDOBJE: MI- SLIMO NA STARANJE 18.25 OBZORNIK 18.25 OBZORNIK 18.45 ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 G. Lepre: EVERESTO Norveška drama, ki jo je zrežirala Nina Valle, je napol dokumentarna pripoved o življenju paraplegikov. Tovrstni invalidi so bilo dolgo molčeča manjšina, drugi so govorili namesto njih in opisovali težave in potrebe, v drami pa so v ospredju invalidi, dokaj kritično podajajo svoje misli o sebi in družbi, iz katere nočeio biti izločeni.. 21.00 KULTURNE. DIAGONALE 21.40 V ZNAMENJU 17.25 Dnevnik - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno- 18.00 Narodne pravljice - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Sedem stopnic do glasbe: Dopoldanski in popoldanski otroci - 19.00 Športna oddaja -19.30 Dnevnik 20.00 Razisko- vanja - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Pojem pesnike 14. XII. torek 16.40 MIŠJE PRIGODE 16.50 MALI SVET 17.25 SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Courmayeutja 18.25 LJUBLJANSKI OBZORNIK 9.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Courmaycurja 11.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz*Courmayeurja 15.20 ŠOLSKA TV: Rokomet in odbojka, Človek in Jadran, Planšarstvo 16.35 POROČILA 18.40 ČAS, KI ŽIVI: V IMENU FAŠIZMA Dokumentarna oddaja z gornjim naslovom bo govorila o Čermelje-vem oz. Tomažičevem procesu. Sodba posebnega fašističnega tribunala, ki je obsodil na/odnega heroja Pinka Tomažiča, je v zgodovini zapisana kot narodna bolečina, hkrati pa tudi koj pojem ponosa in veličine protifašističnega boja, narodnostnih in razrednih hotenj Slovencev v fašistični Italiji. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 SLOVESNA OTVORITEV ŠPORTNE DVORANE ZETRA, prenos iz Sarajeva 20.50 A. Doeblin; BEL1N~ALKXA-NDERPLATZ, zadnja oddaja iz za-hodnonemške nadaljevanke 22.40 POROČILA ' 15. XII. sreda 1 8.35 TV V ŠOLI; Koledar, Tudi jaz pomagam doma, Gana, Odmor, Pravljica, Poročila, Etnografska zbirka v Prugovcu 10.35 TV V ŠOLI:. Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute 12.55 JUGOSLAVIJA : WALES, prenos nogometne tekme 17.20 POROČILA 17.25 CICIBAN, DOBER DAN: PODSTREŠJE 17.40 SAMO KATKA 18.10 OKROGLI SVET 18.25 KOROŠKI OBZORNIK 18.40 NIŠKE ZBOROVSKI: SLOVESNOSTI 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: PUSTA DEŽELA, ameriški film Gledali bomo kruto zgodbo o dveh mladih, ki potujeta po Ameriki in za seboj puščata kup umorov ter tako na zločinski način protestirata zoper številne nepravilnosti v ameriški družbi. Film je prvenec Terenca Malicka, zaradi jasno izraženih misli o nerazumevanju in zapostavljanju mladih je bilo delo deležno velike odmevnosti prav pri mladih gledal- cih. Igrajo Sissy Spaček, Martin Shecn, VVarren Oates, Ramon Bieri in še kdo. 21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.35 MINIATURE: GRADOVI OB KRKI 21.55 POROČILA 17.25 Jugoslavija : Wales (prenos nogometne tekme) - 19.30 Dnevnik - 20.00 P. Kanavelič: Vučistrah ( predstava gledališča Marin Držič iz Dubrovnika) - 21.40 Zagrebška panorama 16. XII. četrtek 1 9.25 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 1. teka iz Piancavalla 11.55 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 2. teka iz Piancavalla 15.15 ŠOLSKA TV: Rokomet in odbojka, Človek in Jadran, Planšarstvo 16.30 POROČILA 16.35 PEDENJ ŽEP: MIRA, MITJA IN LJUDSKA GLASBILA 16.55 SLALOM ZA ŽENSKE, posnetek iz Piancavalla 17.55 MOZAIK KRATKEGA FILMA: TRENING MLADIH ATLETOV Uspešen atlet se ne rodi, moramo ga vzgojiti. To je glavna misel angleškega športnega filma, ki govori tudi o tem, da je potrebno s športno vzgojo bodočih atletov začeti dovolj zgodaj, že v otroštvu. Film je posnela Elisabeth Isaacs. 18.25 OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK 18.40 PO SLEDEH NAPREDKA Pomen t. i. inženirske geologije pri načrtovanju posegov v okolje; gumena tkanina, izdelek, ki bo v prihodnosti morebiti nadomestil klasične tvarine pri izdelovanju rezervoarjev; izpiralni sistem za dvotaktni motor; izsledki raziskovanj vzrokov smučarskih poškodb na ■ Slovenskem to so teme, o katerih bodo govorili prispevki današnje oddaje. 19.10 RISANK A 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 GLASBENI ČETRTEK 21.10 PORTRETI: MARIJA ORTHABER GODINA 21.30 V ZNAMENJU 17.25 Dnevnik 17.45 Za mano, dečki 18.15 Znanost 18.45, Muppet show 19.30 Dnevnik 20.00 Obarvana svetloba hitro in enostavno do zanesljive zaščite vašega avta! Garaža MONO je masivna armiranobetonska garaža iz enega kosa. Dolga je 5,87 m, široka 2,. 4, visoka 2,40 m, težka pa 10 ton. V celoti je izdelana v tovarni. Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovornjakom. IMa mestu, kjer naj bi stala, jo tovornjak spusti na temelje, ki jih prej pripravi naročnik. Postavljanje traja največ pol ure. Nato naročnik le še izdela tlak in lovilec maščob v garaži. vsestranska uporabnost Garažo MONO lahko uporabljamo za: — toplotno izolirane ali ne-izolirane varnostne garaže (posamezne, dvojne, trojne ali vrstne), — drvarnice, — manjša skladišča in — za druge pomožne zgradbe. WSTRfSNIK industrija gradbenega materiala p.o. dobruskavas 68275 Škocjan, telefon /068/85-230, /068/85-231 ODKUPUJEMO SVINJSKE TER OSTALE KOZE PO UGODNIH CENAH! C€(°] KOTO Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug VSEM KMETOVALCEM ŽEL/MO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1983! ZASIPAVANJE JARKOV Učenci osmih razredov smo se odločili, da bomo zasipavali jarke, v katere je bil položen telefonski kabel. Delo je bilo težko, saj je bila zemlja premočena od obilnega dežja. Poda imeli smo veliko volje, spodbujali drug drugega in uspeh ni izostal. Z denarjem, ki smo ga prislužili, bomo plačali končni izlet. MARTINA KRAJŠI K. 8. b OŠ Šentrupert VEČ SODELOVANJA Mladi člani Rdečega križa smo se odločili, da bomo bolj kot doslej sodelovali s krajevnim odborom RK, zato smo se udeležili tudi njihovega sestanka. Dobili smo veliko navodil za nadaljnje delo. Tako bomo ob Novem letu obiskali starejše ljudi in jih obdarili. Naredili bomo tudi novoletne čestitke. Pri delu se bomo potrudili, saj smo se vključili v tekmovanje ,,Poskrbimo, da bo starost lepša!” MARI KAPUŠ in HELENA VERČE OŠ Mirna peč NA IZLET V LJUBLJANO V petek smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano, kjer smo najprej obiskali prirodoslovni muzej ter muzej NOB, nato pa smo si ogledali opero Ero z onega sveta. Zelo všeč so mi bila oblačila, ki so ponazarjala kulturo Bosne in Hercegovine. I RANCI PAVLIN, 8. b COS Dol. Toplice SKUPNASLU2BA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NOVO MESTO, Kidričev trg 3 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas Pogoji: osnovna šola Prijave pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po objavi. OSNOVNA SOLA ADAM BOHORIČ' BRESTANICA, PRODA PO SKLEPU SVE' TA ŠOLE AVTOMOBIL TAM 2001/CB, letnik 1972, neregistriran« vozen. Interesenti se naj zglasijo v ponedeljek, 13. decernbr3 1982, ob 10. uri v Elektrarni Brestanica. Prednost pri nakupu irna družbeni sektor. Prometni davek Pla^a kupec. 776/48 -82 Samoupravna stanovanjska Kočevje razpisuje II. NATEČAJ v letu 1982 skupnost občine V za pridobitev posojila za individualno in zadružno grad' njo, nakup ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše. Natečaj velja do vključno 15. decembra 1982. Upravičenci se lahko seznanijo s podrobnostmi natečaj3 pri OZD tn DS, Društvu upokojencev Kočevje, Obrtnem združenju Kočevje ter, pri krajevnih skupnostih občini Kočevje. J>0LENJ5KI UST Št. 48 49 (1738 39) 9. decembmjf^ kultura in izobra- ževanje Nova llniiž"a žetgv dveh P»lenjce» S MICIIJIlvIII IIC lllwl ■ ■ v Trebnjem so predstavili Šalijevo pesniško zbirko „Pesnik in zelenice", v Brežicah Povsod po svetu se zavedajo in tudi pri nas smo spoznali, S Krškem pa Mavsarjev pesniški prvenec „Samobeg" — V Trebnjem Lamutova razstava ■ da samo podkovani z znanjem lahko pričakujejo boljši S : —:—: :-------:—:—n——--------------------------- Povsod po svetu se zavedajo in tudi pri nas smo spoznali, ^a s.an10 podkovani z znanjem lahko pričakujejo boljši jutrišnji dan. Spomnimo se, kolikor smo letos o tem slišali in brali samo v Sloveniji. Uveljavljanje izobraževanja za delo je dobilo med drugim podporo v dokumentih vseh kongresov, ki so se zvrstili v naši republiki. ZKS, ZSS in ZSMS so posebej podčrtovale potrebo po šolanju neposrednih proizvajalcev. Ugotovitve namreč kažejo, da sestavljajo armado zaposlenih v Sloveniji vse preveč delavcev, ki niti osemletnike niso končali. Tega dejstva pa si republika, ki je v jugoslovanski skupnosti na vrhu razvitih, ne more šteti v cast. Ob tem se tudi zastavlja vprašanje, kako bo ta velika množica slabo pismenih lahko kos nalogam, ki smo jih vsi, vsak na svojem delovnem mestu, dobili v zaostrenih gospodarskih razmerah. Zato je sprejeto splošno načelo, da noben delavec v združenem delu ne sme „za večno“ ostati vsaj brez dokončane osnovne šole. Z uvedbo usmeijenega izobraževanja so se na stežaj odprla vrata tudi za izobraževanje ob delu oziroma šolanje odraslih. Na ta način je bilo vsem, ki bi radi napredovali na 'zobrazbeni lestvici, omogočeno, da si ustrezno izobrazbo pridobijo v oddelkih izbranih usmeritev na rednih šolah ali v okviru tako imenovanih delavskih univerz, kjer se s tako dejavnostjo pač ukvaijajo. V delovnih organizacijah niso vložili malo truda, da bi pridobili kandidate, še posebej za poklice, ki štejejo za deficitarne. Odziv je bil že v minulem šolskem letu pičel, čeprav so bili marsikje pripravljeni kandidatom v celoti plačati šolnino, ki ni majhna. Pokazalo * je, da ni kandidatov zlasti za izšolanje za proizvodne poklice na srednjih šolah, medtem ko je bilo zanimanje za študij na višjih in visokih šolah ob delu večje. „ ^ km šolskem letu so podatki, ki sojih dokončno zbrali tele pred kratkim, še bolj porazni. Srednje izobraževanje ob elu je še kar zadovoljivo steklo na mariborskem in celjskem območju, na ljubljanskem bistveno slabše, ponekod pa je bil 0 ziv le nekajodstoten. Dolenjska regija šteje med tiste, ki nimajo v oddelkih za izobraževanje ob delu na srednjih šolah nobenega kandiata oziroma teh oddelkov sploh ni, čeprav je 1 o razpisanih nad 500 „učnih” mest. Resnico še bolj greni ngotovitev, da se ni vpisal niti en kandidat, čeprav izobrazbena sestava v proizvodnih organizacijah v vseh dolenjskih občinah kaže, da bi bilo potrebno izšolati ne 500, marveč nekaj tisoč zaposlenih. V Posavju je stanje nekoliko boljše, a te vedno ne tako, da bi si smeli, od zadovoljstva meti roke. Jn vendar so možnosti za šolanje v obeh regijah, še zlasti v uolenjski, takšne, da bi vsakdo, ki ima le količkaj volje in telje po znanju, šolo končal ne morda mimogrede, vsekakor Pa laže kot pred leti, ko se je bilo za mnoge poklice moč izšolati samo v drugih, oddaljenih krajih. IZ. V Trebnjem so predstavili Šalijevo pesniško zbirko „Pesnik in zelenice", v Brežicah in Krškem pa Mavsarjev pesniški prvenec „Samobeg" — V Trebnjem Lamutova razstava Slovenska poezija je bogatejša za dve novi pesniški zbirki, ki sta izšli prejšnji teden na Dolenjskem. „Pesek in zelenice" Severina Šalija je izdala trebanjska kulturna skupnost (posebna izdaja Samorastniške besede"), Silvo Mavsar pa je svoj prvenec »Samo-beg" izdal in založil sam. Obe knjigi sta bili javnosti predstavljeni v petek, 3. decembra, ob 182-letnici Prešernovega rojstva, in sicer Salijeva v Trebnjem, kjer so hkrati odprli razstavo Lamutovih likovnih del, Mavsaijeva pa v Brežicah in Krškem. »PESEK IN ZELENICE" Z LAMUTOVIMI DELI Več kot štirideset let je moralo preteči, da je dolenjski pesnik Severin Šali lahko spet predstavil svojo pesniško ustvarjalnost v obliki pesniške zbirke. Zbirko „Pesek in zelenice", ki je ugledala beli dan kot izredna številka trebanjske »Samorastniške besede", sestavlja dvajset pesmi, nastalih v zadnjem desetletju, med njimi štiri najnovejše, ki doslej še niso bile objavljene. Z izdajo Šalijeve pesniške zbirke so Trebanjci počastili rojakovo že lani praznovano sedemdesetletnico, hkrati pa so na neki način preglasili molk, ki je ovijal delo dolenjskega barda. Čeprav zbirka ne prinaša (vsaj na prvi pogled) motivno in oblikovno novih pesmi, vendarle pomeni priznanje njegovemu delu in pesmim, ki večinoma opevajo lepoto pokrajine in se sprašujejo o smislu bivanja. Šalijevo zbirko »Pesek in zelenice" so predstavili v trebanjski osnovni šoli. Recitatorja Jože Falkner in Andrej Veber sta recitirala pesmi iz te zbirke, Zvonka Falkner pa se je s pesnikom pogovarjala o njegovem delu in življenju ter motivih za pesniško ustvarjanje. Ker je zbirka likovno opremljena s slikami Vladimirja Lamuta, ki je bil Šalijev prijatelj (zbirko je likovno opremil Lucijan Reščič), so hkrati pokazali tudi diapozitive Lamutovih slik, ki pa so razstavljene tudi v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem. Večer, ki je bil med gledalci izredno toplo sprejet, so popestrili člani Baročnega tria iz Ljubljane. Milček Komelj, kije na predstavitvi pesniške zbirke govoril o delu Vladimira Lamuta, je med drugim dejal, da sta bila Lamut in Šali po temperamentu sicer antipoda, toda oba mojstra povezuje ljubezen do dolenjske zemlje in zavest, o minljivosti življenja. Torej je skupna predstavitev obeh letos je preteklo dvajset let, odkar jo umrl Lamut — primerna in sozvočna. DVE PREDSTAVITVI ZBIRKE „SAMOEEG“ Istega dne, celo ob isti uri, so Posavci slavili izid knjige »Samobeg", pesniškega prvenca Silva Mavsarja iz Zdol, udo-mljenega v Krškem in zaposlenega v tamkajšnji jedrski elektrarni. Ob 17. uri je bila predstavitev zbirke v brežiški knjižnici, ob 19. uri pa v Valvasorjevi knjižnici in čitalnici v 0 [neorganiziranosti pišočih Za zdaj je tako, da so literati malone v vseh občinah preveč prepuščeni sami sebi j* pesnikovanjem in pisateljevanjem se poskuša veliko Slovencev, P eg tistih, ki so se prebili in jih lahko beremo v revijah in knjigah, množica uveljavljajočih se, vse do tako imenovanih popolnih začetnikov. Pišejo izobraženi in preprosti ljudje, šolani in nešolani, profesorji, tehniki, delavci, kmetice. Kdo bi vedel, s čim vse se arjajo in preživljajo ti, ki bolj ali manj uspešno sučejo literarno I^fO- Gotovo pa jim je skupno veselje do pisanja, nuja, da morajo pripovedovati in se izpovedovati. delo še najbolje steče, ko vzamejo vajeti v roke sami funkcionarji ZKO, predsedniki ali tajniki, kajpak tisti, ki imajo posluh tudi za literarno ustvarjanje. Tako pridejo tu in tam vsaj do literarnih večerov, čeprav to ne more biti dovolj. Po vsej Sloveniji živijo, v vseh občinah so udomljeni. Tudi na ob-oeju od Kočevja do Brežic in od rebnjega do Metlike jih ni malo. Po Jihovih objavah in javnih nastopih ec, mej petdeset in šestdeset. n. °va imena smo mogli prebrati v ajrazličnejših publikacijah, ki so tajala ali še izhajajo, ali zvedeti : na literarnih srečanjih. Oglaša- se novi> nekateri po dveh treh * °P'b utihnejo. Včasih zavoljo Poznanja, da je pisanje literature nje prezahtevno, nemalokrat odb-zm* ^cro’ ker se zanje nihče ne _ .eni' S tem pa smo pravzaprav že ob .K* zadeve. Ob katero sc hoče pri e®n'*' Pričujoči zapis. Namreč tnu Vpra&nju organiziranosti litera-ln Pomoči pri tem. leJ? obema rečema je na Do-Velic pa v Beli krajini in Posavju ki * riž. Kar poglejmo! Kulturni K ,v Kočevju, ki je izdajal revijo jL„,Cevski razgledi” in pri čemer so nek • ®*avno besedo literati, je že *et klinično mrtev. V Novem u’ kije še do nedavnega združe-snik ■ 0 'menovane dolenjske pc-PrizTn,n Pisatelje, so spomladanska ne devanja za ustanovitev literar-F kluba obtičala na ničti točki, pa ^ tovrstni klub deluje v Krškem, ste^Q ta> kot pravijo, s spremenljivo da ' *endar je voljo pokazal, tako dm^ljajo v njem o izdaji že listov- 'Ike tiskanih »Literarnih P°liv-1’ koncu koncev zasluži v a 0 le skupina mladih literatov pubu, ki se čvrsto oklepa svoje eije »Halucinacije”. Slej L- t°YfJ . 0 prej je očitno, da je o slišat^-ttejavnusti več in večkrat nje j. krajev, kjer so se v delova-bnj rarnih skupin vpregli sposo-^/rganizatorji. Koliko takih je «tani ,san>imi literati, pove opisano ' bolje povedano: jih tako Ob koncu tega razmišljanja se sama od sebe vsiljuje ugotovitev, da ostaja za vse, ki se na Dolenjskem gredo literate, »življenjski prostor" le trebanjska »Samorastniška beseda” in »Dolenjski razgledi" Vsaj za slednje bi lahko rekli, da so s svojo odprtostjo in razumevanjem »rešili" že prenekatero ime, da ni odnehalo. Dokaz za to bo tudi številka, ki bo izšla ob koncu tega meseca. Na razpis je prišlo toliko pesniških in drugih prispevkov, da bo uredniški 'odbor v veliki zadregi, kje vse to natisniti I. ZORAN RECITACIJE IZ PRVENCA -Pesmi Silva Mavsarja (prvi z desne) j e minuli petek zvečer v krški knjižnici doživeto recitiral dramski igralec Rajko Stupar (na levi). Na fotografiji je tudi prof. Tine Soško, ki je na prireditvi prebral esej o Mavsaijevi poeziji. SPOSOJENO TRNJE I — Rečeno je, da je družbeni ! standard skrb vseh nas. Medtem ! pa, kakor stvari stojijo, je standard le skrb siromašnih. (Iz Večernjih novosti) Solidarnost bo črtala Brežice Za leto 1983 načrtovana višja prispevna stopnja brežiški kulturni skupnosti ne bo prinesla ugodja — Ob izpadu republiške bo potrebna občinska solidarnost Brežiška kulturna skupnost bo imela za uresničitev letošnjega občinskega programa 9,068.000 dinatjev in ne 8,752.000, kot je bilo predvideno z letnim načrtom. Razliko 517.000 dinatjev oziroma toliko več je pridobila s tako imenovano revalorizacijo. Sklep o tem naj bi bila sprejela skupščina kulturne skupnosti na včerajšnji seji, in sicer po predlogu, ki gaje pripravil odbor za skupno porabo pri izvršnem svetu te občine. Za to sejo so pripravili tudi informacijo o uresničevanju plana kulturne skupnosti. Iz nje je razvidno, daje bfl načrt odhodkov ob tričetrtletju uresničen s 67 odstotki. Na slabšo realizacijo je vplivalo predvsem odplačilo anuitet. Pri tem so namesto 75 dosegli le 42. odst. odplačil. Za zdaj še ni moč predvideti, kakšno bilanco bo ob vsem tem prikazal zaključni račun. t reko 5 vPraša %> Pri ni- Tu sc seveda zastavlja viog(‘ I1J0’ kako uresničujejo svojo odbori za literarno dejavnost se 1 zKo. n sploh lajbrž sestajajo. Frak ne prav zgledno, če a kaže, da Prihodnje leto naj bi imela kulturna skupnost v Brežicah na voljo 11,124.000 dinarjev ali 11,6 odst. več denarja kot letos. To vsoto bodo lahko zbrali le s povečano prispevno stopnjo. Odbor za skupno porabo je izračunal, naj bi ta znašala 0,53 odstotka bruto osebnih dohodkov. (Letošnja je znašala do 1. avgusta 0,48, poslej pa je znižana na 0,45 odst.) Večja stopnja, ki naj bi jo bili tudi izglasovali včeraj, je potrebna zato, da bi kulturna skupnost nadomestila izpad sredstev, ki jih je do zdaj dobivala od republiške kulturne skupnosti. Ker je štela brežiška občina za manj razvito, je dobila njena kulturna skupnost vsako leto nekaj denarne pomoči iz skladov so- lidarnosti in skladov za financiranje skupnega programa republiške kulturne skupnosti. Letos je bilo teh sredstev 898.000 dinarjev. Ker se z letom 1983 ukinja lestvica, ki je brežiški občini priznavala položaj manj razvite, in ker vzajemnostnega denaija iz Ljubljane za kulturo ne bo več, bodo morali solidarnostno breme vzeti na svoja ramena tako imenovani izvajalci, porabniki sredstev za kulturo v tej občini. Na to opozarjajo tudi programska izhodišča za prihodnje leto, ki med drugim navajajo, da bo medsebojno razumevanje potrebno še po.-sebej /ato, ker bo za program občinske kulturne skupnosti SPOMINSKA RAZSTAVA V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Poleti je minilo štirideset let, kar je v roških hostah med italijansko ofenzivo omahnil v smrt pesnik in pisatelj Miran Jarc. Novomeška Študijska knjižnica, ki nosi njegovo ime, bo štiridesetletnico Jarčeve smrti obeležila s spominsko razstavo, ki jo bodo odprli danes ob 18. uri. Ob tej priložnosti bo o Jarčevi življenjski in literarni poti govoril prof. France Pibernik iz Ljubljane, pesnikova dela pa bosta recitirala Staša Vovk in Silvo Polak iz Norega mesta.' Krškem. Na krški prireditvi je po tehtni uvodni besedi prof. Tineta Soška iz Brežic Mavsarjeve pesmi recitiral domačin, dramski igralec Rajko Stupar, učenci glasbene šole v Krškem pa so spored popestrili z igranjem na violino in harmoniko. O knjigi je prof. Soško, tudi pisec »Samobegu" dodanega eseja o Mavsarjev! pesniški ustvarjalnosti, dejal, da je sicer izšla v samozaložbi, kar pa v nobenem primeru ne znižuje njene vrednosti, saj bi mogla, tako, kot je, kljub nekaterim pomanjkljivostim zagledati beli dan pri katerikoli znani založbi. Poudaril je, da pomeni zbirka, ki pomeni za avtorja tudi obračun z njegovim pesniškim obdobjem, z več vidikov razveseljivo novost in obogatitev sosodbne slovenske lirike. J. S. -I. Z. V GOSTEH ŽELJKO BORČIČ V novomeškem razstavišču Pri slonu v gosteh bodo letošnjo bogato razstavno sezono zaključili z izbrano kolekcijo barvnih fotografij Željka Borčiča. Na ogled bo deset fotografij (po 100 x 70 cm) pod skupnim naslovom »Bijeli i bronča-' ni akt". Razstavo bodo odprli jutri ob 18. uri, na njej pa bo avtorja predstavil obiskovalcem Jovo Gro-bovšek, organizator razstavnega programa v tem razstavišču. Kulturni konec novembra V Šentjerneju slavil domači oktet, v Novem mestu odprli dve likovni razstavi - Šentjernejski oktet poslušal tudi Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS Od kulturnih dogodkov, ki so se zvrstili v novomeški občini pred letošnjim dnevom republike, zaslužijo pozornost vsaj trije: jubilejni koncert Šen-tjernejskega okteta, kiparska razstava v Dolenjski galeriji in slikarska v avli upravne stavbe »Krke". * OBISKOVALCI ZAPLOSKALI JUBILANTOM - Pred dvajsetimi leti ustanovljeni Šentjernejski oktet je svoj visoki jubilej proslavil 27. novembra v domačem kraju. Na slavnostnem koncertu v kulturni dvorani osnovne šole Martina Kotarja so pred številnimi ljubitelji zborovskega petja - prireditve se je udeležil tudi predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj poleg jubilantov nastopili še okteti iz Gornje Radgone, Dobrovega v Brdih, Jarš in Škofje Loke. Šentjernejski oktet je imel do zdaj 560 javnih nastopov, 17 radijskih snemanj in javnih radijskih oddaj, štirinajstkrat je nastopil na televiziji, izdal pa je tudi samostojno gramofonsko ploščo. Pomemben je njegov prispevek k širjenju pevske kulture na Dolenjskem in pri razrasti tradicionalnih vsakoletnih srečanj oktetov v Šentjerneju. • KIPAR MED SVOJIMI KIPI V DOLENJSKI GALERIJI Dan poprej, 26. novembra, so v Dolenjski galeriji odprli razstavo stvaritev akademskega kiparja Julija Papiča, metliškega rojaka, ki že od leta 1936 živi in ustvarja v Zagrebu. Na ogled je 44 malih in velikih plastik v bronu, mavcu in terakoti, dodanih pa je tudi več deset skic in krokijev, nastalih ob kiparjenju. Razstava ponuja dober pregled nad Papičevo 50-letno ustvarjalnostjo, vendar pa nima retrospektivnega obeležja. Je predvsem prireditev, organizirana v počastitev Papičevega osebnega jubileja - njegove 70-letnice. Otvoritvene slavnosti se je kipar .osebno udeležil in ob tej priložnosti med drugim povedal, da še zdaj oblikuje kipe iz gline, s katero se je oskrbel še pred vojno. Razstava bo odprta do »5. januarja. Predtem je bila mesec dni na ogled v Belokranjskem muzeju v Metliki. • V »KRKI” RAZSTAVA PRIMORSKEGA SLIKARJA - Od četrtka, 25. novembra, so v avli »Krkine” upravne stavbe v Ločni na ogled dela akademskega slikarja in grafika Zvesta Apollonia iz Portoroža, profesorja za grafiko na ALU v Ljubljani. Strokovnjaki za likovno umetnost odmerjajo Apolloniu izredno visoko mesto v sodobni slovenski likovni tvornosti. V »Krki” vzbujajo pozornost predvsem umetnikova novejša dela, ki pomenijo mčanje od grafike (sitotiska) k slikanju na platno. Kot slikar goji Zvest Apollonio za sodobno slovensko slikarstvo dokaj redek motiv marino. Sicer pa je to tudi razumljivo, saj mu je zibel stekla po morju - v Bertokih pri Kopru. manj denarja, kot bi ga potrebovali. Povečanje namreč ne bo moglo pokriti vseh cen, ki so se tudi na kulturnem področju dokaj razbohotile. Ker bi radi ohranili vsaj to, kar je bilo že doseženo, in torej v dejavnosti ne naredili koraka nazaj, si spričo dokaj skopo odmerjenega denarja ne morejo obetati mirnega leta. j. OB PREDSTAVITVI ŠALIJEVE ZBIRKE - Pretekli petek je bila v Trebnjem v novi osnovni šoli tudi uradna predstavitev nove pesniške zbirke Severina Šalija, trebanjskega rojaka. Prireditve, na kateri so nastopili domači recitatorji in Baročni trio iz Ljubljane, se je udeležilo lepo število ljubiteljev vezane besede. Na sliki: Šali pripoveduje o svojem ustvarjanju. (Foto: J. Simčič) iMli ZDAJ NA OGLED V LJUBLJANI — Razstavo del, nastalih na letošnji peti, jubilejni svobodni slikarski akademiji novomeške tovarne zdravil, ki je bila v avli poslovne stavbe Krke v Ločni odprta od sredine oktobra, so pred kratkim prepeljali v Ljubljano. Skoraj ves december bo na ogled v Krkinem razstavišču v Ljubljani. Kot smo že poročali so na peti svobodni slikarski akademiji ustvarjali: Jože Centa, Jure Cihlar, Štefan Hauk, Aladin Lane, Jože Kotar, Samo Kovač, Darinka Pavletič Lorenčak, Milan Rijavec in Vida Slivniker-Betantič. NAPAD LESNE GOBE V BREŽIŠKEM GRADU? - Brežičani s strahom pričakujejo poročila strokovnjakov iz ljubljanskega Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij o stanju gradu, v katerem domuje Posavski muzej z galerijo. Sumijo namreč, da sc je spet razširila lesna goba, uničevalka vsega, kar je v gradu lesenega. Ce bodo poročila strokovnjakov potrdila sum, bodo morali pri občinski kulturni skupnosti zagotoviti dodatna sredstva za najnujnejša zaščitna dela -v brežiškem gradu, seveda V okviru vsote, s katero bo prihodnje leto razpolagala kulturna skupnosl. POTA dežurni poročajo „IZGUBIL“ ŽAGO - Novome-ščan Milan Vrhovšek je 20. novembra pustil moped, na katerem je imel privezano žago, pred hotelom Kandija. Mimo je prišel tat in žago, vredno 20 tisočakov, odnesel. UKRADEL PUŠKO Nekdo je v času med 29. novembrom in 3. decembrom vlomil v vikend Franca Lužarja v vasi Gazice pri Brežicah. V prostore je prišel kar skozi vrata, odnesel pa malokalibrsko puško in strašilno pištolo. Z vlomom in krajo je naredil za 10.000 din škode. Še bo pokalo po Dolenjski. PADEL Z ODRA V petek popoldne se je pri delu poškodoval 49-letni Franc Brvar iz Gradenca. Brvar je omenjenega popoldneva s sodelavcem obijal oboj podstrešja na poslopju Inpeksa v Velikem Gabru. Pri delu je omahnil s poltretji meter visokega odra na beton. Zadobil je hujše poškodbe in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. ( CESTE BODO OŽIVELE -Bližnji decembrski prazniki bodo po krajšem premoru poživili promet na naših cestah. Upajmo, da se pot zdomcev k svojcem ne bo končala tako, kot kaže posnetek. Sodba kriva krvavim dogodkom Namesto v zapor je Kosec odšel na Vinji vrh in ustrelil 31-letnega Božidarja Pirca Morilec si jo sodil v novomeških zaporih Zločin, ki se je 24. novemDra popoldne pripetil na Vinjeni vrhu, je povzročil med tamkajšnjimi prebivalci veliko ogorčenja. Sosedske razprtije so bile tokrat ponovno neposreden vzrok dogodkom, v katerih je bil ob življenje 31-letni Vinjevrhčan Božidar Pirc. Pirc je bil omenjenega dne pred domačo hišo v Vinjem vrhu, kjer je popravljal osebni avto. Nenadoma se je pred njim s puško v roki prikazal 43-letni Anton Kosec iz Breške vasi. Ne da bi karkoli vprašal, je Kosec RAZBIJAL STEKLENINO -Novomeški miličniki so 22. novembra pridržali do iztreznitve 32-letne-ga Bojana Novaka iz Novega mesta. Možakar je v restavraciji Pri vodnjaku razbijal steklenino. PRETEPAL JE DRUŽINO 46-letni Jože Krnc iz Dol. Nemške vasi je v predprazničnih dneh razgrajal na domu in celo pretepal družino. Na pomoč so prišli miličniki, ki so Krncu do iztreznitve ponudili svoje prostore. OB GLASBENE UŽITKE -Šenjternejčan Jože Grubarje konec novembra ugotovil, da mu je nekdo vlomil v avto, ki ga je parkiral pred blokom. Vlomilec je odnesel radijski aparat, vreden 5.000 din. RAZGRAJAL V METROPOLU - Novomeški miličniki so 23. novembra zvečer pridržali do iztreznitve 25-letnega Antona Košeleta iz Velikih Brusnic. Razgrajal je namreč v restavraciji hotela Metropol, ker mu vinjenemu niso hoteli več postreči. PO DOLENJSKI DEŽELI • Kar pestro noč so imeli trebanjski miličniki pred prazniki. Povsem emgncipirana Milka Gliha s Pristavice je doma razgrajala, vpila in grozila sosedom, tako da so morali na pomoč priskočiti možakarji v modrih uniformah. Prag prostora za pridržanje je tako prestopila tudi ženska noga. Ni kaj, enakopravnost na vseh področjih! • Verjetno je moral biti Novomeščan Ivan Božič hudo razjarjen in tudi nadelan, ko je enega zadnjih dni v novembru prišel domov. Ne samo da je razgrajal, tudi oprema je pričel metati skozi okno. Morda pa se je želel odseliti? Delno so mu ustregli miličniki, ki so ga prepeljali v Vrhovčevo. • Še ena o predprazničnem razgrajanju: z miličniki je namreč moral tudi Jože Udovč iz Osrečja. Možakar je razgrajal doma, razmetaval po stanovanju in premetaval pohištvo. Miličniki so ugotovili, da sta jo poleg pohištva skupila tudi žena in tašča. Morda ju je Udovč v „omaljenosti“ zamenjal za hišni inventar? • Praznično slavje ob dnevu republike je izkoristil neznanec, ki je na delovišču tovarne Unior v Štarem trgu ukradel 10 kvadratnih metrov ploščic in 150 kilogramov lepila. Položene ploščice bodo gotovo stoodstotno držale. • Neznanec si je v noči na 4. december hudo privoščil avtomobil in hišo Alojza Butale na Griču pri Črnomlju. Najprej je nasilno vdrl skozi trikotno okence, nato odprl še prtljažnik in iz rezervoarja iztočil 15 litrov bencina. To pa mu očitno ni bilo dovolj. Vdrl je še v klet, kjer je iz hladilne skrinje odnesel 50 kilogramov mesa in 5 kilogramov krvavic. Očitno so Butalovi prezgodaj klali. PREHITRO IN PO LEVI Prejšnjo sredo nekaj pred poldnevom je na regionalni cesti pri vasi Trnje prišlo do hujše prometne nezgode, v kateri se je resneje poškodoval 25-letni Šentlenarčan Zvonimir Fakin. Ta se je z osebnim avtom peljal proti Brežicam, na mostu čez Savo pa prehiteval drug avto. Zaradi prevelike hitrosti ga je zaneslo v desno, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Škode na pločevini je bilo za 100.000 din. ZVEČER OROPAL PEŠAKINJO 1. decembra v večernih urah je šla 51-letna Marija Polovič peš od svojega doma v Rakteljevi ulici v Brežicah proti lekarni. Med potjo pa jo je dohitel neznanec, jo z roko udaril po" glavi in zbil na tla. Mimogrede ji je iztrgal tudi žensko ročno torbico, vendar je moral biti napadalec hudo razočaran, saj so bile v njej le ženske rokavice. Za roparjem poizvedujejo V eni noči petkrat vlomil Krški miličniki so v noči na 2. december zabeležili kar pet vlomov v stanovanje — Storilec še neznan Kar pet stanovanj je v eni sami noči obiskal neznan storilec. Nič čudnega torej, da je bilo nekaj stanovalcev na območju Krškega v četrtek zjutraj neprijetno presenečenih, ko so ugotovili prazne denarnice. Vlomilec je obiskal najprej Janeza Švaba iz Rostoharjeve ulice. Vlomil je skozi kletno okno in tako prišel v zgornje prostore, kjer je lastnika osiromašil za 1000 din. Skozi bal- TOČIL BENCIN IZ AVTOV Pred tovarno IGK v Račjem selu je bilo prejšnji četrtek vlomljeno v dva osebna avtomobila. Vlomilec je najprej Jožetu Retlju iztočil 8 litrov bencina, približno toliko pa zatem še Henriku Urbiču. konska' vrata je zatem prišel k Švabovi ulični sosedi Faniki Koželj. Tudi njej je pobral nekaj prihrankov; Koželjeva je pogrešila 3.000 din. S tem pa vlomov tisto noč še ni bilo konec. Skozi garažna vrata je namreč vlomilec obiskal Stanislava Mandla na Mencingerjevi ulici in mu odnesel kar 5 tisočakov. Veliko manj sreče pa je imel pri naslednjem podvigu. Potem ko mu je prav tako skozi garažna vrata uspelo priti v stanovanje Ivana Kučiča v Leskovški ulici, je moral razočaran zapustiti hišo z vsega 60 din v žepu. Kaj dosti več sreče ni imel tudi pri svojem zadnjem poskusu tisto noč, ko je obiskal stanovanje Jožeta Hri-berška v Leskovcu, Ulica Milke Kerin 8. Za tihotapljenje skozi kletno okno je našel „le“ 750 din plačila. Krški miličniki za drznim vlomilcem še poizvedujejo. 10 DOLENJSKI LIST pričel streljati na Pirca, vendar je prvi strel zgrešil. Pirc, ki si je opomogel od prvega presenečenja, je zbežal v vinograd za hišo in se skušal skriti, vendar ga je Kosec dohitel in ga hladnokrvno ustrelil v glavo. Pirc je bil takoj mrtev. Kosec je zatem odšel k sosedom in jim povedal, kaj ZAGOTOVIL SI JE BENCIN Za enkrat še neznan vlomilec je v noči na petek obiskal osebni avto Antona Kamenška iz Rogaške Slatine, ki je vozilo parkiral pred hotelom Terme na Čatežu. Očitno motorizirani tat si je sposodil le rezervno kolo, manj negotovo bencinsko prihodnost pa si je zagotovil še z boni za 60 litrov goriva. je storil, zatem pa krenil v neznano smer. Šele naslednjega dne so ga miličniki našli v domači vasi in ga po nalogu preiskovalnega sodnika priprli. Dan kasneje pa si je Kosec v novomeških zaporih sodil sam. Preiskava je v celoti pojasnila vzroke krvavih dogodkov. Kosec se je namreč za zločin odločil potem, ko jc z novomeškega sodišča sprejel sodbo, s katero ga senat obsoja na tri mesece zaporne kazni, ki bi jo moral nastopiti 21. novembra. Kosec je bil obsojen, ker je že letošnjega februarja streljal na Pirca, ki naj bi mu po njegovem ukradel srnino kožo. Sodba, za katero je Kosec krivil Pirca, je tako ostala neizvršena. B.B. TRK KOLESOV - Prav nič nežne niso podobe po trčenjih, v katerih so udeleženi tovornjaki. Ogromne gmote zverižene pločevi* ne prinašajo delovnim organizacijam večmilijonske škode, ki se največkrat skrivajo za neprevidnostjo. Do te pa je v bližnji zimi le majhen korak. - KDO SE ZABAVA Z ZNAKI? Tujec, ki ni vajen prometnega režima v Novem mestu, vozi tako, kot mu veleva prometna signalizacija. Tako se je minuli petek zgodilo, da je Crno-maljčan Bogdan Vidoš peljal po trgu v prepovedani smeri. Seveda je miličnikom plačal 300 din za prekršek, čeprav takrat v mestu ni bilo znaka, ki bi mu prepovedal vožnjo. Kopica zvitih znakov je res postavljena nasproti Rotovža, vendar se obračajo po vetru. Miličniki o vračilu kazni niso hiteli nič slišati, le znak so obrnili v pravo smer. (Foto: J. P-) Plin spuščala v zrak Potrošniška mrzlica zares ne pozna meja Tokrat o plinski krizi iz nekoliko drugega zornega kota. Nobena skrivnost ni, da so se v tistih gnečah in prerivanjih pred prodajalno plina na novomeški Cikavi dogajale včasih prav čudne reči. Dogodkov in vseh zgodbic bi bilo za veliko obsežnejši zapis, vendar se bomo tokrat omejili na pripetljaj, ki bo najbolje pokazal, česa vsega je sposobna potrošniška mrzlica. Kot kaže, je ni cene, ki bi lahko kupca ustavila v odločenosti, da zadosti svojim (včasih pretiranim) potrebam. Nekje sredi prejšnjega meseca, ko_so plin že delili na podlagi evidenčnih kartončkov, je do prodajalne na Cikavi prišla tudi Hilda Berkopec iz Cegelnice. Imela je številko 955. Berkopčeva je pri blagajni plačala potreben znesek za polno jeklenko, ko pa je hotela jeklenki zamenjati, je prodajalec videl, da je tudi njena prejšnja ,bomba* domala polna. Stranko je na to opozoril. Berkopčeva je vzela svojo ‘a. Ze jeklenko in se umaknila. Že čez kratek čas pa se je ponovno vrnila z jeklenko, na kateri je bila plast ledu. Sama je prodajalcu priznala, daje za stavbo odvila ventil in izpraznila več kot pol vsebine v zrak! Plin je bil njen, zanj je pošteno plačala in lahko z njim počenja, kar se njej zazdi! V Novotehni so ji hočeš nočeš morali navzlic takšnemu ravnanju zamenjati jeklenki in izročiti polno, po pomoč pa so se obrnili tudi na Upravo inšpekcijskih služb. Zal je tudi inšpektor v danem primeru ostal brez kakršnihkoli pravnih sredstev, s katerimi bi lahko kaznoval početje stranke. Jeklenka je bila njena last. Nam je sedaj kaj bolj jasno, zakaj v naših trgovinah ni kave, pralnega praška, pomivalnih sredstev itd.? Ni toliko važno, ali potrebujem, glavno je, da imam! B. BUDJA S SEKIRO MAHNIL PO GLAVI Kar s sekiro je skušal 48Jet**) Mato Ivančevič iz Ragovega ohladit* svojo jezo na sovaščana, 424etnega Martina Košaka. Možakarja sta se 26. novembra srečala na Ragovski cesti. Ivančevič, ki se je peljal z avtom, je vozilo nemudoma ustavi* in iz njega vzel sekiro. Z ostrim delom je Košaka, ki je šel peš P° pločniku, mahnil po glavi, vendar na srečo brez najhujših posledic. Košak bo moral za nekaj časa v domač® nego, Ivančevič pa seveda pred sodnike. NA PLOČNIKU PODRL PEŠCA Čmomaljčan Savo Zvonar se Je 23. novembra popoldne peljal? avtom proti Trgu svobode, v kri" šču Kolodvorske in ulice HerOljj Starihe pa prehiteval drug avto- ” tem ga je zaneslo na pločnik, kjerje najprej zadel 47-letnega pešca Vladi mirja Copa, da ga je vrglo v beton sko ograjo, nato pa še KHetne®8 Jožeta Štuklja, ki je zdrknil na tl*; Oba so huje poškodovana prepelj" v novomeško bolnišnico. Nekaj ško de je utrpel tudi avto, ocenili soj0 na 50.000 din. Štirikrat gorela neprevidnost Kar štirikrat se je v prejšnjem tednu na novomeškem območju pokazal rdeči petelin — Z bencinom polivali drva — Enkrat posredovali gasilci OB PROGI NAŠLI NEZAVESTNEGA MOŠKEGA V soboto ob 9. uri so ob želez*1*" ški progi Zidani most-Sevnica v vasi Orehovo našli poškodovanega **eZ8_ vestnega moškega. Preiskava je P° kazala, da gre po vsej verjetnosti z moškega, kije skočil iz hitrega vlak „Mostar ekspres". Na prošnjo P0*®; skih miličnikov so zagrebški l*01^ zbrali še dodatna pojasnila. Potnj^ Kar štirje požari v prejšnjem tednu na novomeškem območju, vsi so se na srečo končali brez hujših posledic, imajo skupni imenovalec: nenrevidnost ali malomarnost. Čeprav vse skupaj ni bilo za kako resnejše posredovanje gasilcev, je škoda vendarle precejšnja, pa tudi nekaj opečene kože je bilo. Že 29. novembra je zagorelo dva- krat. Najprej v vikendu Ljubljančana Jožeta Kromarja na Vinjem vrhu. Zakonca sta popoldne zakurila peč za centralno ogrevanje, ko pa se drva niso hotela vneti, sta jih hotela politi z oljem. Pri tem pa je Kromar pomotoma zgrabil kantico z bencinom in polil papir, ki ga je žena držala v roki. Močan plamen je v hipu zajel zakonca, ogenj pa se je razširil še po lesenih delih prostora. Zaradi zadobljenih opeklin sta zakonca iskala pomoč v novomeški bolnišnici, po nudeni prvi pomoči pa sta se vrnila v Ljubljano. Prav zaradi tega o materialni škodi še ni moč govoriti. Istega dne je zagorelo pri Brkiče-vih v Hrastju pri Šentjerneju. Jovan-ka Brkič jc namreč zakurila v ku- IZTIRILO JE PET VAGONOV TAT V ŠPORTNI DVORANI Prejšhjo sredo je bil v novomeški _Jinnrini dvorani na delu zmikavt. Iz garderobe je namreč trem obiskovalcem dvorane odnesel kar 7.830 din gotovine, zraven pa še za 15 litrov bencinskih bonov. Ob tem se je ugotovilo, da je bil tat v športni dvorani tudi prejšnji mesec, ko je zmaknil 4.700 din. Garderobe bo potrebno zaklepati. Na železniški postaji v Dobovi je prišlo 1. decembra ob 18.40 do nesreče, ki jo je zakrivila neprevidnost. Strojevodja FTanc Dobovšek iz Smarčna pri Sevnici je takrat s skupino delavcev, ki jo je vodil 34-letni Mihael Ogorevc, premikal 14 tovornih vagonov na stranski tir. Pri tem je do končne tirnice zapeljal prehitro, tako da se je iztirilo pet vagonov, od katerih so trije celo odleteli na bližnjo lokalno cesto. Pri nezgodi je nastalo za okoli 200.000 din škode. Zoper Dobovška in Ogorevca je uveden postopek. NAJPREJ ZAGORELA ZAVESA hmjskem štedilniku, ker pa drva niso takoj zagorela, jih je polila z bencinom. Plamen je bil večji, kot je Brkičeva pričakovala, in je zažgal tudi bencin v kan tiči. Ogenj, ki je Brkičcvi prizadejal lažje opekline in ožgal topli pod, so pogasili domači in sosedje, neprevidni lastnici pa so morali pomoč nuditi v novomeški bolnišnici. V četrtek je do ognja prišlo na Zagrebški cesti v Novem mestu. Podnajemnica v hiši Jožeta Žiberta Irena Rodič je ponoči kurila peč v pritlični sobi, vendar je dimna salonitna cev, speljana skozi gornje nadstropje, puščala iskre, ki so zanetile požar v sobi Nevenke Dakič in Milorada Veseliča. Požar so takoj pogasili poklicni gasilci in gasilci iz IMV, tako da je bilo škode le za 10.000 din. Še zadnjič pa je zagorelo v soboto pri Ravbarjevih v Kristanovi ulici v Novem mestu, kjer je otroška igra z vžigalicami povzročila veliko škodo. so izjavili, da sc jc neznani m1 o&* bojda napil v bifeju na ’ jcel prepiral s potniki in celo _ nož, vendar so ga obvladali in 1,1 zagrozili s prijavo. Možakar naj bi s® tega bal in zategadelj skočil iz na. O podrobnostih preiskava teče. Miličniki so pri ntožakau j našli dve hranilni knjižici. .cj. vanec se zdravi v celjski bolnišn* ZAPRTA MAGISTRALKA pr* Zaradi prometne nezgod** Družinski vasi jc bila magistra* cesta Ljubljana-Zagrcb v j kot uro, še najrnjej B. B. zaprta več toliko časa pa je promet p® -e potekal izmenično. Do nezgod® prišlo, ko sta zaradi neprime ,, hitrosti trčila tovornjaka in P°P noma zagozdila cesto. Mate*1 škode je za preko 250.000 d*n’’ v pa je bil ranjen tudi sop0*^. tovornjaku. V času zapore j® P j met potekal po vzporedni cesti*11 Dobruško vasjo in Otočcem. DEKLICA SKOČILA S KOLESA V soboto zgodaj dopoldne je Martin Gorenc iz Sel pri Šentjerneju peljal osebni avto od Šmarja proti domu. Tri Mercatorjevem skladišču je dohitel otroka, ki sta se peljala na kolesu. Takrat pa je s prtljažnika na kolesu skočila 9-letna Elizabeta Kuhelj iz Šmarja. Gorenc jo je zadel in zbil po tleh, tako da so ji morali pomoč nuditi v šentjernejskem zdravstvenem domu. V petek nekaj po polnoči je prišlo do požara v stanovanjski hiši Anice Škrbec v vasi Sela. Kot se je pokazalo, sta se tri- in štiriletna otroka tačas v svoji sobi igrala z vžigalicami, pri tem pa se je zažgala okenska zavesa, od katere se je požar razširil še na posteljo. Otroka sta seveda iz sobe zbežala in zbudila brata lastnice, ki je požar pogasil. Vseeno pa je nastalo za 25.000 din škode. V. SPOSOJENO TRNJE VOZILA BREZ ZAVOR - Še pred prazniki je Marjan Cvelbar iz Malenc peljal tovorpjak od Brezovice proti Šmarju, na Brezovici pa se je srečal z avtobusom, ki ga je vozil Šentjernej čan Aloj Zoretič in počasi zavijal na parkirišče. Takrat se je za avtobusom pripeljala na kolesu z motorjem Ivanka Simončič iz Vratna. Ker na kolesu niso delale zavore, je najprej trčila v tovornjak, nato pa še v avtobus. Simončičeva se zdravi v novomeški bolnišnici, gmotne škode pa je za 8.000 din. tem pa je z glavo udaril ot,jjjji v Zdravniško pomoč so mu novomeški bolnišnici. PREHITRO V MEGLI _ Za*81*1 Cm®" megle in prehitre vožnje je maličan Jože Ivanušič 26. n0.'!e„eic> zvečer z osebnim avtom zbil j* jj. Toneta Jakšiča iz Kanižarice-1 j§. ča so prepeljali v novomeško b° nico. — So stroji, ki zamenjajo na stotine delavcev. Toda mi potrebujemo take, ki bi zamenjali na stotine nedelavcev. /Iz Politike ekspres/ Z GLAVO UDARIL OB ASFALT - Franc Bulc iz Dol. Suhadola, ki se je 25. novembra peljal s kolesom z motorjem od Novega mesta proti Brusnicam, je pri Malih Brusnicah zapejjal na rob ceste, izgubil.ravnotežje in padel, pri AVTO SE JE PREVRNIL Zdenko Mulh iz Bratnic pri G*® ^ Ijem je med vožnjo z osebni***,8T nju od Trebnjega proti Čatežu po ? ((.,n prehiteval dva osebna avta. r** jj pa ga je zaradi neprimerne ^ t$o zaneslo s ceste, kjer sc j® 'Ljjpi-prevrnilo in obstalo na tra*1" jjh Voznik je pri tem padel iz avta-vozilu je škode za 70.000 din. Št. 48-49 (1738-39) 9. decembra 59 j Še en tekmec za vrh manj V derbiju 4. kola SKL: Novoles — Zagorje 107 : 84 — Neporažena le še Novoies in Helios — Poraz Novo-meščank v derbiju dna Tudi v četrtem srečanju letošnje republi&e košarkarske lige so Novomeščani dosegli stotico. V derbiju kola so košarkarji Novolesa visoko premagali doslej poleg njih in Heliosa še edino neporaženo ekipo, vrsto Zagorja s 107:84 (52:42). Že kar nekako po pravilu zaigrajo novomeški košarkarji najbolje in najbolj učinkovito šele v drugem 1 i « . VA MOČ — Branilec Pelj-b u ie k Novolesu prestopil Maribora, je za Novomeščane P°niernbna okrepitev. S svojimi SRuni jn natančnostjo si je P °bil že veliko privržencev. jera*! sr,ečanla- Tudi tokrat so se jsraici Zagorja v prvih minutah do-irr, . sP®sno Kosali z domačini, ki sp šmSi 0 ,sel)' vnovič domala polno portno dvorano. Le prvih petnajst derKs- sredanja je opravičilo, naziv vani medtem ko so bili v nadalje-novolesovci veliko boljši in od JpV*|:e do minute prednost le še „ ?re> da bi ob standardno niln, t Peljhanu, Munihu, Cerkov-tvuT,’ ,™jdu in Seničarju tokrat ne n J mIadega Kramarja. 2fi s: PeUhan 26, Cerkovnik Seničar"^ --7’ Lalič-19’ Balažič 6, 13, Kramar 10. Po štirih odigranih kolih sta na vrhu lestvice še edina neporažena Helios in Novoles z 8 točkami in povsem na dlani je sedaj, da bo njuno medsebojno srečanje skrojilo vrh razpredelnice. V prihodnjem kolu potujejo Novomeščani v Kranj k Triglavu, kjer je pričakovati novi točki, dokaj lahko delo pa bodo verjetno imeli tudi Domžalčani, ki igrajo doma s Cometom. LITIJA-NOVO MESTO 51:45 (30:25) - Derbi ekip iz dna lestvice, ki sta bili do tega kola še brez osvojene točke, se je končal z zmago domačink. Litijčanke so vseskozi vodile s tremi do štirimi točkami prednosti, vendar je gostjam vselej zmanjkalo moči, da bi rezultat pre-okrenile. Tekma je bila živčna in polna napak, še največ pa sta pri Novomeščankah pokazali Galova in Zurova, ki sta dosegli po 10 točk. V naslednjem kolu potujejo Novo-meščanke na Jesenice. Prej ko slej bodo torej tudi po šestem odigranem kolu ostale še brez zmage in so danes zagotovo najresnejši kandidat za zadnje mesto na lestvici tudi ob koncu prvenstva. ROKOMETNI POLFINALE CELJANOM Pred dnevi se je pet ekip pomerilo na polfinalnem turnirju mladinskih rokometnih ekip na območju Slovenije. Zmagali so mladinci Aero Celja pred Krškim, Sevnico, Radečami in Mokronogom. Rezultati so bili tesni in le odličnemu vratarju so imajo Celjani zahvaliti za prvo mesto. J. ARH BREŽICE: V SOBOTO SMUČARSKI SEJEM Že tradicionalni smučarski sejem v Brežicah bo to soboto v športni dvorani tamkajšnje gimnazije. Že po običaju bo na voljo veliko smučarske opreme, ki je mnogim dostopna le po tej poti. M. R. Ugnali tudi Kamničane Po sobotni zmagi imajo Pionirjevi odbojkarji polovičen ‘očkovni izkupiček — V SOL zmaga Mokronoga _ neuspeh Kočevk l f"ePrav je že kazalo veliko sabše, imajo odbojkarji novo-meškega Pionirja ' po osmih odigranih kolih v II. zvezni od-. Jkarski ligi polovičen točkov-izkupiček. K temu sta največ Pnpomogla uspeha v zadnjih a kolih; pionirjevci so nam-v soboto po ogorčenem ju ugnali še ekipo Kamnika. 4 PIONIR - KAMNI*. 3:2 (6, -9, a' ~ ’ 7) - Na tekmi ni manjkalo osti i" negotovosti. Že tnit«16211*.18* P°kaže, da je naspro-set 3 ^menično pripadel po en m’{.v .zadnjem pa so bili Novo-nriiJr!1-1 r20 odtenek boljši in si stviPv1 ^etrt* par točk na prven-oHK‘.,se. torej kaže, da so Pionirjevi a_ J®krji vendarle prebrodili psihi-tau u?> ki je po začetnih neuspe-Po j^ajaJa njihovo zaupanje vase. ne „ J‘b dveh uspehih vendarle še se „ oremo govoriti tudi o tem, da fn"°VTeški odbojkarji vračajo v u ?°’ kakršne smo bili vajeni v “nski sezoni V SOBOTO NA FRATO y nekakšnem športnem mrtvilu '‘jPjatfjajo novomeški kolesarji v ..“oto pohod na Frato. Vsi zainte-*>rani naj se zbero v soboto ob 7. ^irebški ercatorjevo trgovino na Vabljeni! OB DNEVU REPUBLIKE NA MIRNO GORO 2^Jani KD Novo mesto so se ob \ji' novembru udeležili pohoda na Vjiv10 goro. Preko 30 udeležencev iz vnciJ]tOVome5kih kolesarjev je tako in Po sobotni zmagi so na 6. mestu z 8 točkami, koliko'r jih' ima tudi četrtouvrščena Ina Mlaka, v 9. kolu pa imajo Novomeščani priložnost, da vse prej napisano potrdijo v gosteh v srečanju z Uljani-kom. MOKRONOG - NARODNI DOM 3:2 (-10, -11, 13, 8, 9) - V derbiju ekip z dna lestvice so gostje vodili že z 2:0, imeli pa tudi v tretjem setu priložnost za dokončno zmago, vendar sta točki pripadli borbenim domačinom. Ti so si tako priigrali drugi par točk v letošnjem prvenstvu, ki jih je odlepil od dna. Mokronožani so po 7. kolih na 6. mestu. Nepričakovano pa so izgubile Kočevke, ki ko v gosteh proti Merkurju vodile že z 2:0, nato pa klonile z 2:3. S tem porazom so Kočevke z 10 točkami zaostale za vodilnim Branikom za 4 točke. V naslednjem kolu je na sporedu derbi kola med Kočevkami in Partizanom Vič. V soboto ples za naslove in rekreacijo Od 19. ure v novomeški športni dvorani DP v standardnih plesih Ni prvič, da je Novo mesto gostitelj kake pomembne plesne prireditve. Izbira zagotovo ni naključna in mogoče je prav sobotno državno prvenstvo v standardnih plesih v novomeški športni dvorani priložnost, da novomeški p|esni klub in vse, kar sodi k njemu, predstavimo nekoliko podrobneje. • Sobotno državno prvenstvo v standardnih plesih se bo pričelo ob 19. uri, po tekmovalnem sporedu pa bo ekshibijski nastop v latinskoameriških plesih, kjer bosta sodelovala večkratna državna prvaka Meta Zagorc in Niko Basarič. Zadnji del prireditve so organizatorji namenili obiskovalcem, ki se bodo lahko še sami zavrteli ob zvokih ansambla „Orioni“. Tisti, ki bodo v soboto ob 19. uri prišli v športno dvorano, bodo dejavnost kluba najbolje spoznali na svoje oči. Prvenstvo bo namreč hkrati prikaz novomeškega plesne- V SOBOTNEM FINALU? - Helena Aš in Aleš Cavlovič sta v soboto največja upa Novomeščanov, da se morebiti prebijeta do večernih nastopov v polfinalu ali celo finalu. ga življenja, od najmiajših, ki so danes povsem v republiškem vrhu, do tistih, ki naj bi klubu nosili priznanja. In verjetno bi bila naj- večja nagrada zagnanim prirediteljem, ko bi se Helena Aš in Aleš Cavlovič v sobotni konkurenci najboljših jugoslovanskih parov prebila do večernega polfinala ali morda celo finala. Boji v predtekmovanju se bodo pričeli že ob 17. uri. Omenili smo mlade, katerim posveča klub največ pozornosti. Zapišimo le številko, da gre skozi vsakoletno šolo plesa po novomeških in trebanjskih osnovnih in srednjih šolah kar okoli 1.200 mladih. To gre v prvi vrsti pripisati dobri kadrovski zasedbi v klubu, zaradi česar so po krajšem zatišju vnovič obudili tečaje po številnih krajih Dolenjske. Tako imajo letos tečaje tudi v Metliki in Črnomlju, vse pa kaže, da bodo zaradi velike- r zanimanja že v kratkem obiska-tudi Posavje - Krško in Brežice. V klubu pravijo, da so pripravljeni sodelovati povsod tam, kamor jih povabijo in kjer je za ples seveda tudi zanimanje. Sicer pa ima novomeški plesni klub, kot je znano, svoje prostore v najemu od samoupravne stanovanjske skupnosti v nekdanjem domu JLA. Klub se večidel pre-živija s sredstvi, ki jih prinašajo tečaji, letos pa so po daljšem premoru dobili nekaj sredstev tudi od novomeške ZTKO. Naj zaključimo še z dvema željama novomeških plesalcev: da bi se_ množičnost potrdila tudi v tem šolskem letu, ko bodo pripravili občinsko prvenstvo osnovnih šol v družabnem plesu in, ne nazadnje, da bi jim uspelo urediti zgornjo dvorano starega doma JLA, kjer nameravajo prirejati plesne prireditve in srečanja. B.B. idTrvna M il § % DVAKRAT CRNOMAUČANI ŠD Butoraj je pred dnevi v počastitev dneva republike pripravilo tekmovanje v namiznem tenisu in šahu, ki je bilo nepričakovano dobro obiskano. Med desetimi ekipami v namiznem tenisu so zmagali tekmovalci črnomaljskega Belta medtem ko so pri šahistih slavili igralci črnomaljske občinske skupščine. Vse kaže, da bo prihodnje podobno tekmovanje že ob 22. decembru, pripravili pa naj bi ga športni delavci iz Pretoke. VENCLJE V A TRETJA NA VRHNIKI Marija Vencelj, članica trebanj- Tudi po novi poti skozi trnje Nekaj spoznanj ob 2. seji zbora delegatov novomeške ZTKO — Razprava o programu prestavljena — Ponovno očitki na račun neobjektivnosti Kaj zapisati ob rob drugemu zboru delegatov novomeške zveze telesnokultumih organizacij, kije bil v četrtek v novomeški športni dvorani? Ob rob zato, ker zbor iz različnih vzrokov ni prinesel razprave, kaj šele sprejel osnutek programa za vrednotenje dejavnosti osnovih telesnokultumih organizacij, kar je bilo konec koncev tudi osnovni namen sklica. Naj takoj pojasnimo, da je do kratkega stika prišlo zaradi zapletov pri pošiljanju gradiva za sejo, v katerem je bil tudi osnutek omenjenega programa in zategadelj nekateri delegati niso imeli dovolj časa niti priložnosti, da bi osnutek obravnavali v svojih okoljih in pripravili tudi pripombe. Edino, kar je bito torej moč storiti, je, da so rok za javno razpravo podaljšali, osnutek pa bodo obravnavali na naslednji seji. Mogoče bi bilo to za kratek oris četrtkovega zbora povsem dovolj, nekaterim, ki dogajanja v novomeški telesni kulturi spremljamo nekoliko bolj podrobno, pa je razprava dala še kakšno spoznanje več. Predvsem to, da je na sestankih in skupščinah telesnokultumih organizacij konec stihijskim razpravam, gostilniškemu vpitju in kričanju, zmerjanju in podtikanju. Saj je bilo tudi v četrtek izrečenih veliko kritičnih besed, glasnih in ostrih, pa vendar se raz->rava ni izrodila. Še več, dala je, tudi je bito jasno, da gre iz že navedenih vzrokov za ,.neuradno" besedičenje, precej odkritih besed, predlogov. In čeprav je bila obravnava osnutka programa za vrednotenje £ telesnokultumih dejavnosti prestavljena (morda je celo bolje tako), so njeni sestavljalci že v četrtek doživeli veliko kritik. Od tega, da je osnutek pomanjkljiv in nestrokovno pripravljen, do očitka, da je »narejen na kožo tistega, ki pač hoče dobiti denar". Nehvaležno je biti razsodnik v novomeški telesni kulturi. Še posebej sedaj, ko je povsem jasno, kje se je; doslej grešilo, manj pa, kje so vzroki, da smo ponovno priča očitkom o neobjektivnosti. Prej ko slej najdemo osnovni vzrok v tem, da za vse v Novem mestu denarja, namenjenega telesni kulturi, ni dovolj. Prav zategadelj bo še toliko bolj pomembna odločitev v bližji prihodnosti (koncem decembra namreč preneha veljati iz lanskega leta podaljšani sklep o prioritetnih športih v Novem mestu), katere športe, ali morda celo enega samega bomo opredelili kot prednostne in ŠPORTNI ZOBOTREBCI • OO ZSMS iz> Ribnice je ob jim tako dodelili več denarja. In še nekaj ne gre pozabiti: oktobrski razpis za novega sekretarja ZTKO ni uspel, kar pomeni izgubo dragoce- • V četrtkovi razpravi je bito med drugim slišati tudi pripombe na račun razmer, v katerih danes delajo nekateri alteti. Iz neznanih vzrokov so jim namreč vrata športne dvorane še zmeraj’ zaprta in so prisiljeni vaditi na stadionu, kjer pa za delo v tem letnem času nimajo niti najosnovnejših možnosti. nih tednov za izvedbo novega postopka. Novomeški šport pa danes bolj kot kdaj potrebuje na tem delovnem mestu človeka, ki bo sposoben razbliniti vse dvome o objektivnosti svojega dela in dela ZTKO. B. BUD J A „ ______________ na osvojila tretje _ - .. podrtimi keglji. Zmagala je državna prvakinja Zoretova s 448 keglji. N. G. PIONIRJI ZA DAN REPUBLIKE TVD Partizan iz Leskovca je ob dnevu republike pripravil rokometni turnir za pionirje I. selekcij. Po zanimivih in tudi izenačenih bojih je bil vrstni ob koncu naslednji: Brestanica, Krško, Leskovec A in Leskovec B. J. ARH JELENOVA SIMULTANKA Mednarodni mojster Iztok Jelen, za letos slovenski šahovski prvak, je pred dnevi odigral v ribniškem domu JLA simultanko z dvajsetimi ribniškimi šahisti. Po štirih urah zanimivih bojev je bil rezultat 16,5 proti 3,5. Edina, ki sta Jelena premagala, sta bila Požegič in Dolmin, remizirali pa so Radič, Jarm in Mihelič. M.G-č. KOČEVKE DRUGE V počastitev dneva republike je bilo 25. novembra na Jesenicah prvo republiško srečanje upokojenk v kegljanju. Zmagala ie ekipa upokojenk Ljubljana-Šiška, na odlično drugo mesto pa so se uvrstile kegljavke iz Kočevja, ki so nastopile v postavi Marija Andoljšek, Tinca Ožbolt, Draga Šercer in Mira Trpin. Tekmovanje je priredila Zveza društev upokojencev Slovenije, organizator je bila občinska Zveza društev upokojencev Radovljica, pokrovitelj pa Tovarna čipk in vezenin Bled. "erie* potrdilo, da so člani društva tovrit? najt>°lj redni obiskoval •Milih rekreacijskih prireditev. , TURNIR Košarkarskih trojk Drfckreacijska sekcija OO ZSMS iz ctonal razPlsllic °b dnevu JLA tradi-air ,‘,rekreativni košarkarski tur-Četeir , ' Turnir se bo pri tel0£\, /■ decembra, ob 17. pričel v lovu v -vMiiiiuta, uri v '■“tale Dragotin Kette. Vse UJtko . Podrobnosti tekmovanja PotrekKvestc ob Prijavi, ki jo je ničli . Poslati na naslov Mitje Milana Jarca 27. tadi , i_nci z Drske pa organizirajo *°tin k- J° v Prostor*Ji OŠ Dra-šolsjr . le predšolsko, osnovno-OdtUsj ln sr,'dnie'5o'sko mladino ter Ribnica: telovadni praznik V soboto in nedeljo v Ribnici „14. Pokal gimnastike" — Zbrani vsi najboljši telovadci in telovadke V soboto in nedeljo se bodo ljubiteljem gimnastike v Ribnici predstavili najboljši jugoslovanski telovadci in telovadke na tradicionalnem „14. POKALU GIMNASTIKE". Prireditev bo s svojim nastopom obogatil tudi gimnastični naraščaj, ki bo tekmoval na 9. pionirskem pokalu Slovenije. Neuradnega jesenskega državnega gimnastičnega prvenstva, kakor gimnastični strokovnjaki nazivajo to tekmovanje, se bo udeležilo 14 najboljših telovadcev in 16 telovadk. V ženski konkurenci bo prav gotovo najzanimivejši dvoboj dveh naših telovadk s 6. svetovnega gimnastičnega pokala v Zagrebu, Alenke Zupančič in Dragane Došen. Ravno tako lahko pričakujemo soliden nastop Ljubljančank Teje Ilc, Nati Rogelj, Marije Švab in Anje Regent ter Novo-meščanke Nataše Kočevar, ki bodo skušale »zmešati štrene" favoriziranim tekmovalkam. V moški konkurenci se obeta enakovreden boj med večnima tekmecema, starejšim Ljubljančanom Milanom Kunčičem i n mlajšim Mariborčanom Bane-tom Tripkovičem, ki sta bila udeleženca svetovnega pokala v Zagrebu. Tekmovalec, ki bo zmogel boljšo koncentracijo in bo imel boljši dan, bo zmagovalec velike preizkušnje. Pri pionirjih in pionirkah je konkurenca izredno izenačena. Med dekleti imajo največje možnosti odlične Ljubljančanke Kobalova, Tuškova in Matohova, ravno tako mlade Jeseničanke. Pri pionirjih bo s svojimi sestavami blestel Mariborčan Vlado Šoštarič, ki se je veliko prvin naučil pri svojem proslavljenem očetu in reprezentantu Dragu Šoštariču. Konkurenti so mu samo mladi Ljubljančani Gimnastično tekmovanje, ki bo teklo pod okriljem pokrovitelja skupščine občine Ribnica in s pomočjo ribniških delovnih kolektivov RIKO, INLES, 1TPP ter turističnega društva, Mercatorja, Eurotransa in TKS Ribnica, zasluži pozornost in obisk. MAJA DOKL dnevu republike pripravila tretje športne igre, na katerih je nastopilo kar 275 tekmovalcev. V skupnem seštevku so zmagali tekmovalci ribniškega garnizona, ki so v šestih disciplinah zbrali največ točk. V posameznih panogah so zmagali: mali nogomet - Garnizon, namizni tenis: Gimnazija Kočevje, rokomet: Ribnica, kegljanje: Dolenja vas, odbojka: Ribnica in šah: Garnizon. • Z zmago v zadnjem kolu občinske lige v malem nogometu nad Grčaricami s 7:3 so si nogometaši Loškega potoka priborili končno zmago. Vrstni red: Loški potok 42 točk, Grčarice 41, Mladina 37, itd. USPEHI KOŠARKAŠEV STRAŽE Košarkaški klub Straža, ki tekmuje v II. slovenski košarkaški ligi -vzhod, uspešno nastopa. Po treh jesenskih kolih je na vrhu lestvice s tremi zmagami. Doma so premagali ekipo Elektre iz Šoštanja z 92 : 84 (35 : 3), ekipo Podbočja z 72 : 60 in v gosteh ekipo Kamnika s 93 : 74. Zelo lep uspeh za ekipo, ki mora trenirati in igrati v bršljinski osnovni šoli. KK Straža namreč nima ustrezne telovadnice. Uspeh je še toliko večji, ker so trije člani standardne peterke v JLA, zasluga zanj pa gre vsem igralcem, trenerju, posebno pa tehničnemu vodji Marjanu Erpctu. TURNIR OB DNEVU JLA V počastitev dneva JLA bo v petek in soboto na kegljišču doma JLA v Novem mestu kegljaški turnir, na katerem bodo nastopile vse dolenjske ekipe. N. G. Prigarano mesto med najboljšimi Za Jelenovo prostor tudi v državni plavalni članski reprezentanci? Štirinajstdnevni remont v krški Celulozi je prizadel mlade plavalce domačega Celulozarja, saj v bazenu ni bilo vode in so se morali enkrat v tednu pripravljati v Trbovljah. Znano je, da imajo krški plavalci dokaj slabe možnosti za trening, zlasti pa to velja za hladnejše jesensko-zim-ske mesece, ko nTorajo vaditi kar v odprtem bazenu. Pravijo, da v takšnih razmerah ne dela noben klub v Jugoslaviji! Kljub vsemu Krčani ob dobrem strokovnem delu dosegajo lepe rezultate, med najuspešnejše plavalke Celu-lozarja pa gotovo sodi 15-letna učenka brežišk e pedagoške akademije Vesna Jelen iz Krškega. »Velikokrat sem prihajala na bazen ob tovarni .Djuro Salaj* že v zgodnjem otroštvu, s plavanjem pa sem resneje pričela leta 1976. Moj prvi trener je bil Živko Šebek, še prej mi je pomagal tovariš Šunta. Tri leta me je vadil Anton Bizjak, od letos pa je moj trener Bruno Toplak. Z vsemi sem dobro sodelovala, čeprav sem velikokrat pomišljala, da bi celo plavanje pustila. Včasih namreč plavaš na treningu zelo dobro, na tekmovanju pa odpoveš. Moja največja pomanjkljivost je gotovo prešibka psihična pripravljenost. Trener mi pred tekmo sicer vedno govori, naj plavam, kolikor morem, toda ...“ odkrito razmišlja Vesna Jelen. O svojih dosežkih skromno molči čeprav se ima s čim pohvaliti. Predlani je uspešno nastopala za državno mladinsko reprezentanco v Belgiji na šeste-roboju narodov, lani pa je na podobnem tekmovanju v Turčiji priplavala Jugoslaviji srebro na 200 metrov kravl ter bronasti odličji na 100 m kravl in v štafeti. Z letošnjega zimskega državnega prvenstva v Celju je prinesla v Krško bron za 3. mesto na 400 m kravl s časom 4,35 minute. Enako uvrstitev je dosegla na letnem državnem prvenstvu, tudi še kot starejša pionirka. Čeprav pravi, da ni bilo prave konkurence, je Vesna vendarle zadovoljna s šestimi naslovi slovenske prvakinje, ko je lani poleti dobivala čestitke za zmage na 100, 200, 400 in 800 m kravl ter 400 m in 100 m delfin. Razumljivo je, da je bil v slovenski reprezentanci ves čas prostor za tako vsestransko plavalko, pri nastopih v majici z državnim grbom pa se je nemalokrat pripetilo, da so na tekmovanja v »privlačnejša" zahodnoevropska mesta potovale tekmice s slabšimi rezultati! P.P. Vesna Jelen: Zaupanje v lastne sposobnosti potijujejo rezultati. 49 (1738-39) 9. decembra 1982 DOLENJSKI LIST 11 m Ul 51 S5 iMJL 11 IM foto slišal: Milan Markelj DAJMO, FANTJE! ŠE MALO, PA BOMO NA MORJU! dolenjski list pred 2ff leti Pijanci zamakajo zidove Vodstva ZK ne poznajo bistva problemov — Zaposliti le matere brez otrok? — Mesto je kot v času križarjev VODSTVA ZK se še vse preveč ukvarjajo z vprašanji, ki sodijo v pristojnost gospodarskih organizacij, oblastnih organov oz. delovnih kolektivov, manj pa s tem, kaj se novega dogaja v rasti teh organizacij. Zato idejnih procesov ne analizirajo, čestokrat pa tudi ne poznajo vzroka in bistva problemov. To potrjuje tudi dejstvo, da so bila vprašanja notranje graditve ZK obdelana v poročilih manj konkretno, nekam preveč posplošeno. KMALU PO veseli novici, da bodo v obratu Iskre v Žužemberku zaposlili več novih delavcev, se je raznesla govorica, da bodo dobile zaposlitev samo matere brez otrok. Ni še znano, kdo je to izjavil, ker pa to ni v skladu z notranjo zakonodajo socialističnega obrata, je to lahko storil samo človek, ki ne pozna temeljnih pridobitev socialistične revolucije. V obratu Iskre v Žužemberku je med zaposlenimi 90 odstotkov žena, zato ni razlogov, da bi morali krniti materinstvo. Ce kdo v kolektivu misli drugače, naj javno pojasni. POGOSTO SLIŠIMO tarnanje Črnomaljcev, da ni kulturnih prireditev. Toda kako to, da jih je bilo na tem večeru tako malo? Ali si predstavljajo pod kulturo le Zadovoljne Kranjce in podobno? Bil bi že skrajni čas, da prenehajo vnaprej kritizirati vsako domačo prireditev in da sami kaj store za dvig črnomaljske kulturne ravni. Če pa tega ne zmorejo, naj bi vsaj obiskovali kulturne prireditve. KAKOR V KRIŽARSKIH časih je naše mesto ob meglenih jesenskih ali zimskih večerih. Ulice so slabo razsvetljene, kar mimogrede povedano — zelo ugaja nočnim obiskovalcem gostinskih lokalov, ki še vedno zamakajo zidove hiš v temačnih ulicah. Prav slabo je razsvetljen tudi Glavni trg. Na prste ene roke lahko preštejemo svetlobne napise in reklame v našem ,.novem” mestu, ki pa je bilo novo v času nekega Rudolfa. Trgovci se ne zganejo in ne premaknejo že leta in leta. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 6. decembra 1962) * S % * I s % % * % K SVETU OKOLI J ZA LEPŠO VEČNOST - Marsikdo se v teh dneh ozira v prihajajoče leto in premišlja, kaj mu bo življenje prineslo, župan Danguja, mesteca nedaleč od francoskega pristanišča Le Havre, pa se ozira in načrtuje veliko dlje. V družinsko grobnico je dal vgraditi televizor. Da mu ne bi očitali, kako je 'sebičen, gaje dal postaviti tako, da bodo program lahko spremljali tudi drugi pokojniki, zakopani v isti grobnici. Možakar zanesljivo verjame v življenje po smrti. In še nekaj drži kot pribito — nima naših, jugoslovanskih izkušenj s televizijskim programom. Le kdo bi ga želel spremljati skozi vso dolgo dolgo večnost? LJUBEZEN ZA VSO VEČNOST — Vdova Sybil Bird iz Burnhama je zvedela od svojega duhovnega pastirja, da mora umreti do konca tega leta, če vztraja pri svoji želji, naj jo pokopljejo zraven njenega globoko ljubljenega moža. Uboga vdova je menila, da bo delala družbico svojemu ljubljenemu možu skozi vso večnost, pa je pastor tako ultimativno posegel v njena pričakovanja. Gospa Birdova pravi, da se takšnim ukazom že ne bo pokoravala, čeprav razume, da prostora na pokopališču zmanjkuje, vendar bi pastor to lahko lepše povedal. OMAKA ODLIČNA Če bi živeli celo večnost, bi mornarji neke britanske ladje nikoli ne pozabili enkratnega obeda zadnjega dne dolgotrajne plovbe. V slabo založeni kuhinjski shrambi so ostale le steklenice viskija in nekaj krompirja. Kuhar je pač skuhal oboje. ..Krompir je bil odvraten,“ pravijo pomorščaki, ,,je bila pa zato omaka naravnost božanska.” NAJ DA ZGLED - Zdravnik Pedro Augusto Timbo iz Fortaleze je javno izjavljal, da bi bilo lahko na svetu manj lačnih ust, če bi ljudje posegli po hrani, ki jo je dovolj tudi v mestih - po podganah. Te živali so po doktorjevem mnenju primerna in dovolj okusna hrana. Seveda pa vrli Timbo javnosti ni prikazal, kako se človek oblizuje nad krožnikom s pečeno podgano. Ostal je le pri teoriji, kar je razumljivo. Obnašali so se veleizdajalsko Presvitli cesar je zbolel izboljšati Zadruga more odpomoči kmetom v njihovi bedi in stanje Vodovod novomeški lepo deluje - Ponaredki (Presvitli) cesar je nekaj obolel minole dni. Lotilo se ga je trganje v udih. Pa mu je že odleglo in spet opravlja vladarske posle. Vest o cesarjevi bolezni je zelo izpremenila avstrijske narode in bali so se za ljubljenega vladarja, kateri že 54 let z modro in močno roko vlada našo državo. Da bi jo še dolgo let dal Bog! Naš cesar imel je te dni odpotovati za več časa na Ogrsko. A cesar ne pojde. Vzrok temu je, da so se Mažari pri odkritju spomenika puntarju Košuta obnašali in govorili prav veleizdajalsko. Globoko je tudi užalilo cesarja, da se s tako silo po Ogrskem preganja cesarska pesem. (Pač ne) sklepamo napak, ako trdimo, da so slabi časi našega kmetijstva zadnjih 15 let ob enem glavni vzrok, da se kmetje vedno bolj družijo, da si zvišajo dohodke. Po pravici smemo reči: sila kola lomi, in ta nam je dala spoznati potrebo, da se mora nekaj izpremeniti in izboljšati. Sredstvo za to pa smo našli v čisto preprosti obliki kmetijske zadruge, kije v stanu v mnogih slučajih z velikim vspehom odpomoči naši bedi ali vsaj naše stanje bistveno zboljšati. (Vodovod) deluje od srede minolega meseca po celem mestu v obče prav dobro. Nekateri nedostatki in pogreški so se že odpravili, a drugi se še bodo. Te koristne naprave sedaj ne morejo zadosti prehvaliti tudi njeni bivši najhujši nasprotniki. (V zadnjem) prišli so posebno v Budimpešti ponarejeni bankovci po 10 kron v. promet, katere je komisija za poskuševanje ponarejenih bankovcev kot precej podobne pravim prepoznala. V splošnem desetkronski bankovci kažejo v glavnem risu vijoletne črte, ponarejeni pa predstavljajo preplavljeno in bolj rujavkasto podobo. Nadtisek pri pravih bankovcih je izražen v jasnih črnovišnjevih potezah, pri ponarejenih pa nerazločno. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. decembra 1902) Mrtvaški prt Jezusova podoba? So v sloviti torinski mrtvaški prt pred skoraj 2.000 leti res zavili Jezusovo truplo aligre za izjemno uspelo sleparijo — Znanost na razpotju Relikvij, ostankov svetih mož in žena ter predmetov, ki so bili v tesni zvezi s Kristusom, nc manjka, čeprav je od časov, zapisanih v evangelijih, minilo skoraj že drugo tisočletje. Srednji vek je bil še posebno bogat z najrazličnejšimi svetimi ostanki, tako bogat, da je kasneje prosvetljeni Charles Mackay v 19. stoletju zapisal, da je po cekrvah Evrope toliko koščkov križa, na katerem naj bi umrl Jezus, da bi iz njih ne sestavili samo enega križa, marveč celo katedralo. Do današnjih dni je tako premnoga relikvija izgubila sijaj pristnosti, nesporna dragocenost pa je skozi šest stoletij ostal torinski Jezusov mrtvaški prt. Gre za platnen prt, na katerem je bleda in nejasna negativna podoba sprednjega in zadnjega dela moškega z brado. Na podobi so razločna znamenja mučenja, kot jih poznamo iz opisov Kristusovega trpljenja; na čelu sledovi trnjev, roke in noge prebodene, na strani vbod. Vse od leta 1357, ko je prt prvič izpričan v Evropi, mami vernike in strokovnjake. Menda ni nobena od relikvij prestala toliko strokovnih preverjanj kot ta platneni kos, ki ga hranijo v torinski katedrali. Zanimivo je, daje škof Henri de Poitiers v začetku proglasil prt za sleparijo, češ daje govoril s slikarjem, ki ga je potvoril, vendar pa je odtisnjena podoba trupla tako realistična, da je za mnoge zelo malo verjetnosti, da bi zmogel kdorkoli naslikati kaj takega. Spori zaradi pristnostni mrtvaškega prta so se v ožjih znanstvenih krogih nadaljevali vse do današnjih dni. Pred leti so ustanovili posebno raziskovalno skupino, katere naloga je, da enkrat za vselej razišče, ali gre za resničen zgodovinski predmet ali za srednjeveški po- Brez naočnikov? Bodo v bodočnosti na ooniki odvoo? — Mikro kirurgija Za kratkovidne so očitno nastopili boljši časi. Zdravni ki jim ne bodo na nos obeša li vse debelejših in debelejših naočnikov, marveč bodo poslabšani vid popravili s krat kotrajno operacijo. Zahvala za to gre sovjetskemu zdrav niku, direktorju moskovskega raziskovalnega inštituta za očesno mikrokirurgijo Svjatoslavu Fjodorovu. Po seg, ki ga je razvil ta strokovnjak, je nekaj povsem novega, zato je razumljivo, da ga po svetu še vedno jemljejo z. zadržanostjo. Operativni poseg traja vse ga skupaj le četrt ure. Kirurg najprej omrtviči bolnikovo oko, nato nariše na roženico šest do šestnajst črt, ki potekajo od zenice kot napere pri kolesu. Nazadnje kirurg po črtah zareže in tako raz-rezano roženico preoblikuje. S tem doseže, da se spremeni goriščnica očesa. Znano je, da kratkovidnost izvira iz tega, ker se očesno zrklo ne more toliko sploščiti, da bi svetlobno gorišče padlo na mrežnico očesa. Kirurški poseg to pomanjkljivost odpravi. V Moskvi opravijo takšne mikrokirurške posege že povsem rutinirano. Postopek Svjatoslava Fjodorova se je izkazal za dovolj učinkovitega. saj z njim dosegajo lepe uspehe. Vid so popravili že več desettisočim očesnih bolnikov, pri tem pa so dosegli 96-odstotni uspeh pri bolnikih z zmerno kratkovidnostjo in 84-odstotni uspeh pri ljudeh s hudo kratkovidnostjo. Nobenega operiranega očesa niso uničili. Za neuspeh so šteli že to, da je bolnik po operaciji kljub izboljšanemu vidu še potreboval naočnike. naredek. Znanstveniki so prt preiskali z rentgenskimi, ultravijoličnimi in infrardečimi žarki, natančno so ga preiskali z optičnimi in elektronskimi mikroskopi, preiskali lanena vlakna, strokovnjaki za sodno medicino so podobo na prtu primerjali s testnimi podobami, ki so jih poskušali dobiti ob pomoči trupel in živih prostovoljcev, najmočnejši računalnik je prežvečil silno množino vseh zbranih podatkov in . .. kljub vsej tej supermoderni tehniki znanstveniki ne morejo postaviti pike na i in zanesljivo reči, da gre za sleparijo ali za pristen mrtvaški prt, v katerega so zavili židovskega učenika, kije pred dvema tisočletjema oznanjal ljubezen med ljudmi. Presenetljivo je, da sodobna znanost ni bila kos vprašanju, kako je podoba na prtu sploh nastala. Ko so leta 1898 prvikrat naredili fotografijo prta, so presenečeni ugotovili, da je podoba dejansko negativ, saj seje na fotografski plošči pokazala mnogo bolj razvidna, kot jo je mogoče videti na prtu, kjer so na svetli podlagi temne lise. To je bil dovolj trden dokaz, da prta ni poslikal noben slikar, saj si ni mogoče predstavljati, da bi kdo lahko pomislil na negativno podobo v 14. stoletju. Drugo važno odkritje, ki zanikuje ponaredek, je prispeval francoski zdravnik Peirre Bar-bet, ki je opravil več poskusov, kaj se dogaja s križanim truplom. Ugotovil je, da se dlani, če je skoznje pribit žebelj, že po tičnosti. Manjša skupina raziskovalcev je vzela delce, ki naj bi bili ostanki Jezusove krvi, vendar so analize pokazale, da ni verjetno, da bi šlo za človeško kri. Toliko dokazov za in proti je odločilo, da so pred leti skrivnostni prt ponovno razgrnili pred znanstveniki. Toda spon so postali še močnejši, namesto da bi se pomirili. Na osnovi podatkov, ki so jih z nadvse skrbnimi proučevanji in analiz3' mi zbrali, trdi kemik J0*3! Heller: „Možnost je ena prot' šest milijonov, daje prt ponare; dek.“ Walter McCrone, vodilni strokovnjak za prepoznavanje ponaredkov, pa neprizanesljiv3 trdi, da je torinski mrtvaški pn sleparija. Navedimo še nekaj izsledkov zadnje raziskovalne skupine-Ugotovili so, da prt ni poslikan Fotografski negativ obraza torinskega prta. Jezusova pod°" ba? nekaj urah razparajo in križani ’ riža. Ce pade s križa. Če pa žeblje pri bijejo skozi zapestja, truplo lahko visi na križu dneve in dneve. Svoj čas so slikarji upodabljali križanje z žeblji skozi Kristusove dlani, saj iz izkušenj niso mogli vedeti, da je takšno križanje nemogoče. Na torinskem prtu pa negativna podoba in sledovi krvi kažejo, daje bilo truplo, ki je pustilo svoj vtis, pribito skozi zapestja. Proti pristnosti mrtvaškega prta so pričale besede škofa Poiticrsa in presenetljiva velikost podobe. Truplo, ki je bilo zavito v prt, je bilo visoko 180 cm, kar je za Semite izpred 2.000 let hudo neobičajno, saj je bil tako velik človek med njimi pravi orjak; v evangelijih pa Kristus ni nikjer opisan kot telesno visok človek. Tudi analize iz leta 1969 in 1973 niso govorile v prid teoriji o avten- v nobeni poznani tehniki, ^ natančni mikroskopski pregled' niso pokazali značilnosti poteZ s čopiči ali drugim slikarski^1 priborom. Odkrili so tri razilo; ne vrste železovih delcev, j0 izvirajo iz tkanja prta, požara iz krvi. Anatomske značilnost! odtisa povsem ustrezajo anatomskim razmerjem človeka. Vprašljiva je samo še starost prta. Če bi se izkazalo, daje res star okoli 2.000 let, potem bi s« tehtnica nagnila na stran tistih, ki v torinskem prtu vidijo prist' ni ostanek, če pa bi se izkazal3’ da je mlajši, potem se seved3 odpre kup novih vprašanj. Lg°' Javljanje niti ni takšna težav3’ saj je s sodobno metodo mcf)e' nja starosti s pomočjo radi3' aktivnega ogljika mogoče zel3 točno ugotoviti, kdaj je bil p3 „poslikan“, toda Vatikan ne d dovoljenja za takšno preiskav3- (Vir: Discovet) »Ginekologija” za moške Poslej tudi za moške poseben zdravnik - Andrologija Je šele v povojih — Pasti morajo moški tabuji •_________________ Povedati je treba, daje moški velik nevednež v vsem, kar se tiče njegove anatomije in spolne psihologije, medtem ko sodobna ženska že obvladuje svoje telo in vse bolj odkriva skrivnosti njegovega delovanja. Marsikdo se, predvsem seveda moški, ne bo strinjal s takšnimi trditvami, vanje pa trdno verjame nekdanji kirurg dr. Fonti, eden prvih andrologov na svetu. Andrologija je mlada veja medicine, zato je ne boste našli v slovarjih. Se najlažje bi jo opisali kot ginekologijo za moške, saj gre za podobno dejavnost, le da je v središču moški. Dr. Fonti sicer pravi, da je andrologija nekaj čisto vsakdanjega, če gledamo na to vejo medicine brez predsodkov in tabujev, ki jih je menda med moškimi veliko več kot med ženskami, vsaj kar se spolnosti in vsega tistega, kar je z njo povezano, tiče. Moški že po tradiciji ne govori o spolnih težavah, če pa je že kaj resnega, poišče splošnega zdravnika, ki ga napoti bodisi k urologu ali dermatologu. Pri tem je moški seveda prikrajšan v primerjavi z ženskami, ki imajo medicinske strokovnjake za vse izrazito ženske zadeve, od kontracepcije, plodnosti in zanositve do nosečnosti, poroda, spolnih bolezni itd. Žakaj bi moški nc za svpjc imel strokovnjaka moške zadeve? Androloška služba, ki j3 . j Fonti vodi v pariški boln#1^ Bcclere, je v razmeroma kj*. kem času upravičila svoj obs I Kljub nerazumevanju inn.°jeV pa ni malo moških iz vseh s*°’0/ prebivalstva, ki se pridejo P _ svetovat in pregledat k dr. r ^ tiju. Impotenca, nepl°3I*0.i.’ neptu“-- jj, rak na prostati, težave raž*1* vrst s spolnimi organi vse moške pripelje k strokovni zanje - andrologu. ^ Najvažnejše, tako 13 e androlog Fonti, je to, da za , moški odkrito misliti o sebi moškem in da se, kadar J potrebno, odkrito pogovor*. strokovnjakom. Tisti časi. k >. bila vsega kriva ženska, naj šlo za neplodnost ali obe3 ^ spolno nezmožnost moškeg3’ za vedno minili. ,0j- „Znano je, da je za S* nost v 40 odstotkih Pr’!11*l§lci kriva ženska, za 40 odst. m in le za 20 odst. oba skup3J-pravi androlog in tako raZ va-tradicionalno moško zavcr,0d-nost vase. In nc samo nep ^ nost, cela vrsta stvari je. k j,0 mora moški razkriti, ^a.sepo-namesto polakirane podobe kazal navaden človek. .J j j; dolg proces,” menijo andro ^ prvi korak pa je andrologi) naredila. Janez Trdina Rešitev prejšnje križanke SKLENt TEV MIRU HRUP KAČJI GLAS SARA- JEVO Rešilni zvok Pri potapljanju zelo rado pride do izgube občutka za smer, kar je lahko zelo tragično, če gre za potapljača, ki dela v motnih, temačnih vodah ali celo ponoči. Poklicnim potapljačem na vrtalnih ploščadih, na raziskovalnih ladjah, v podvodnih bazah in še kje bo v • takšnih težavnih razmerah priskočila na pomoč najnovejša naprava, ki bi jo lahko krstili za zvočni podvodni kompas. Gre za elektronsko napravo, ki oddaja šume iz dveh zvočnikov. Tako dobljeni stereo zvok ima izjemno prodornost, saj ga je slišati skoraj 200 metrov daleč, torej dovolj za potapljača, da po končanem opravilu kljub slabi vidnosti najde svojo matično ladjo ali bazo. Napravo so si zamislili na floridskem univerzitetnem inštitutu za raziskavo komunikacij. Kakor je preprosta, je tudi učinkovita in bo, kot trdijo njeni „očetje“, uspešno zamenjala podvodne kompase in nekatere druge elektronske naprave, ki se v praksi niso vedno najbolje izkazale. Gotovo pa se bo za izum pozanimala tudi vojska. V _________________________/ Naj novejši izvirni Leninov portret. Še en Lenin Čeprav je v §ovjetski zvezi in še kakšni drugi državi mogoče najti brez števila podob velikega revolucionarja in borca za delavske pravice Vladimirja lljiča Lenina, pa zgodovinarji vedo povedati, da je bilo kaj malo njegovih portretov narisanih še za časa njegovega življenja. Večina je nastala na osnovi fotografij in redkih filmskih posnetkov. Toliko bolj presenetljivo je odkritje doslej neznanega risanega Leninovega portreta, saj so ga našli ne v Sovjetski zvezi ali kje v Evropi, temveč v Združenih državah Amerike. . Novoodkriti portret je narisal leta 1921 Filip Malavian, malo poznani risar. Ni še raziskano, kako je portret prišel v newyorško galerijo, dejstvo je, da so ga v fondu te galerije našli šele pred kratkim. Zdaj sc Leninova podoba seli v Moskvo, vendar ne v kakšen muzej, marveč v rezidenco ameriškega ambasadorja. Tam si ga bodo lahko ogledali predstavniki sovjetske oblasti. OLIKA FR-ROh PISA- TELJ jRADBl MATERlf AL NIKEUSRKLiA, POTRJE VANJE Z GLA YQ_ GL.M. GRČIJE VASA ZGODBA KAM JE ŠLO SENO? V poletnem času sem pasel živino v gozdu nad vasjo. Malo ! više so gozdovi obkrožali košenice in med njimi je bila tudi ; košenica najbogatejšega kmeta v vasi. Na paši sem dostikrat stikal za ptiči, zato nisem kaj dosti pazil, kje se pase živina. Tako je bilo tudi tistega dne, ko sem zasledoval mlade kose, ki so se spreletavali po grmovju. Rad bi katerega ujel in ; ga odnesel domov, pa ni bilo nič uspeha. Sonce se je že nagibalo k zatonu, ko sem se spomnil na živino. Smola! Živina je bila na košenici, ki je pripadala bogatemu kmetu. In da bi bilo še huje, je bil gospodar pri nji. Od daleč sem opazoval in premišljal, kako bi prišel do živine, ne da bi me lastnik košenice ujel. Bal sem se, da bi me pretepel. Nemočno sem gledal, kako je kmet gnal živino, meni zaupano, domov. Hotel sem že steči za njim in ga prositi, naj ne gre do mojega očeta, da mu bom kasneje z našega travnika nadomestil popašeno seno, toda ko sem bil že tik za njim, sem obupal. Ubral sem bližnjico in skrit za skednjem čakal, kaj bo. „Živino sem prignal, ker pastirja ni bilo, da bi jo zavrnil z moje košenice,“ je dejal mojemu očetu. „Jutri pa pridi ob pol sedmih, da boš prisostvoval cenilcem, saj veš, kje je moja košenica.” Domov se nisem prikazal, pač pa sem ponoči, ko je sijala polna luna, odšel z grabljami na sporno košenico. Kjer je bilo zadosti pokošenega sena, sem ga zgrabil in odnesel ter raztrosil po tistem delu, kjer ga je požrla živina. Vse skupaj sem tako temeljito pretrosil, da je bilo nemogoče ugotoviti, kje je več in kje manj sena. Ostanek noči sem prespal na skednju. Ko sem se prebudil, je bilo sonce že visoko na nebu. Očeta še ni bilo domov, mati pa si je s predpasnikom zakrila obraz, ko me je zagledala. Vedel sem, da joka. Med zajtrkom sem jo prepričeval, da ne bo nič hudega, češ da sem košenico začaral. Ko se je vrnil oče, se je izkazalo, da sem imel prav. Na cenitvi so se ocenjevalci in sosed pošteno sprli. Nikjer ni bilo videti, da kaj manjka. Sosed se je skliceval na svojo čast in trdil, da se je živina dve uri pasla po pokošenem senu, ocenjevalca pa sta trdila, da tega nikakor ni videti in da kot kmeta že menda tudi nekaj vesta o takih stvareh. Tako se je spor končal v mojo korist. Da pa je oče slutil, kdo je zadevo napeljal tako, sem uganil iz njegovih besed, ko je dejal: „To, daje bilo seno lepo enakomerno razmetano, je bilo tudi nekaj vredno.” F. LUZAR 4 Gabrje '••• : • / ■ • Z' ' . .... _ ■ j* tež j' 50 k°lj nagnjeni k Savani pri učenju kot desni-aiji> trdijo nekateri raziskovalki’Domnevajo, da razlog za to v poškodbah leve možgan-, e Polutke še pred rojstvom. ~£va možganska polutka nadzo-s Je desno stran telesa in je tudi ®dišče za govorne funkcije, to poškodbe tega dela možga-lahko vplivajo na težave pri , ®nju. Novejše raziskave pa • ^jo, da so levičneži pogoste-b i P0 migreni in hipotiroidizmu.. q Nevrobiologa Norman schvvind in Peter Behan sta ovila, da imata samozaščit-ski S*stcm in levičništvo neki ^ PCn biološki dejavnik r0 spolni hormon testostc-dok- ^esc*lwind je s poskusi sto • 1’ ncnormalno visoka 0jPnja tega hormona ovira za. ,ino tvorbo možganov pri oc^u. Ce je tako delno pj^jene leva možganska Je t0 razlog za levič-s. Prevelika količina testo-Pov°na v *crv' zar°dka lahko Zaš^r°č' tuc*' °*cvare samotnega sistema. poseda so te raziskave šele v ajj Jasnih fazah in ni gotovo, he k morei)itne netančnejše So j do ovrgle. Kljub temu pa S|e,d0sedanje ugotovitve in iz-Pov zanimivi, saj mečejo d0 na pojave, ki smo jih Vr$ri °Pazovaii k°l nekaj po- lAHILOVAl MATI POTR- DILO OCE VSTOP NICE DOBA NAS OTOK VRSTA SKLA- DBE rtiče in povesti iz narodnega življenja In splqh nisem še nikoli slišal, da bi bil s tem kdo obogatel. Kar se eno leto ujame, smukne drugo iz rok, stanovitnosti in varnosti v čebelarstvu ni nobene. Če bi znal pisati bukve, ne bi ga kmetom nikoli hvalil in priporočal. Moja molitev je končana. Poglejmo si svojo lepo, dolenjsko Krko. Kajne, če bi imela samo svoj izvirek, če ne bi dobila nič druge vode, kako borno bi curljala? Ob hudi suši bi je zmanjkalo, preden bi še pritekla do Novega mesta. Kaj ji podarjuje toliko moč in velikost? Kajne, da breštevilni studenci in potoki, ki se izlivajo vanjo? Taka je tudi s premoženjem. Če teče le iz ene jame, se kmalu zniža in v večji stiški tudi usahne. Sliši se dandanašji glas: .Kmetje, redite dosti živine, pa boste laglje zdelavali in sčasoma obogateti.' Tudi jaz pravim, da je živinoreja jako koristna, ali sama zase ne zadostuje. Treba je poznati tudi pravo pleme, treba jo je znati kupiti in prodati vselej po pravi ceni in o pravem času, ne pa samo krmiti jo in napajati. Niti ne zadostuje, če se vse to razume. Kmet mora paziti razen živinstva še na velike drugih pridelkov, če neče zagaziti v zadrge in dolgove. Da premoženje ostane in se množi, se morajo katalati krajcarji od vseh strani, iz žita, sadja, travnikov, vinogradov, kupčije, iz rok in nog, iz trupla in pameti. V reko mojega imetka je napeljala prvih dvanajst studencev iz svoje zemlje moja Katrica. S to pomočjo se mi je oživila in okrepčala. Tekla je veselo naprej, dokler ni začela sprejemati pritokov tudi z mojega zemljišča. Tako, vidite, si je opomogla in je po božjem blagoslovu narasla. Nam Kranjcem je Bog podelil oster razum in zdravo pamet, ali na oko nam je pritisnil mreno. Blagor tistemu, ki si jo predere sam ali si jo da predreti drugemu. Ko enkrat spregleda, mu ni treba nikoli stradati, če posluša svoj kranjski razum in kranjsko pamet. Čez moje oko se je razpenjala koža, debela kakor podplat. Katrica se je dolgo upirala, dokler je ni prerezala in snela. Več let me je učila, čemu je to ali to, zakaj in koliko dobička mi bo dajalo to in ono. kaj mi obeta srečo, kaj preti nesrečo. Ko sem se mrene znebil in sem jel prosto gledati po svojem malem gospodarstvu in po velikem božjem svetu, me je učila in modrila lastna glava, ki je prej spala in molčala. Lotil sem se kupčije, zaslužil si denar z ježicami, vozil sem meščanom drva, skupljeval sem vino, prikupil si travnikov in pital goveda za prodaj, prikupil si vinogradov in hranil vino v zidanicah do časa draginje, prikupil sem mlin in pilo in spravljal zaslužek brez truda. Tako sem gospodaril veliko veliko let. Včasi seveda sem tudi kaj izgubil, ali ta nadloga me je le povrhu malo oprasnila, ne pa ranila do krvi. Moja Krka je bila dobila že močen curek, da se ni dosti poznalo, če so odvlekli sleparčki kako strugo na svojo senožet." Berus zamolkne. Vsi pivci začno v en glas slaviti in poveličevati njegovo Katrico. Izpilo se je še veliko kupic na njeno zdravje. Krčmar veli: „Oče Urban! Vi ste res srečni, da ste pripeljali v hišo tako Šembiljo. Vaša je znala bolje prerokovati in pogoditi nego barantačeva." Poredno nadaljuje: ,,Povejte nam zdaj še to, če ste se Katrice kaj lahko navadili? Rekli ste, da ste se v mladosti bali deklet. V Katrico ste se zaljubili, ali niste si ji upali to povedati. Ali se vam ni zdelo čudno, ko sta se vzela, da ste morali precej pri njej spati? " Starec odgovori brez nejevolje z resnim, skoraj slovesnim glasom: „Čast nekdanjim časom, ko se mladina ni parila tako brezbožno kakor dandanašnji. Svojo Katrico sem ljubil iz vsega srca, ali zmerom pošteno, zmerno in pametno. Lahko bi poklical Boga za pričo, da sva živela več ko dve leti skupaj ne kakor mož in žena, ampak kakor brat in sestra. To ni bilo nobeno čudo. Poznal sem rodovine, katerim se je rodil prvi otrok šele pet let po poroki. Moj stric je prebival z ženo pod eno streho celih enajst let v deviškem stanju. Hišo je imel precej zadolženo, pa se mu je zdelo težko in pregrešno, sprejemati zarod v revščino. Ko je dolge poplačal, mu je Bog dal petero otrok zaporedoma, ki so imeli vsi dosti kruha. Sedanji svet pa se je spremenil v Sodomo in Gomoro. Krsti so včasi pet in tudi več let pred poroko, dostikrat pa še poroka nikoli ne pride. Ali zapomnite si dobro, da stari Bog še ni umrl. Za strašanski hrib človeških grehov se kuje in nabira strašansko maščevanje. Nečistost je okužila vse dežele in stanove. Treskalo bo dolgo in grozovito, preden se bo očistil zrak peklenske nesnage, ki ga napolnjuje." PTIČJI SVAT Otroke, katerim se ni vedelo za starše, je zval prosti naroc navadno „špitalarje", dasiravno niso dohajali iz bolnišnice. V rejo so jih sprejemali ubogi ljudje, da dobe nekoliko goldinai -jev. Plačevalo se je zanje prav slabo, in prav slabo so jih tudi odgajali. Ne da bi jih bili krušni starši trpinčili. Bog varuj! Na narod je blagega srca do otrok. Hrano in obleko so ime! „pankrti" z domačo deco enako, to se pravi, večidr-neizrečeno borno, beraško, da bog pomagaj! Dostikrat nisc izvedeli špitalarji nikdar za pravo mater, še bolj poredkoma pa za pravega očeta. Životarili in tavali so po svetu kake« izgubljeni in zavrženi. Rasti trupla in duha jim ni pospeševti. noben blagodaten žarek rodbinske ljubezni. Roditelji se niso včasi čisto nič brigali zanje, še veselili so se, da so se znebil, tega bremena. VČasi sicer niso zatrjevali prirojenega nagnjenji., ali so se ga pred svetom sramovali. Po svojem zarodu so popraševali le skrivaj, podpiraji so postranske otroke le pc< dolgih ovinkih. Darovi so prehajali skozi sto tujih rok, dokle. niso dospeli tistim, katerim so bili .namenjeni. Očetje so bi > marsikdaj prav premožni ljudje, tudi imenitni gospodje, matere pa navadno nesrečnice, ki so pri njih služile in ji r* dovolile pravico, katero sme ženska dovoliti z dobro vestjo samo zakonskemu tovarišu. Na Dolenjskem uživajo pankrti vsaj to dobroto, ki je veliko vredna, da jih ljudje ne zaničujejo. Kadar se otroci med seb> j kaj spro ali stepo, padajo seveda včasi bridke strelice nečednih gobčkov na vrstnike špitalarčke. Ali če sliši tak ■> psovke kak odrasli, ni navada, da bi se jim smejal, kakor biva to na Gorenjskem: če ne s šibo, vsaj z ostro besedo bo šel bre,-zamude mirit in krotit jezične paglavce. NAPRAVA REDKO M.IME VRSTA JEDI Novo svetovno gradbeno čudo gradijo v Braziliji — Betona za srednjeveliko mesto — 150-tonske tribune Itaipu, ime brazilskega kraja, Pomeni v jeziku Indijancev farani'Kraj pojočega kamna. Doslej ta košček Brazilije ni bil P°znan in le malokdo je vedel, ?a sploh obstoji kraj s takšnim tenom, zdaj pa je kraj postal slaven, saj so tam postavili največji jez za vodno elektrarno na svetu. Zgradba, ki bi jo svoj čas gotovo uvrstili med svetovna fiuda, je visoka 192 metrov, v Celoti pa se razteza na razdalji 0smih kilometrov. Za zajezitev reke Parana so graditelji izko-nstili tudi naravne zapore, vendar je kljub temu kar 1.200 Petrov dolg kos jezu povsem Levičar že Kred rojstvom ^ zarodku se odloči, ali bo filovek levičar ali ne umeten. Vanj so vlili toliko betona, da bi ga zadoščalo za srednje veliko brazilsko mesto. Vodovje Parane bo poganjalo osem turbin, ki so vsaka zase tudi prave velikanke. Tehtajo po 150 ton. Med obiskom in ogledom gradbišča se je na eno samo turbino spravil celoten brazilski filharmonični orkester — torej so res velike. Elektrarna bo proizvajala 12.600 megavatov, kar je, če jo primerjamo s poznano egiptovsko v Asuanu, šestkrat več. Itaipu gradijo že sedem let. Do konca bo ta gigantska vodna elektrarna zgrajena šele leta 1989. Strast srca je silnejša kot trezni razum: iz nje rodi se greh in zlo. EVRIPID , Ljudje se največkrat smejejo hudobije. F. M. DOSTOJEVSKI Ljudje, ki jih obsede misel na ^momor, nikoli ne najdejo izhoda, ki jim je najbližji. B. NORMAN V življenju slehernega člove-a s° napake, ki jih ni mogoče Popraviti. S. ZWEIG •gantski betonski jez za vodno elektrarno v Itaipu. Na sliki je mo delček skoraj osem kilometrov dolge zgradbe, ki jo gradijo že aem let in bo največji tovrstni gradbeni podvig na svetu. Mamutska vodna elektrarna |od delegatov za delegate Četrtina novih številk 3. decembra začne veljati novi telefonski imenik — Več kot 3 tisoč sprememb v omrežni skupini 068 Te dni bo prišel iz tiska nov ovenski telefonski imenik )83, ki bo začel veljati 13. jcembra. Od tega dne naprej 9 ljudem na voljo tudi na vseh aštah v novomeški občini oz. celotni omrežni skuoini 068, i jo pokriva Podjetje za PTT romet Novo mesto. Stal bo 40 din, ob „zamenjavi“ za ar ega pa 50 dinarjev manj. Od okrog 200 tisoč podat-ov o telefonskih naročnikih, i jih bo novi imenik vseboval, četrtina novosti in sprememb lede na sedanjega. Od tega je olovica novih vključitev, potaca pa sprememb številk in rugih podatkov. Zajete so vse aremenibe do sredine oktobra, prememb je vsekakor toliko ja vse dejanske sploh niso zaje-ker jih naročniki ne sporo-ajo), da bo brez uporabe nove-i imenika zelo težko normalno jlefonsko poslovati. Vsak klic apačne številke pa po nepolnem obremenjuje telefon-ce centrale, ki so zelo zasede-e, še posebno sedaj, ko se je :lefonski promet zaradi ener-etske krize zelo povečal. Novi telefonski imenik ima idi drugačno vsebinsko zasno-d od dosedanjih. Uvodni del z lvodili o uporabi telefonskih oritev sicer ostaja, da bi bilo im manj jalovih klicev. Podat-i o naročnikih pa niso več brani po abecednem redu kra-■v, temveč po omrežnih skupi-ah. Za lažjo uporabo pa je aecedni seznam krajev s podat -om o omrežni skupini v uvodom delu imenika. Novost je rdi poslovni del imenika s po-atki o dejavnosti naročnikov - zasebih obrtnikov. Iz omrežne skupine 068 je v novem imeniku preko 3 tisoč sprememb. Od tega je okrog 1.600 novih naročnikov (največ • Posebej gre poudariti remembo oštevilčenja za ntjernej. Vsem naročnikom na tem območju so namreč spremenili številke, s čimer se povečuje možnost skupnega števila telefonskih naročnikov na tem območju od 200 na 2.000. Spremenjene so prve tri številke: 853 v novo 320 in 854 v 321, medtem ko zadnji dve številki ostajata enaki kot doslej. jih je v Novem mestu, precej pa tudi v drugih krajih v dolenjski in posavski regiji) ter prav toliko najrazličnejših sprememb. SPOSOJENO TRNJE — Poljedelski rezultati bi bili znatno večji, če zemlje ne bi ljubili kot rodno grudo, marveč tudi kot njivo. /Iz Politike ekspres/ DVAKRAT KORISTNE ČESTITKE - V podružnici Mladinske knjige v Novem mestu (na sliki) in tudi v drugih prodajalnah v teh dneh že prodajajo novoletne čestitke. Kupci se letos v veliki meri odločajo za čestitke Unicefa (dvajset čestitk za 80 din) in čestitke, ki jih je izdalo slovensko društvo za boj proti raku. Občinski odbor RKS Novo mesto tudi letos prosi delovne organizacjge in obrtnike, naj n-.mesto čestitk in dragih koledaijev denar nakažejo v sklad za nakup dragih medicinskih inštrumentov. (Foto: Janez Pavlin) Težave krčijo besedo delavcev Dokaj slabi trioetrtletni rezultati novomeškega združenega dela — V tozdih ostaja vse manj dohodka — Tudi ciljev iz resolucije za 1983 ne bo lahko uresničiti Skozi vse leto kritična oskrba združenega dela v novomeški občini s surovinami, reprodukcijskimi materiali in energijo se seveda pozna v poslovnih rezultatih in povzroča stalne težave pri uresničevanju planov. Tako devetmesečni obračun, ki ga je občinski sindikalni svet obravnaval šele konec novembra, ni niti najmanj razveseljujoč, še posebno ne posamezni kazalci, ki že napovedujejo še večje težave v prihodnjem letu. ZA DRAGE INSTRUMENTE Sklad za drage instrumente so prispevali: Nace Gregorčič— fotokopiranje 2.000 din namesto novoletnih čestitk, Anica in Vinko Uhan iz Novega mesta 2.000 din namesto venca na grob Jožeta Auerspergerja in zdravstveno osebje III. nadstropja internega oddelka 5.000 din, ki jim je bil namenjen za skrbno nego pokojne Jožefe Medle iz Lutrškega sela. LOKA: UUBENKO IN FLISARJEVA Na kegljišču na Loki v Novem mestu je bila konec preteklega tedna zanimiva kegljaška revija, na kateri sta zmagala pri moških Vinko Lju-benko iz črnomaljskega Rudarja z 878 podrtimi keglji in Rozi Flisar iz trebanjskega Mercatorja s 420 keglji. Rezultati: 1. Ljubenko (Rudar) 878, 2. Rustja (železničar) 869, 3. Gričar (Mercator) 848, itd.; ženske: 1. Flisar (Mercator) 420 , 2. Dalmacija (Iskra) 403, 3. Škedelj (1MV) 389 itd. N. G. PREMALO SUBVENCIJ Do konca septembra je pri novomeški stanovanjski skupnosti zaprosilo za pomoč pri plačilu stanarine 78 stanovalcev. Po sedaj veljavnih kriterijih dobiva subvencijo stanarine 68 upravičencev. Naj nižja izplačana subvencija znaša 102,90, najvišja pa 1.036,55 dinarjev. Delegati so na zadnji skupščini stanovanjske skupnosti ponovno poudarili, da je prejemnikov premalo ter da bi morali nekatere pogoje za pridobitev subvencije spremeniti. Novomeško združeno delo je v tričetrtletju sicer ustvarilo za 23 odst. več celotnega prihodka in za 20 odst. več dohodka kot v enakem lanskem obdobju, in to v glavnem brez povečevanja cen, ki so za večinoma končne izdelke naših delovnih organizacij pod najbolj čvrsto kontrolo. A stroški so bili v tem času večji za 24 odst., obresti za najeta posojila kar za 107 odst., 84 odst. večja izguba pa predstavlja skoraj četrtino vsega ustvarjenega dohodka. Poleg tega je bil fizični obseg proizvodnje manjši. Tudi z uresničevanjem izvoznih načrtov škriplje pri vseh večjih izvoznikih v občini. Tako je bilo v devetih mesecih uresničenega le 55 odst. letnega VABILO Krajevna konferenca ZRVS Straža prireja svečano proslavo dneva JLA, 30-let-nice ZRVS in 10-letnice prapora KK ZRVS, ki bo 10. decembra 1982 ob 18. uri v domu Svobode v Straži. Slavnostni govornik bo podpredsednik RK SZDL Jože Knez. KK ZRVS Straža Kanalizacija kljub zapletom jboljše zdravilo proti malodušju, so se lotili gradnje kanalizacij-e mreže v nekoliko bolj skrčenem obsegu, kot so imeli v načrtu, j so se o tem odločali na referendumu. Tako bodo sedaj reševali redvsem kritično situacijo v Sukljetovi ulici, kije ob vsakem večni nalivu skoraj neprehodna, ob ulici K Roku in ob Ulici XII. darne brigade, postopoma pa ves del levo od ceste proti Škijan-am. Sedaj gradijo tako imenovani I kanal, ki ga sofinancirajo krami (vsako gospodinjstvo, ki se o priključilo, prispeva 30 tisoč inarjev) ter krajevna skupnost : lastnih sredstev in iz sredstev kupnosti krajevnih skupnosti. a kanal bo te dni povezan z avnim kanalom R3, nanj pa se o v dolini priključilo 37, neko-ko višje pa še trideset gospo-njstev. Krajani sedaj kopljejo rke za lastne priključke. Te odo morali v celoti sami finan-irati. Tako bodo skupni stroški HIŠNA SAMOUPRAVA ŠE ZAOSTAJA Od 189 skupnosti stanoval-;v, ki bi jih morali ustanoviti v ivomeški občini že v začetku ta za celotno področje hišne imouprave in gospodarjenja s anovanji, jih je doslej ustanovnih le 137. Da bi jih vendarle dikovali še tam, kjer jih ni, bo a y akcijo SZDL, vodili pa naj i jo po krajevnih skupnostih. DOLENJSKI LIST za urejeno kanalizacijo v tem delu šmihelske krajevne skupnosti znašali na gospodinjstvo od 4 do 4,5 milijona starih dinarjev. S to solidarnostno akcijo v manjšem obsegu pa krajani ne rešujejo samo problema lastne izvoznega plana v občini, ob koncu leta pa ga bo največ 85 odst. Vse slabše je tudi delitveno razmerje v dohodku. Delavcem znotraj delovnih organizacij ga ostaja vse manj, večanje likvidnostnih težav pa botruje najemanju številnih kratkoročnih kreditov. V razporejanju dohodka za osebne dohodke, skupno in splošno porabo niso bili prekoračeni okviri družbenega dogovora, za 20 odst. višji osebni dohodki pa celo niso dosegli dovoljene meje porasta. Težko bi sicer rekli, da so bili nizki osebni dohodki glavna točka razprave, a nekaj razpravljalcev se je le ustavilo pri njih, še največ zaradi dogovora, ki naj bi urejal to področje v prihodnjem letu. Osebni dohodki v novomeški občini so precej pod republiškim povprečjem (tako nizki tudi vse bolj obremenjujejo našega delavca za družbeni standard), z indeksnim povečevanjem, ki velja sedaj, pa se ta razkorak le še veča, zato bi to morali urediti drugače. Svet se je precej časa zadržal tudi ob zasnovah izvajanja družbenega plana razvoja novomeške občine v letu 1983. Ključni cilji niso sporni. Gre za povečevanje konvertibilnega izvoza (za koliko, še ni znano, vsekakor pa to ne bi smelo biti linearno, so menili predstavniki posameznih delovnih organizacij), usklajenost vse porabe z dejansko razpoložljivimi sredstvi, večanje akumulativne sposobnosti gospodarstva, boljše gospodarjenje, izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa itd. Industrijska proizvodnja o neuspelem referendumu gradnja kanalizacije v Šmihelu le ni obstala, a teče v manjšem obsegu — Vsako gospodinjstvo prispeva za kanalizacijo okrog 40 tisočakov V šmihelski krajevni skupnosti so že zdavnaj pozabili na razoča- odpadne in meteorne vode, nje ob neuspelem referendumu za kanalizacijo. Ker pa je delo ampak odpirajo tudi možnosti za nadaljnjo ureditev infrastrukture v šmihelski in regerški krajevni skupnosti. Možnost priključitve na kanalizacijo je pritegnila tudi trgovce. V razgovoru s predstavniki Emona -Dolenjke so šmihelski delegati dobili zagotovilo, da bi z gradnjo nove sodobne trgovine pričeli lahko prihodnje leto, če bodo do takrat rešena lastniška vprašanja parcel desno od ceste K Roku v bližini mehanične delavnice. T. JAKŠE CESTNO PODJETJE C. P. Novo mesto obvešča, da bo 10. in 11.12.1982 od 8.30 — 17. ure Kandijski most čez KRKO v Novem mestu zaprt za ves promet. Prehod bo možen za pešce in za intervencijska vozila. V primeru slabega vremena se zapora mostu odloži. KANAL V GRADNJI Na kanal, ki ga sedaj gradijo v šmihelski krajevni skupnosti, se bo priključilo več kot 60 gospodinjstev. Stal bo okrog 300 starih milijonov in bo reševal probleme zlasti tistih predelov, kjer so bile razmere zaradi odpadne in meteorne vode že neznosne. (Foto: Tone Jakše) naj bi rasla 2,5-odst. kmetijska pa celo 4,5-odstotno, medtem ko bodo vse oblike porabe realno manjše za, okrog 6 odst. Razvojne številke po mnenju sveta niso pretirane, a vprašanje je, če upoštevajo, da bodo nekatere delovne organizacije vsaj občasno stale. Z. LINDIČ DRAGAŠ Centrala polna Z vključitvijo še 250 telefonov v Novem mestu bo novomeška centrala polna Na območju, ki ga pokriva Podjetje za PTT promet Novo mesto, bo ob koncu letošnjega leta vključeno v avtomatski telefonski promet 14 tisoč telefonskih naročnikov. Ročna telefonska centrala s 30 priključki tako sedaj ostaja le še v Hinjah, medtem ko so jih nekaj zamenjali z avtomatskimi prav v letošnjem letu. Do konca leta bo največ novih vključitev telefonskih priključkov v Novem mestu v naselju na Cesti herojev. Dobilo ga bo 250 naročnikov, kolikor je. bilo tudi prošenj. Ta napeljava naj bi bila v glavnem zaključena do konca leta, kar pa je seveda odvisno od hitrosti vračanja podpisanih pogodb (prosilci za telefon so jih dobili v podpis prve dni decembra) z dokazili o plačanem prispevku za razširjeno reprodukcijo ter o plačanih stroških. Z vključitvijo teh naročnikov bo novomeška telefonska centrala tudi polno izkoriščena. Na voljo bo ostalo le še nekaj številk za nujne primere, kjer p3 i/ha prednost združeno delo in ne individualni naročniki-Kapacitete centrale bodo v pfl' hodnjem letu le nekoliko pove' čali, večja dolgoročnejša P°ve" čava pa je povezana z razširitvijo stavbe na Novem trgu. Na 1. najbolj zasičenih smereh sed^) tudi povečujejo zveze, kar bodo nadaljevali še v prihodnjem letu, če ne bo prevelikih problC' mov s kablom. Pomoč do strehe nad glavo Novomeška stanovanjska skupnost letos že razdelila za 62 milijonov posojil za nakup stanovanj in gradnjo hiš Industriji motornih vozil pa Je skupnost spet odložila pla^d® prispevka, ki ga zaradi težav p poslovanju ne plačuje tudi toz Hmeljnik Kmetijske zadrug Krka. Čeprav bi iz teh razlogo lahko pričakovali težave s sre stvi za posojila, jih doslej vendarle ni bilo, saj tudi delovne organizcije zaradi pomanjkanja denarja že kupujejo manj dru -benih stanovanj. Do konca septembra so razdelili posojila 13 delovnim orga nizacijam iz Novega mesta za nakup 77 družbenih stan<>va J ter dodatno dvema iz ^u^e1nlq berka v skupnem znesku 41, milijona dinarjev. Posojilo vrednosti 1,82 milijona pa s odobrili vsem petim prosilcem nakup etažnega stanovanja. Po letošnjem finančnem načrtu novomeške stanovanjske skupnosti naj bi se v skladu združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu nabralo skupaj skoraj 114 milijonov dinaijev. Od tega naj bi razdelili delovnim organizacijam za nakup družbenih stanovanj posojila v vrednosti 80 milijonov, delavcem za nakup etažnih stanovanj 3 milijone, za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš pa 27 milijonov. Denar sicer ne priteka v sklad tako, kot je bilo predvideno v začetku leta. Dve delovni organizaciji namreč še vedno nista podpisali sporazuma o združevanju sredstev, VEČ BOLNIŠKIH V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bolniški stalež v novomeški občini v primerjavi z enakim lanskim obdobjem precej porasel, najbolj pa bolniške zaradi nege družinskega člana, ki so bile večje kar za 15 odstotkov. Zaradi bolniške je bilo v devetih mesecih tako zgubljenih 227.643 delovnih dni, od tega 106.864 dni za bolniške do enega meseca, 120.779 delovnih dni pa za bolniške nad enim mesecem. za ________r ---------„ Na javni razpis za posojila z gradnjo zasebnih stanovanjsk hiš se je prijavilo 85 prosilce , od tega 70 z območja novo meške občine. Odbor za miranje in financiranje gradi stanovanj je te zahtevke °yr^ naval oktobra in 70 prosilce posojilo tudi odobril. V ta n men bo porabljenih skupaj 18,59 milijona dinarjev Z. L- D- DOGOVOR V SREDO Na pobudo in zahtevo konference delegatov potrošniških svetov novomeške občine je sestanek med koordinacijskim odborom sveta potrošnikov na ravni mesta s predstavniki trgovinskih podjetij sklican v sredo, 8. decembra. Tu naj bi se dogovorili, kako razdeljevati med potrošnike blago, ki ga sicer primanjkuje. Gre za uskladitev pobud potrošniških svetov, ki so s svojim delom zelo oživeli. O URESNIČEVANJU DOGOVORA Izvršni svet in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Novo mesto bosta danes na skupni seji razpravljala o vseh tistih temeljnih in delovnih organizacijah iz novomeške občine, ki v devetmesečju niso spoštovale dogovora o razporejanju dohodka za osebne dohodke in skupno porabo. Po prvih podatkih je prekoračiteljev kar precej, tako da delo ne bo lahko, ko bodo pregledovali vse kazalce, podatke in razlage, zakaj so bili osebni dohodki nad dovoljenimi. V skladu z določili pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodi fronte slovenskega naroda razpisuje žirija za podeljevanje Pfj25®£ Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference Sz Novo mesto Priznanja OF za leto 1983 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njiho delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: razvijanju naše samoupravne socialistične družbe . 0. -uresničevanje ustavno opredeljenih družbeno-ekonomskih m litičnih odnosov na posameznem področju družbenega življenJ dela ter v družbi nasploh, zlasti pri razvijanju delegatskega sis in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samo P nih skupnosti •-novih - krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter nj organiziranih socialističnih sil silcev - neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot no odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. ^ Predlog lahko oblikujejo vse družbenopolitične organizacije in občini, samoupravni organi, samoupravne interesne sk P družbene organizacije in društva ter njihove zvezo-in skupno;s ' loVati Predloge z obiazložitvijo in utemeljitvijo je potrebno posr žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci 3 Novo mesto, Kettejev drevored 3, najkasneje do 15. januarja ,^a. Predlogi morajo biti izdelani na posebnem obrazcu, ki ga P (0^ne telj dobi na OK SZDL Novo mesto. Predlog mora vse bova podatke o predlaganem kandidatu, utemeljitev in življenjepis- . ^jc Novo mesto, 3. 12. 1982 fcrija za p,°nirSZDL Št. 48-49 (1738-39) 9- decen'b^ asSSS ČETRTKOV INTERVJU ■■■ HI Prve nevšečnosti so mimo Za četrtino povečan promet na železnici postaja vedno bolj zanimiv — Sedeži na zelenem vlaku razprodani Se pred dvema letoma so ljudje z nasmehom gledali znanca, ki se je morda iz nostalgije v Ljubljano raje peljal z vlakom kot z avtom. Ko so vpeljali zeleni vlak, namenjen predvsem službenim vožnjam, se dolgo ni mogel uveljaviti in so šele z mukotrpno akcijo po delovnih organizacijah prodali večji del sedežev. Danes je položaj predvsem spremenjen, kajti železnica postaja v energetski krizi in ob spremenjenem delavniku eden glavnih prevoznikov ljudi in tovora. O tem je tekel po-' govor z Gojkom Forščkom, šefom novomeške železniške Postaje. . - V prejšnjih časih (mislil Je na še ne tako zaostrene energetske razmere) smo Gojko Foršček: „Še nadalje * bomo prilagajali potrebam delovnih organizacij, Potrebno pa je dobro sodelovanje.“ tmeli polne saruo delavske vlake v jutranjih urah in Popoldne, ko so se ljudje vračali domov. Zadnje čase * je potniški promet povečal za najmanj 20 odst., kar pa je zlasti v prvih dneh spremenjenega delovnika povzročalo težave.“ - Slišati je bilo, da so bili vlaki proti Mirni peči tako nabiti, da je bila vožnja v službo in domov nekaj dni J^e prej kot normalna. Je hilo res? „Res je bilo, vendar samo nekaj dni, dokler se nismo 0rganizirali in izvedeli za potrebe združenega dela. Menini, da so glavne nevšečnosti že mimo. Vpeljali smo nekaj novih vlakov iz smeri, 0(1 koder je prihajalo v Novo ce pripelje po novem vlak v Novo mesto ob 7.45, od Trebnjega dalje pa je kompozicija okrepljena. Tudi popoldne vbzita dva vlaka do Trebnjega in Uršnih sel. Razen tega smo morali zaradi povečanega prometa ponekod motorke, ki imajo samo 300 sedežev, nadomestiti s klasičnimi vagoni, v katerih je 100 sedežev več.“ — Ali bo tak vozni red obveljal v prihodnjem letu? „Skušali ga bomo obdržati še po 1. maju, ko se vozni redi vsako leto spreminjajo. Imamo pa v načrtu še kakšno spremembo, če se bo izkazalo, da jo združeno delo zahteva in želi.“ — Tudi zeleni vlak doživlja naval, ki ga prej ni bilo. So res že vsi sedeži vnaprej razprodani na progi do Ljubljane? „Zeleni vlak ima 92 sedežev in res je velika večina že razprodana kot stalne karte delovnih organizacij vse od Metlike do Ljubljane in nazaj. Vsak dan je na voljo za slučajne potnike le malo število sedežev. Mislim, da so prosti štiije. Če bo za zeleni vlak še tolikšno zanimanje, mu bomo skušali dodati še 3 n vagon. Ni pa to tako preprosto, kot si nekateri predstavljajo.** — Kakšne težave imate sicer in kdaj mislite za potnike tudi na postaji „Center“ postaviti vsaj streho? „Naša postaja je stara, ima kratke tire, vlakov je veliko pa še promet od IMV, tako da neredko prihaja do prometnih infarktov, vendar zamud na potniških vlakih ni. Glede postaje „Center“ pa tole: TTG — eden od tozd ŽTP — postavlja pri postajališču bife. Mi imamo v planu čakalnico, toda kdaj bo, je odvisno od sredstev. Začasno imamo za čakajoče na voljo prostor v novem Domu JLA. Mislim pa, da občani po krivici le od nas pričakujejo čakanje pod streho in na toplem, medtem ko se pri prevozih, z avtobusi še ne vprašajo, zakaj vsega tega ni.“ MED DIMNIKARJE PRIHAJAJO MLADI - Več let je bil dimnikarski poklic v krizi, posebno kar zadeva podmladek. Nihče ni hotel sajaste uniforme in črnih rok, a se časi spreminjajo. Med dimnikarji, ki delajo pri Zavodu za požarno varnost, je zdaj kar 7 mladih ljudi. Štiije med temi so se kar pohvalili, češ da poklic sploh ni napačen. (Foto: R. Bačer) Še en kratek stik Delegatka Mestnih njiv na nedavni konferenci svetov potrošnikov novomeške občine je v svoji krajevni skupnosti takoj prenesla stališče posveta, naj s predloženimi spiski starejših in bolehnih pooblaščeni od krajevne skupnosti dvigne bone za plin. In še to je bilo rečeno na posvetu, naj Novotehna za take stranke dostavlja plin na dom, kot to. delajo po nekaterih drugih mestih. Zgodilo pa se je, da so na Mestnih njivah tak spisek takoj naredili, ko pa gaje funkcionarka krajevne skupnosti prinesla na delilno mesto za bone podjetja Novotehne, je bila nahruljena. Kaj neki si izmišljajo ljudje, ko pa uradnik, pristojen za take stvari nič ne ve!! Je nevšečnosti kriva agilna delegatka, hitra akcija krajevne skupnosti ali pa nemara birokracija. Pas bo potrebno še zategniti V letu 1983 bo izvoz rešilna bilka, sicer pa naj se vsak pripravi na 6-odst. manjšo porabo vseh vrst— To kaže osnutek občinske resolucije, ki so ga predstavili direktorjem 23. novembra je izvršni svet novomeške občinske skupščine sklical posvet z direktoiji oziroma vodilnimi poslovodnimi organi vseh delovnih organizacij v občini, na katerem so ob oceni rezultatov gospodarjenja v letošnjem letu predstavili osnutek občinske resolucije za leto 1983. V novomeški občini so osebni dohodki zaposlenih ob tri-četrtletju povprečno za 11 odst. pod republiško ravnijo, kar je posledica slabših gospodarskih rezultatov, pa tudi dejstva, da se je občina držala dogovorjenih meril pri delitvi dohodka. Padec življenjske ravni prebivalstva je zato še očitnejši kot drugod. Huda zadolženost najsi bo dolgoročna, srednjeročna ali kratkoročna, pa je pripeljala do tega, da gre v občini že 58.447 dinarjev na delavca za obresti na kredite. Glede na rezultate gospodarjenja iz devetmesečnih obračunov in oceno do konca leta je občinska resolucija za leto 1983 zastavljena dokaj realno. Predvideva le 2,2-odstotno rast celotne proizvodnje, četudi so nekatere večje delovne organizacije napovedovale še enkrat večja števila. Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da gre mnogo- kje za pretiran optimizem. Taka rast proizvodnje omogoča 350 novih zaposlitev, skupaj z izpraznjenimi delovnimi mesti pa bo moč zaposliti okrog 800 ljudi. Nasploh pa naj bi bile vse vrste porabe za 6 odstotkov manjše, kar pa že vnaprej pove, da kljub predvidenemu 23-odst. povečanju osebnih dohodkov lahko računamo na 5-odstoten realen padec zaslužkov. Vsekakor bo izvoz še nadalje tista rešilna bilka, ki naj bi se je skušala vsaka delovna organizacija čimbolj oprijeti. Ne zaradi družbenih parol, ampak iz lastne nuje, da preživi. V splošnem pa so bile napovedi in usmeritve razlagalcev osnutka — članov izvršnega sveta in raz- Hiesto največ ljudi. Iz Sevni- R. BAČER NAMESTO VOŠČILNIC Po sklepu delavskega sveta na ravni Dol. informativno-tiskar-skega centra Novo mesto bodo letos namesto novoletnih voščilnic poslovnim partnerjem in strankam ter družbenopolitičnim organizacijam in skupščinam namenili v vsaki tozd 1.000 din v sklad za drage medicinske instrumente -pri občinskem odboru Rdečega križa. SZDL: dva pomembna predloga (✓ — —— —— .--------------------------------- ■hetijstvu je v letu 1983 začrtati pogumnejši vzpon, sicer pa podprta pobuda za razpis vJ]ovega samoprispevka v korist gradnje šol, ker je zdajšnji program spet neuresničen , 25. (j. -• novembra so š^vnavali uresničevanje referendumskega programa za gradnjo . v občini ter zasnove razvojne politike v prihodnjem letu. K h jtkii občinske resolucije že prve pripombe in dopolnilni F Odlogi. na novomeški občinski konferenci SZDL 0s °kaj živahna razprava o prvem |,0 tku občinske resolucije za pri-da • Je *cto je izoblikovala stališče, treba obseg proizvodnje po- tk. tl >j< e divu** k°*i> kot je zapisano v gra-’ da bi omogočili več sredstev Šali UPn° porabo in bi tako zmanj-stj.Hraz*‘k°, ki se poglablja med v^donr Novomeščanov in slo-°5hut poprečjem. Medtem ko Pted ■ resoluc'ie 23 let0 1983 'ddeva 2,2-odstotno rast druž-iDe,. ? proizvoda, so na konferenci lai,, ' da bi s skrajnimi napori dosegli 2,9-odstotno rast. ki |Vsem pa bi moralo kmetijstvo, .lila vse možnosti, napredovati Prerin“ hitreje, kot je v osnutku zdaj j, ^deno. Pa zadeva gradnje šol na tajc°<5)u občine, so dobili delegati l^tiii °hširncga gradiva dodatna pose^.® °d Jožeta Suhadolnika, pred-pr0 ' a tega odbora. Referendumski tUtJu/1'1* ki sc na območju novo-korjj, °hčinc že tretjič izteka v UrCs folskemu prostoru, spet ne bo ®9vni n Razlogov je več, eden Has( !_ pa je ta, da so medtem te ( ® bistveno spremenjene sploš-0d *~tncrc in možnosti za gradnjo. t>te. C®a začetka pa so v programu deni bančni viri krediti odpovedali (spričo predpisov). Navzlic vsemu pa bodo vse začrtane investicije v zvezi z usmerjenim izobraževanjem uresničene, medtem ko že večkrat zapisana gradnja ali temeljita adaptacija šol na Otočcu, v Vavti vasi in Žužemberku spet ostaja na papirju, v mestu pa tudi več gradenj. Pri razglabljanju, kako v prihodnje, so pripravili tri možne inačice, od najbolj črnoglede do verjetno neuresničljive v zdajšnjih razmerah. Menili so, da druga inačica še najbolj ustreza in je dobila tudi podporo konference. Ima pa dva pogoja: da se združujejo sredstva za amortizacijo osnovnih in srednjih šol in da sc za leto dni podaljša samoprispevek, ki se spomladi 1984 neha. Ker pa ne bi bilo smotrno za leto dni samoprispevka in ob tolikih neuresničenih načrtih začeti nove akcije, so podprli zamisel o novem (četrtem!) samoprispevku za gradnjo šol. Ob izpolnjenih navedenih pogojih bi bilo možno v letu 1985 začeti gradnjo ene od novih predvidenih šol, del sredstev pa usmeriti vsaj v pripravo načrtov in dokumentacije za ostale gradnje. Vse to bo še temeljito in večkrat pretreseno, predvsem pa bo treo« v okviru SZDL testirati javno mnenje: ali bi bili delovni ljudje pripravljeni še enkrat reči DA za šole? V prvem hipu bo najbrž marsikdo rekel, da čas ni primeren za take akcije, ob temeljitejšem premisleku pa ni mogoče mimo dejstva, da>bomo imeli v občini toliko šol, kolikor jih bomo sami zgradili. Kolikor dlje se čaka, toliko teže je graditi, to je praksa že dokazala. S takimi usmeritvami bo SZDL začela razprave po terenu. R. B. Zaslužnim priznanja Slovesnost ob podelitvi 12 državnih odlikovanj 26. novembra je predsednik novomeške občinske skupščine Uroš Dular na prigodni svečanosti v slavnostni dvorani občinske skupščine podelil 12 državnjh odlikovanj, s katerimi je predsedstvo SFRJ odlikovalo občane za njihove izjemne zasluge, najsi bo za delo v SLO, na področju samoupravljanja, v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Medaljo za vojaške zasluge je prejel Željko Varga, medaljo zaslug za narod Rado Cotič. Red dela s srebrnim vencem so ob tej priložnosti prejeli: Nežka Drčar, Anton Gabrijel in Terezija Kramar. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo sta dobili Alojzija Jordan in Zofija Kenda. Red republike z bronastim vencem sta prejela Pavle Ajdič in Leon Škrabi, red dela z zlatim vencem pa Jožefa Miklič, Rudolf Pintar in Sergej Thorževskij. V imenu odlikovancev sta se zahvalila za priznanje Mikličeva in Pavle Ajdič ter poudarila, da bodo prejeta odlikovanja spodbuda in obveznost za nadaljnje aktivno delovanje. PREDSEDNIK DULAR IZROČA ODLIKOVANJA - Med 12 občani, ki jih je pred dnevom republike predsedstvo SFRJ odlikovalo, je tudi Novomeščan Leon Škrabi, dolgoletni in zagreti -ptt delavec. (Foto: R. Bačer) pravljalcev take, da je bolje za vsako delovno organizacijo in posameznika, če bo že ob novoletni zdravici pomislil: „V letu 1983 bo potrebno še malce zategniti pas. Življenje bo na celi črti skromnejše!” R. BACER Z VEČ LASTNIMI SREDSTVI Letos je bilo v osmih mesecih za investicije na območju novomeške občine izplačanih 1,6 milijarde diname v, kar je 4 odst. manj kot ta čas lani. Če pa upoštevamo vpliv draginje in rast cen, je na dlani, da investicijska vlaganja letos močno zaostajajo. Investicije v gospodarstvu so letos za okrog 9 odst.manjše od lanskih, v negospodarstvu pa je ugotovljena 11-odst. rast naložb. Več kot polovica teh sredstev je bila porabljena za stanovanjsko dejavnost, ostala pa zlasti za izobraževanje (novi center). Pomembno pa je, da seje struktura investicijskih sredstev precej spremenila. Še lani v prvih osmih mesecih je bilo pri investicijah samo 39 odst. lastnih sredstev, letos jih je 10 odst. več. TURIZMU SE SLABO PIŠE Zdaj se že ve, da bodo letos v Sloveniji (in drugod) pa tudi v novomeški občini turistični rezultati slabši, kot smo pričakovali. Nazadovanje se kaže v manjšem številu nočitev tujih in domačih gostov pa v padcu prometa v gostinstvu nasploh. Uradna ocena turizma v novomeški občini računa letos na 12-odst. padec nočitev v primeri z lanskimi, na 15. odst. manj tujih gostov in 10 odstotkov manjši promet po lokalih, Kakorkoli, toda bolj organizirano Pobude potrošniških svetov naj bi trgovci upoštevali Ker organizacija preskrbe v novomeški občini dostikrat odpove, kar vzbuja nejevoljo občanov, je o tem nedavno razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL v navzočnosti predstavnikov trgovinskih delovnih organizacij. Praksa kaže, da na podeželju skoroda ni motenj v preskrbi z blagom vseh vrst, izvzemši pralni prašek in kavo, toliko bolj pa prihaja do nevšečnosti v mestnih trgovinah, kjer se oskrbujejo razni potrošniki, domači in od drugod. V Prečni so, denimo, izredno dobro organizirali prodajo pralnega praška, kot je predlagal potrošniški svet, medtem ko prva pobuda takega organa iz mestne krajevne skupnosti Ločna- Mačkovec ni naletela na razumevanje. Kot je ocenilo predsedstvo SZDL, je do nekaterih težav pri preskrbi prišlo tudi zaradi nepripravljenih trgovcev na izjemne razmere. Če bi bolje sodelovali med seboj, se gotovo ne bi moglo primeriti, kar se je: da ena delovna organizacija proda svoje blago v Zagreb, druga pa isto blago v Zagrebu kupi in ga dovaža v Novo mesto! Problem preskrbe je v mestu toliko bolj zaostren, ker skoroda ni možnosti za ustvarjanje blagovnih rezerv: ni hladilnice in ne primernih skladišč. Predsedstvo je menilo, da se je poslej treba samoupravno dogovarjati predvsem potrošniški sveti in trgovci kako razdeljevati blago, ki ga redno ni na policah trgovin, da bi onemogočali pretirano ustvarjanje zalog pri nekaterih in da bi zagotovili vsaj minimalno oskrbo s tem blagom drugim potrošnikom, ki ne morejo ali nočejo tekati od lokala do lokala po vsem mestu. Samoupravno dogovorjen način urejevanja preskrbe podpirata tudi uprava inšpekcijskih služb in javno tožilstvo. Da pa ne bi venomer le stanje ugotavljali in nič ukrepali, so kot prvi korak k spremembi prakse predlagali čimprejšnji sestanek koordinacijskega odbora svetov potrošnikov pri skupnosti krajevnih skupnosti s predstavniki trgovskih podjetij. Dogovorili naj bi se o enotni politiki razdeljevanja manjkajočih artiklov (predvsem pralnega praška) v vsem mestu. r. r. SPOSOJENO TRNJE — Depozit je najboljši varuh naših meja. /Iz Ježa/ Novomeška kronike POKVARJENA PRIZADEVNOST - Drska je naselje, kjer si občani in zlasti mladina zelo prizadevajo za lep videz naselja žal pa nekajkratne olepševalne akcije kvarijo drobne napake. Rdeči koši za odpadke so največkrat tako polni, da papirje iz njih raznaša veter daleč naokrog. Ljudje mečejo odpadke v koše, teh pa komunalci ne praznijo. NA VOLJO BRIKETI - Do premoga interesenti sicer ne morejo priti, niti ne sprejemajo naročil, pač pa imajo pri Kurivu nemške brikete, ki jih lahko vsakdo takoj dobi. Če ima denar, kajti tona tega goriva stane okrog 8.000 dinaijcv ... Za delavske žepe taka kurjava ni. ZDAJ PA PRAZNO - Zavarovalnici se je mudilo iz prodane stavbe na Glavnem trgu (kjer je trgovina Novoteks) v novo poslopje, češ da bo novi lastnik uredil blagovnico za obutev. Stavba je po dveh letih še prazna. Čez noč spremenjene razmere za investiranje v take objekte so namere postavile na glavo. Pa vendar: je smotrno tak objekt v strogem središču mesta pustiti prazen? NI PLODNO OBDOBJE V zadnjih 14 dneh je bilo v novomeški porodnišnici z območja mesta rojenih vsega pet otrok, od tega so tri deklice in dva fantička. Rodile so: Slavka Jenič s Ceste herojev 62 Petra; Ana Kaferle z Mestnih njiv ‘ - Petro; Mirjana Tonič z Glavno trga 6 - Aleksandro; Darinka M ' iz Ulice like Vaštetove 7 - Anito Marija Pakar z Mestnih njiv 16 dečka. SLABA PONUDBA - Na tržn je bila v ponedeljek spet slab-ponudba od domačih pridelovalci pač pa se širi ponudba kramarske dela. Pleteninarji imajo prorm Cene sadju in zelenjavi sc ta čas i spreminjajo, toda s ceniki se r stalnih stojnicah (kaj šele drugod ne morejo pohvaliti, če že so, visi) postrani, so razpackani, škrati-taki, da kupec ne ve vnaprej, kolik ' bo plačal. 2®- 49 (1738-39) 9. decembra 1982 Ena gospa je rekla, da šaljivi meščani spet izumili n< vzdevek za eno mestnih lokac „Pri vodnjaku” na Glavne, trgu so poimenovali v Bang; deš. DOLENJSKI UST je solidarnost na tehtnici Zgrajena stanovanja ogreta in prazna — Pozabljajo na obveze do solidarnosti Težko je veijeti, pa je vendarle res, da so v Brežicah do konca novembra ogrevali 25 praznih solidarnostnih stanovanj in da prosilci do zadnjega niso vedeli, kdo jih bo dobil. Na seji skupščine stanovanjske skupnosti 26. novembra so zato upravičeno menili, naj bo to zadnjič. Razpisi morajo biti prej zunaj, da bodo ljudje lahko že leto dni pred dograditvijo stanovanj vedeli, če se bodo lahko vselili. Sloveniji za ieto 1981. Fred sestavo liste si je komisija ogledala in točkovala 82 stanovanj. Lista velja samo do novega razpisa, ko se bodo morali neuslišani prosilci ponovno prijaviti. Le tako se v SSS nameravajo za vselej izogniti očitkom, da dobivajo Prednostni listi prosilcev, ki jo je ikupščini predložil odbor za solidarnost, so delegati iz Tovarne pohištva n Orlice očitali, da je nezakonita, leveljavna, tendenciozna, vendar so im takoj postregli s pojasnilom Iružbenega pravobralnica samo-jpravljanja, da je odbor pravilno avnal, predsednik začasnega kole-'ijskcga organa SSS Tone Jesenko ja je dodal, da je to seznam, na catercga so še vedno možne pripornic. Torej se lahko spremeni in skupščina je spremembo tudi izglasovala. Lista je seveda ostala. Odbor iolidarnosti je vpisal vanjo 72 upravičencev. Izbral jih je med 117 irosilci. med katerimi jih je izločil 10, ker njihov povprečni dohodek la družinskega člana presega iO-odstotni povprečni dohodek v VSEM OTROKOM ENAKA DARILA Delovne organizacije v brežiški ibčini že nakazujejo denar za novo-etno obdaritev otrok. Na predlog )ZPM so prispevek na zaposlenega višali na 100 dinarjev. Darila bodo jtos enotna za vse otroke v občini. 1983. ŠOLA V DOBOVI V Dobovi pri Brežicah z gotovo-tjo računajo, da bodo prihodnje eto gradili novo šok), zato združuje-o referendumski denar za osnovno iolo v Brežicah. Ta jim bo posodila (0 milijonov dinarjev. Tako bodo lo srede leta 1983 zbrali 31 milijo-lov, od tega 26 za gradbena dela. 2e ne bo novih podražitev, bodo s era zneskom lahko zgradili 1000 m2 površin. solidarnostna stanovanja prosilci z avtomobili in vikendi. Sicer pa naj bi tisti na 70. mestu raje začeli takoj varčevati in ne-samo čakali, kdaj bodo na vrsti pri solidarnosti. Tudi ob očitku delovnim organizacijam, da se preveč zanašajo na solidarnost, bi kazalo več razmišljati. Že ta hip bi bilo lahko prostih dodatnih deset stanovanj, če bi mladim družinam v njih zagotovilo streho združeno delo. Tako pa je minilo pet let, ne da bi se kolektivi kaj zmenili za svoje obveznosti. JOŽICA TEPPEY Še dva huda bolnika Izguba je v Tovarni prikolic IMV in v Dekorlesu Na videz ugodni rezultati z izjemo dveh izgubaijev ob tri-četrtletju ne bi smeli nikogar zaoeljati, ker še ne odražajo bencinskih in drugih omejitev, so opozorili člani izvršnega sveta SO Brežice na seji 1. defem-bra. Ob izteku leta in v prvih SPOSOJENO TRNJE — Država je zmanjšala proračun, televizija je skrajšala program. Vi ne morete zmanjšati svojih izdatkov in ste torej razsi-pnik, zaradi katfrega ne uspeva stabilizacijski načrt. /Iz Svijeta/ PRIKOLIC MORJE, KOMPLETNIH MALO. Vsaki nekaj manjka, tako da je za kolektiv Tovarne IMV v Brežicah praznik, če jih uspejo vsaj nekaj dokončati. (Foto: J. T.) mesecih 1983 bo slika zagotovo drugačna. Za zdaj vzbujata največ zaskrbljenosti Tovarna prikolic IMV z 41,6 in Dekorles s 13,6 milijona dinarjev izgube. Kolektiva zaposlujeta 295 delavcev, ki zdaj prejemajo le 81 1A VRSTI JE VELIKA DOLINA. Tamkajšnjo šolo povečujejo v kladu z referendumskim programom, vendar je zdaj na vrsti le rva etapa. V Dobovi so gradnjo odložili. Priprave nanjo že tečejo v kratkem bo znana tudi dokončna lokacija. (Foto: V. P.) NOVO V BREŽICAH VSI BOMO PLAČALI. Tako naj-rž ne mislijo tisti, ki so v petek anoči izmvali devetnajst mladih krasnih dreves ob novi Čcmelčcvi lici. Zasaditev je veljala 25 tisoč inarjev. Kolikokrat bo tako delo še pravljeno zaman, se sprašujejo po-teni občani, ki posredno financira-) -ozelenjevanje mesta. Le komu so a poti celo drevesa? TEŽKO ZA DELOVNA MESTA, ospodarstvo prihodnje leto ne bo a večalo svojih zmogljivosti, zato ! bo na voljo veliko prostih delov-h mest. Za zdaj računajo, da bo (poslovanje naraslo za 1,3 odst., edtem ko v pisarnah ne bi smeli riti, saj so številne kritike upeijene rav v družbene dejavnosti, kei so reveč na široko odpirale vrata ne-roizvodnim poklicem. REJNIŠTVO V RAZCVETU, akor se lepo sliši, da je v brežiški občini vsako leto več krušili mater, tako je ta ugotovitev hkrati zaskrbljujoča. Razlog za oddajo otrok v rejo je največkrat alkoholizem, ki se zelo hitro širi. Pred leti je bilo v reji povprečno 10 do 15 otrok, zdaj že nekaj časa nad trideset. Trenutno je 35 takih žrtev alkoholizma in neurejenih družinskih razmer. Se dobro, da socialne delavke najdejo toliko žensk, ki so pripravljene sprejeti otroke k sebi. PRIVLAČNA lOLKLORA. V Dobovi se mladi z veseljem prijavljajo v folklorno skupino. Celo preveč jih je, saj nimgjo kje vaditi, zato sami poskušajo vsaj za silo urediti pododrje prosvetnega doma. Marsikje, kjer imajo lepe prostore, so pa v drugačni zadregi. V njih ni življenja, zlasti ne mladih, ki bi domove napolnili s svojim navdušenjem, s svojim zanosom. Nekaj je narobe. odst. povprečnega osebnega dohodka v'gospodarstvu brežiške občine. V tozdu Tovarna prikolic IMV so našteli letos rekordno število zastojev, zato ni čudno, da so prodali komaj 78 kompletnih prikolic. Več jih zaradi stalnega pomanjkanja domačega in uvoženega repromate-riala niso mogli dokončati. Pošiljke pločevine, pohištvenih in šasijskih elementov ves čas prihajajo z zamudo, tako da vedno nekaj manjka. Pri Dekoreisu v Dobovi imajo za 13,6 milijona dinarjev izgube, vendar so je v devetih mesecih tekočega leta prigospodarili le 3 milijone dinarjev. V tak položaj jih je pripeljala premajhna produktivnost. Uresničili so komaj 76 odst. planirane proizvodnje za tričetrtletje, zato jih tepejo visoki stroški. Razen tega še vedno nimajo urejene komercialne in računovodske službe, pogrešajo pa tudi tržišču bolje prilagojene proizvodne programe. O možnostih za sanacijo Dekorlesa je začasni kolektivni organ že obvestil izvršni svet, vendar bo ta razpravljal o problemih tozda šele potem, ko bo dobil tudi mnenje delovne organizacije Lesnina. J. T. V vasi ni več blatnih poti Ogromen delež krajanov Pogum res nekaj velja, pravijo danes vaščani Bukoška, saj imajo poldrugo leto po referendumu za samoprispevek asfaltirane vse krajevne poti. Celo tisti, ki so bili proti tako visokim obremenitvam, so danes zadovoljni, najbolj pa seveda pobudniki akcije z Ivanom Hrastovškom na čelu. Vas ima 6200 metrov poti in Cestno podjetje iz Novega mesta jim jih je asfaltiralo v treh tednih. Široke so res samo po tri metre, toda blata ni več na njih. Podjetje jim je vse delo opravilo na kredit. Odobrilo jim ga je 5,690 milijona dinarjev,' vrednost vseh opravljenih del pa znaša blizu 8 milijonov dinarjev. Vaščani so opravili veliko prostovoljnega dela in zdaj zaključujejo utrjevanje bankin. Pomagala sta jim tudi Komunalno obrtno podjetje in skupnost za ceste. Odstopila sta jim gramoz. Navozili so ga 3 tisoč kubikov in zanj plačali samo prevoz. Tudi na druge delovne organizacije so naslovili prošnje za pomoč, vendar so se odzvale samo Ljubljanske mlekarne; prispevale so jim 50 tisoč dinarjev. Za osvežitev spomina je prav, če ponovimo, koliko vaščani Bukoška prispevajo za asfaltno prevleko svojih poti. Zaposleni plačujejo po 5 odst. od osebnega dohodka, upokojenci 3 odst., obrtniki 3 odst. in kmetje 10 odst. od katastrskega dohodka. Vsi lastniki avtomobilov prispevajo razen dodatnih 2000 dinarjev, lastniki traktorjev pa 1.000 dinarjev na leto. Toda to še ni vse, saj morajo občani Bukoška plačevati tudi občinski samoprispevek, ki znaša 2 odst. od osebnega dohodka. Vas šteje 295 prebivalcev. Od tega jih je zaposlenih 95, upokojencev je 27, kmečkih upokojencev 24 in čistih kmetov približno 12. Izračunali so, da bodo nekatera gospodinjstva z dvema zaposlenima, z avtomobilom in traktoijem, v petih letih prispevala tudi po 12 starih milijonov dinarjev za asfalt v vasi. „Naša družina je že med njimi," je povedal 1 rane Rosthar," vendar nam ni zato nič žal. Zelo smo veseli, da se že vozimo po asfaltu." J.T1-PPEV ** «1 r"\ flSk l\ Wi t* % t RUBENS NA SLIKAH - Filatelistično društvo v Krškem,kije že šesto leto po raznovrstnosti svoje vzgojne dejavnosti in izvirnih organizacijsko-vsebinskih pristopih najboljše slovensko društvo, je prejšnji petek v Valvasoijevi knjižnici odprlo razstavo ,.Rubens na znamkah." Gre za bogato zbirko znamk predsednika društva Slavka Šribarja, posvečeno 400-letnici rojstva flamskega slikarja Petra Paula Rubensa. Razstava bo odprta ves mesec. (Foto: P. Perc) , O OSNUTKU OBČINSKE RESOLUCIJE Delegati zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine bodo v sredo, 15. decembra, ob 15. uri pričeli zasedanje z gotovo najpomembnejšo točko dnevnega reda — z osnutkom resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1981 - 1985 v letu 1983. Delegati bodo med drugim razpravljali o predlogu odloka o zazidalnem načrtu Leskovec — Gmajna in se seznanili z informacijo o družbenem dogovoru o reševanju romske problematike v krški občini. .SPOSOJENO TRNJE — Pravijo, da je treba gospodarstvo razbremeniti. Ne kateri so ga že — za milijone, za mili" jarde ... (Iz Politike ekspres) Dosti je odvisno od delegatov Predsedstvo občinske konference SZDL v Krškem za več živih stikov z ljudmi Življenje v krajevni skupnosti je v marsičem odvisno od dela delegatov. O pomembnih stvareh se namreč odloča že tedaj, ko obravnavajo razno gradivo. Če poteka obravnava v preozkih krogih, ob tem pa priznamo, da so povratne informacije prešibke, prihaja zaradi nepopolne obveščenosti ljudi do nezadovoljstva. Tudi ob nedavnih obiskih komunalne interesne skupnosti predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in samoupravne POZORNOST DO UPOKOJENCEV Zveza društev upokojencev Slovenije je podelila srebrno značko kolektivu tovarne „Djuro Salaj" v Krškem in občinski Zvezi kulturnih organizacij za vzorno sodelovanje in pomoč •upokojencem. V Celulozi so ravno zadnjo soboto pripravili za okrog sto svojih upokojencev ogled brestaniškega Tesa in muzejske zbirke izgnaneev na gradu. Zlato značko pa sta iz krškega društva upokojencev že prejela prizadevna društvena delavca Leon Koman in Dušan Stupar ter Miško Žmavc iz Brestanice. ČIGAVA JE CESTA? Taka vprašanja so pogosto v ospredju, ko je potrebno razjasniti, kdo naj bi bil potemtakem tudi dolžan skrbeti za vzdrževanje določenih cestnih odsekov. V krški občini Račani že dlje sprašujejo, kdaj bo asfaltirana cesta Rimš — Sinednik, saj je to menda edina ..republiška" cesta v občini, ki je še ne prekriva črna ..preproga". V krajevni skupnosti Podbočje je problem malce dnrgačen. Vzdrževanje ne-kategorizirane ceste Dobrava - Bu-šeča vas namreč ni zajeto v načrtu samoupravne komunalne interesne skupnosti. Za gramoz, zagotavljajo občani, ne bo težav, le v roke bodo morali ,večkrat pljuniti krajani -sami. Jubilej DPM-Krško-Levi breg v Dolenji vasi in v krajevni skupnosti Rožno Presladol, se je pokazalo, da iahko živ stik najhitreje podre „zidove nezaupanja", ki so največkrat posledica zapisanega v uvodu. Ko je predsedstvo občinske konference Socialistične zveze v Krškem obravnavalo informacijo o teh obiskih, za katere je dalo pobudo, je menilo, da so taki stiki zelo koristni, zato naj bi podobne obiske pripravili večkrat ne le v krajevnih skupnostih, marveč tudi v tozdih. ,,Dojemanje težkega položaja je težko, ljudje se zato še teže sprijaznijo, da so odpovedovanja nujna pri njih, če tega morda ni opaziti tudi pri sosedih," pravi sekretar občinske konference SZDL Ivan Srpčič. Največ pripomb izražajo ljudje nasploh (torej tudi v Dolenji vasi SMUČARSKI IZLETI PRED DURMI Ob pomanjkanju gorjva in bonov bodo za ljubitelje bele opojnosti še kako dobrodošli izleti krškega smučarskega kluba. Znano je, da nam zavoljo dolgih zimskih počitnic šolarjev turistični delavci v naših zim-sko-.športnih središčih ne morejo zagotoviti dovolj prostora, zlasti ne prenočišč. Zato so tako imenovani vikend ,,paketi" kar dobra rešitev za številne smučarje. Krški klub, ki ima zaenkrat več kot 400 članov, bo za 45 oseb pripravil med drugim tudi dva tridnevna izleta na Areh. Prvikrat naj bi krenili na Pohorje z avtobusom 17. decembra, drugič pa 20. februarja 1983. in na Rožnem!) na račun delovanja ■ komunalne skupnosti. dostikrat neupravičeno, kot da bi imeli pri samoupravni int®' resni skupnosti v rokah čarob; no palico, s katero bi poln*1 bolj prazno malho komun3; nega denaija. Denarja Pač'!’j dovolj kljub vsej dobri volj krajanov, da bi z udarnišk**11 delom in denarnimi prispcvl5| pomagali zgraditi vodovod a posodobiti cesto.' Krajani vse kakor s tako pomočjo pospesij izgradnjo določenega komun ^ nega objekta, seveda p3 P samoupravni interesni skupn sti ne priznajo nikakršnih h*1 njic, marveč program, ki so g potrdili delegati. p ^ Berite »Dolenjski list« ..SUROVINA" NA OBDELOVALNI ZEMLJI? Delegacije zbora krajevnih skupnosti krške občinske skup ščinc podpirajo izdajo zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pre spremembo namembnosti. De e gati menijo, da je nedopustno, da je na najbolj rodovitnem zem ljišču pod hladilnico Agrokom" binata predvidena gradnja „6u rovine". Za industrijo bi gotovo večkrat uporabili manj plodno zemljo že, če bi dobro izračuna li, koliko stane novopridobljeno zemljišče - z melioracijo. Z.e tako bo načrtovana industrijs a cona v Žadovinku dovolj rte usmiljeno zarezala v najbolj1-zemljo. KRŠKE NOVICE 30-letnica društva Društvo prijateljev mladine Krško levi breg, ki združuje okrog 800 članov, praznuje letos 30-lctni-co. Vse letošnje prireditve so posvečene temu jubileju in hkrati 40-let-nici pionirske organizacije Slovenije. Svečana seja krajevnega DPM bo prve dni januaija prihodnje leto. Te dni pa so na terenu številni aktivisti DPM, ki pobirajo simbolično članarino (20 dinarjev letno) in pridobivajo nove člane. Ob obletnici se želi krško DPM še bolj približati krajevni skupnosti in njenim krajanom, kigti akcija poteka pod geslom „Vsak otrok v krajevni skupnosti je naš otrok!" Uresničitev tega gesla pa naj bi omogočila nova organiziranost društva. Več ulic, v mestu namreč tvori mestno-rajonske skupnosti, v sleherni od teh pa naj bi zaživelo delo enot DPM. Te sc povezujejo v krajevno DPM, te pa v občinsko Zvezo prijateljev mladine. Aktivisti DPM levi breg v Krškem bodo pritisnili na vsako kljuko, da bi skupaj s starši poskrbeli za otroke, da ne bi občutil bremen stabilizacije. BO RES VRATAR KRIV ZA POŽAR? - Tako vprašanje smo slišali na sekcijski razpravi o požarnem varstvu. Janez Uršič je pohvalil vzgojno protipožarno delo v raški osnovni šoli. Dobro delajo tudi v drugih šolah, le v samem mestu nimajo pravega uspeha. Pričeti pa le kaže dovolj zgodaj, če že zaradi drugega ne, potem zato, da bi razvili čut odgovornosti. Zato je tem bolj utemeljeno vprašanje, če je res kriv za požar v podjetju vratar ali pa še (in predvsem!) kdo drug, saj je točno določeno, kdo je odgovoren za požarno varnost! SMUKA BO PRIJETNA - Skupina okrog tridesetih članov krškega smučarskega kluba je opravila okoli 150 udarniških ur za ureditev smučišča na Polomu na Gorjancih. Ob tem, da so namestili žično vrv za vlečnico, so s smučišča odstranili mnoge skale in razbohoteno grmičevje. Tekme in smuka nasploh bodo poslej vprašanje. Če bo le dovolj snega, da bi preizkusili, če se bodo obeti uresničili! To si želijo udarniki in desetkrat več vseh dm gih članov kluba. Bodo zgled . njega udarništva potegnili F hodnjič? NEDELJSKI IN .DOLENJ^^ KLONETA - Prodajalka Toba Cesti 4. julija Milka Kojanova v pfj da sta v zadnjem času, k ^ drugih časnikih m revijan za. zmanjšanje naklade »h P® je Ne-nimanja kupcev - bralce 'hranil* in n tat tja reupv-c * Otu*11 ■ deljski in Dolenjski list ,-oV bi številne bralce. Obeh te■. .j celo lahko v tej poslovalnici pro ^ več kot doslej. Da ne do 0rC(lse(lnik posebne tar^k'-6 za ta vPrašanja, sekre-ta to Je °b osmih. Utcme-pr anie» zakaj tako, ima prerije*1 razlog: če bomo prihod-Pr fr ^' marca v naši državi res Sli na ja|<0 imenovani letni s kot preostala Evropa, bi t„?ra]' takrat delavci začeti za Stif-if*? trakom celo že ob pol li p čas sedaj premakni- ^ kot nameravajo v sevniški Clnb bi spomladi,torej hodili • Predlog, da bi skrajšali presledek med izmenama, je naletel na dokaj burno reakcijo delegatke, delavke iz Lisce. „Kaj, da je ta predlog prišel prav iz naše' tovarne? se je čudila, češ če ga je res kdo dal, to ni mogel biti delavec za strojem, še manj pa vozač. Delavka, doma z Blance, že zdaj sploh ne more v domačo trgovino, ker to zapro ob 14. uri, ko mora v Sevnici hiteti na delavski avtobus! na delo spet po starem, ob pol petih. Zanimiva razprava seje razvila ob vprašanju skrajšanja odmora med izmenama. Ta čas, še kako pomemben za vzdrževalce, naj bi od sedanjih 20 minut skrčili na deset- Odprto je tudi, kaj s časom za malice. Znano je, da je dostikrat ta čas namenjen za vse kaj drugega. V času vrst v trgovinah, pomanjkanja tega in onega se malica za pre-nekatero delavko spremeni v pol urice lova za pralnim praškom, mesom in podobnim. ZVEZE - Znano je, da radioamaterske zveze ne ****>. ko ostanejo neuporabni vsi drugi načini. Prizadevni Pip« . radidklub Amater začenja v nedeljo ob 9. uri v svojih fa*tečl na 8radu tečaj za operaterje tako imenovanega „C” Tečai h' Uvodni razgovor minulo nedeljo je izpričal zanimanje. J Saj v brezplačno vodil prizadevni vodja primopredajne sekcije Kranjc. (Foto: A. Železnik) Sp Slovens^uDRVA - Ob zadnji akciji Jjlprlj , . gozdarjev, ko so le-ti . 1 tjLV°Je gozdove, da bi si ljudje h^ljadi pr°č zimo lahko nabrali Pheba’ v sevniški občini ni bilo sc i odziva. Do minulega pet-k 4»novnat,GG Pri žaS' zglasilo le 15 > "iškim Resnici na ljubo je treba " lo l" gozdarjem pripisati v dob-?r so verjetno marsikje za- SEVNIŠKI PABERKI izov p °*i 'ct0 so ugodno aa za kurjavo les za spravilo h6?dneii nju- Tako si je v mnogo "j času za takšno delo kurivo 25 ljudi. Ruc* VRANA SITO PITA s,V|'iŠkiK ’ Predsednik združenja j*Vtlik v °brtnikov in njihov pred-ž ""seji, finskem izvršnem svetu, v> v* l®ga organa postavil u pravi- r5kl*m,-ic. Dejal je, daje te dni m bre - - - - brez kakšnih ceremonij, vrstnega reda in podobnih zapletov za solidnih 1.800 dinarjev kupil jeklenko, kajpak polno tako iskanega plina. Čudil se je, zakaj take možnosti nimajq v sevniški občini. Kako je pravzaprav s tem, na seji ni bilo mogoče ugotoviti. Najverjetneje bo tako, da Sevničani niso bili vabljeni na sestanek v ljubljanskem tozdu Butan, kjer, to lahko vidijo po sosedih, so delili madžarski plin. LAHKO Si: Ji: OGRETI TUDI PRI PLESU To in še marsikaj drugega ve boštanjska mladina, ki z ta konec tedna spet prireja vedno dobro obiskane plesne vaje za začetnike in tudi tiste, ki že nekaj znajo. Tudi tokrat bo uglajene korake učil priznani plesni mojster Jože Lavrin iz Ljubljane. Ko bo najbolj mrzlo, bo plesni venček. ■I $KI VESTMI ■ Razprava o delovnem času je torej navrgla še vse kaj drugega: vprašanje preskrbe in nasploh njene boljše organiziranosti, kar tako ali drugače spremlja naš vsakdan. Delegati zbora združenega dela naj bi o končnem predlogu odločili na zadnjem zasedanju pred novim letom. A. ŽELEZNIK ŽE PETI SESTANEK Minuli teden je bil spet množično obiskan sestanek pričakovalcev vse dražjih stanovanj na nekdanjem sev-niškem sejmišču. Je konec barantanju? Malo verjetno, saj še v četrtek zvečer tem ljudem nihče ni mogel zatrditi, kdaj se bodo lahko vselili. Slišati je bilo, da naj bi bilo marsikaj jasno še v tem tednu, a kaj, ko je na koledarju mineval že četrtek. Vsekakor pa so ti ljudje že na petem sestanku vztrajali, da se jim tudi zniža stanarina, ker bo vsakdo kuril, kot ve in zna, vsekakor pa se ne bo grel iz za te čase nenavadne kotlovnice na kurilno olje. Koga bi bilo treba zares disciplinirati?j —- , Člani disciplinske komisije brez mandata Vodja delegacije za zbor \ združenega dela občinske f skupščine v tozdu Krojilnice \ sevniške Lisce, Rafael Blas, j je postavil zanimivo delegat j sko vprašanje. Ob minulih volitvah so v j Lisci javno opozarjali, da se izteka mandat tudi zunanjim članom disciplinskih komisij. Menili so, da bi hkrati, ko že volijo nove člane organov upravljanja in delegacij, volili tudi zunanje člane disciplinskih komisij. Dobili pa so pojasnilo, češ da le-tem poteče mandat šele čez nekaj mesecev. Tolažili so jih, da bo zadeva urejena pravočasno. Doslej se ni zgodilo še nič takega, še več: v Lisci ugotavljajo, kar je zapisano tudi črno na belem v tem delegatskem vprašanju, da so bili taisti zunanji člani disciplinskih kotfiisij izvoljeni že pred štirimi leti. V komisije so bili izvoljeni za nameček že dvakrat zaporedoma, zato sploh zanje ni več možnosti ponovitve. Koga bi bilo treba sedaj dati v disciplinsko, bo moral verjetno po službeni dolžnosti ugotoviti družbeni pravobranilec samoupravljanja. Da bo vse po črki zakona, pa \ bodo morali pred tem, kot j tudi predlaga delegacija j Liscinih krojilcev, • urediti ! zmešnjavo s temi mandati, j Listo mora namreč potrditi j zbor združenega dela občinske ikupščine. A. Ž I Trebanjci računajo na težave V načrtu za prihodnje leto ima najpomembnejše mesto izvoz veljavo Kmetijstvu še večje Že ob sprejemanju srednjeročnega plana je bilo več kot očitno, da v trebanjski občini ne bodo mogli uresničiti vsega, kar so si zastavili. Zaradi tega in pa zaradi težav, ki bodo prihodnje leto bržkone hujše, kot so bile letos, je odgovornost vseh dejavnikov za sprejemanje planov za naslednje leto toliko večja. To je bilo opaziti tudi na šesti skupni seji vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine — seja je bila pretekli teden - ko je osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana vzbudil največ razprave. Vsekakor je to znamenje, da delegati z večjo odgovornostjo spremljajo načrte za prihodnje leto. Kot je dejal predsednik trebanjskega izvršnega sveta Nace Dežman, so obeti za prihodnje leto vse prej kot rožnati. Že v tem letu niso bili uresničeni vsi zastavljeni cilji - poraba je bila prevelika, zlasti v primeijavi z dohodkom, šepalo je v izvozu, pa tudi izgube so se povečale -težko pa bo tudi prihodnje leto. In kaj prinaša osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine za prihodnje leto? Težave v devizno-plačilni bilanci Jugoslavije terjajo od sleherne občine in vsega njenega gospodarstva, da vse moči vpre-že v povečanje izvoza. Tudi trebanjska občina, ki sicer prej ni bila izvoznica, se je vključila v izpolnjevanje teh nalog. Toda Trebnje: 40 tisoč novoletnih jelk Gozdno gospodarstvo Novo mesto-TOK Gozdarstvo Trebnje se tudi letos pripravlja na množičen posek smrekic, ki bodo v nekaj novoletnih dneh služile kot novoletne jelke. Kot so nam povedali, bodo letos posekali okoli 35 do 40 tisoč smrekic. Večino dela bodo opravili kmetje kooperanti, ki bodo za vsako smrekico dobili od 20 do 60 dinarjev. Seveda ni bojazni, da bi zaradi novoletne potratnosti opu-stošili gozdove. Ta dela potekajo pod strogim nadzorstvom gozdarjev, gre pa povečini za taka drevesca, ki bi tako ali drugače propadla že zaradi naravne selekcije. Kmetje — v tej akciji bo sodelovalo okoli 200 kooperantov — bodo na hitro lahko zaslužili tudi po 10 tisoč dinarjev, kupci v Bjelovaru, Subotici in drugje pa bodo lahko dobili lepe novoletne jelke. Za to akcijo kmetov kooperantov so že določena odkupna mesta in čas odkupa, ki bo trajal od začetka meseca do sredine decembra. ZADRUGA BREZ TOZDOV? V trebanjski kmetijski zadrugi se pripravljajo na združitev tozdov trgovina in temeljna zadružna organizacija v enovito delovno organizacijo. Referendum o združitvi in o sprejemanju vseh samoupravnih aktov, ki bodo temelj bodoče organiziranosti, so pripravili za nedeljo, 12. decembra, ko se bodo na voliščih lahko oglasili kmetje, 10. decembra pa se bodo o združitvi odločlili zaposleni v zadrugi. prav gotovo ji je to bolj uspevalo lani kot letos. Letos namreč v celoti ni dosegla zastavljenih izvoznih ciljev. Težav je bilo cela vrsta, toda odstopanja od ciljev poslej ne bo. Zato naj bi se prihodnje leto izvoz v celoti povečal za 10 odst., na konvertibilno področje pa za 18 odst. Za vse to v trebanjski občini ostajajo realne možnosti, še posebej, če se bo ritem izvažanja v doslej uspešnih delovnih organizacijah še povečeval. Zato bodo v trebanjski občini tudi povečevali družbeni proizvod za 2 odst., kar je več kot v republiki, prav tako obseg industrijske proizvodnje, medtem ko bo kmetijska manjša, kot je načrtovana v Sloveniji. Vendar to ne pomeni, da bodo Trebanjci zmanjšali pomen kmetijstva, ki je še zmeraj ena izmed prednostnih gospodarskih panog. Pridelali naj bi kar za 700 tisoč litrov mleka več, porasla naj bi tudi proizvodnja mesa in mleka, medtem ko se zdi, da so možnosti za pridelovanje krompirja že skoraj izkoriščene in tam niso predvideni veliko večji tržni presežki. Vse to pa bo treba doseči ob občutno manjši rasti zaposlovanja, saj bo v prihodnjem letu dobilo delo le okoli 70 novih delavcev, odliv stare delovne sile pa tudi ne bo tako velik, da bi ne bilo brezposelnosti, kjer bo število oseb brez dela naraslo za skoraj tri stotnije. Marsikaj bo verjetno prinesla še razprava o osnutku resolucije, že zdaj pa je jasno, da obseg denarja za osebne dohodke ne bo smel naraščati tako kot doslej, prav tako pa bo treba občutno zmanjšati tudi ostalo porabo — kot pravi osnutek resolucije, vsaj za 7 odst. Sicer pa so na skupščini sprejeli še poročila o varstvu otrok, razmerah v telesni kulturi, kulturi, nekaj odlokov in poročila o štipendiranju. J. S. Tudi po šolah varčujejo V trebanjskih šolah bodo varčevali pri kurjavi, prevozih in pri hrani — Spet naj bi oživele pionirske kmetijske zadruge — Rast zaposlovanja bo manjša Že konec lanskega leta so v trebanjski občinski izobraževalni skupnosti posegli po krepkih varčevalnih ukrepih. Čeprav so bili ti ukrepi tudi za varčno prosveto nekako šokantni, se je kaj kmalu pokazalo, da ne bodo zadostovali..Zato so letos sprejeli predloge za dodatne varčevalne ukrepe, nekaj pa jih tudi že izvajajo. Lani so se dogovorili, da materialni stroški ne bi smeli na-' rasti za več kot 16 odst. V prvem svežnju varčevalnih ukrepov se je tako znašla glasbena šola, ki mora celotne stroške zmanjšati za več kot 600 tisoč dinarjev. Znižali so tudi normative za tehnično osebje, za polovico zmanjšali vse stimulacije po osnovnih šolah, v nekaterih primerih ukinili deljenje brezplačne malice, pa tudi šola v naravi naj bi bila za četrtino cenejša in krajša. Ker samo ti ukrepi nikakor ne bodo dovolj za reševanje iz hude finančne zagate, so sprejeli še predlog za dodatno varčevanje. Pri prevozih so ukinili vse vožnje, kjer se vozi manj kot pet otrok, razmišljajo pa tudi o ukinitvi voženj na progah Šent-lovrenc - Čatež in Jclševcc -Trebelno ter o uvedbi kombiniranega pouka na obeh šolah. Doslej so že temeljito pregledali mrežo vseh prevozov in razmišljajo, da bi otroke iz Velike Loke in Šentlovrcnca vozili v šolo z vlakom. Na pomoč naj bi priskočili tudi tovarniški avtobusi. Tudi hrana šteje v sklop varčevalnih ukrepov. Seveda ne gre za manjšanje ali omejevanje obrokov, ampak za večjo samooskrbo. Vse šole ustanavljajo pionirske kmerijske zadruge, na prostih površinah pa bodo gojili zelenjavo. Otrokom bo treba preprečiti, da bi odmetavali hrano, bolj pa naj bi se povezale tudi kuhinje po različnih krajih. Ker nam manjka energije ali pa je draga, bodo v trebanjskih šolah poskušali privarčevati tudi več enetgije. Pouk se ne bo začel pred 8. uro zjutraj, v vsa okna in za radiatorje bodo namestili izolacijske materiale, avtomatične reostate, v šolskih kuhinjah pa boda začeli spet uporabljati štedilnike na trda goriva. Omejitveni ukrepi se bodo pokazali tudi pri zaposlovanju, kjer bodo gledali zlasti na vse manjše zaposlovanje tehničnega kadra, izhajalo bo manij šolskih glasil, šolske prostordv^clasti pa telovadnico, pa naj bi oddajali v najem tudi .delovnim organizacijam in drugim, da bi tako kar najbolj zmanjšali stroške vzdrže- vanJa- J. SIMČIČ IZ KRAJA V KRAJ NE GRE ZA KOPIČENJE ZALOG — Kdove, kaj je prignalo tole tovarišico, da je prišla po bencin kar s kantico. Prav gotovo pa ne potrošniška mrzlica, saj brez bona ni mogoče dobiti niti kapljice bencina. Zato pa imajo tudi na trebanjski bencinski črpalki dosti dela, da vsem odgovore, kako že nekaj časa nimajo motornega olja in da ne vedo, kdaj ga bodo dobili. NI VSE ZLATO - Nobena stvar ne traja večno, pa tudi veselje Dobr-ničanov ob novi asfaltni prevleki na cesti je zadnje čase malo skaljeno. Kako bi tudi ne bilo, ko pa tudi zlato z leti potemni. Zdaj so Dobrni-čani in tudi drugi (da ne bodo samo oni krivi za govorice), pogruntali, da na cesti niso utrjene bankine, da ni urejena prometna signalizacija itd. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da jih ne skrbi zanje, bolj jih skrbi, kaj se bo dogajalo z drugimi vozniki, ko bo zapadel sneg in se bodo znašli na cesti brez vseh oznak. NISO ČAKALI NA DEDKA MRAZA - O mokronoški odbojkarjih je krožila šala, da jim bo moral v tekmovanju v slovenski ligi - zahod vsaj dve točki prinesti dedek Mraz, sicer bodo po najkrajšem postopku izpadli iz nje. Toda zdi se, daj’e ta šala vendarle prebudila te odbojkarje: v zadnji tekmi so zmagali kar s 3 : 2. Kdo ve, ali bi bile podobne šale koristne tudi za druga področja našega življenja in dela. ŠOLARSIČI TRIM NA STOPNICAH — Znano je, da v trebanjski občini atletika nima dobrih možnosti za trening. Zdaj pa so se odprle možnosti, da v tej občini dobe generacijo odličnih tekačev po stopnicah. Nove in hudo dolge ter strme stopnice proti novi osnovni šoli v Trebnjem bodo gotovo primerne za treninge vrhunskih tekačev po stopnicah. Ker pa je le malo možnosti, da bi to disciplino uvrstili tudi na olimpijske igre, Tiebanjcem ostane za uteho, da otroci na njih lahko trenirajo namesto trima. BODO LISICE POBIJALI Z VILAMI ? Odkar je v trebanjski občini občutiti izredno pomanjkanje streliva, je na lovskih pogonih slišati vse manj pokanja. Resda je zdaj po loviščih zavladal nenavaden mir, ki sicer ni od muh, postavlja pa se vprašanje, kako sc bodo lovci iz Dobrniča, Velikega Gabra in drugih krajev zoperstavili lisičji nadlogi in steklini. Pa ne da bodo morali zaradi pomanjkanja deviz lisice pobijati z vilami? K nT*Ti7i7i tiriR h i < TREBANJSKE NOVICE Pomemben korak v razvoju občine V nedeljo referendum za samoprispevek za program javnih dal v naslednjih petih letih Od posodobitve krajevnih poti in ulic do vodovoda in telefona V nedeljo, 12. decembra, se bodo v črnomaljski občini na referendumu odločali za samoprispevek za uresničitev programa javnih del v obdobju 1983—87. Na novembrski seji vseh zborov občinske skupščine so delegati enoglasno sprejeli program javnih del za to obdobje in seveda odlok o razpisu referenduma. Tako naj bi v naslednjih pe- poti in ulic, nadaljevanje poso- tih letih za uresničitev programa javnih del črnomaljski občani prispevali 1,5 odstotka od neto osebnega dohodka, od pokojnin, katastrskega dohodka in od osnove osebnega dohodka obrtnikov. Na ta način se bi v tem času predvidoma zbralo 80,6 milijona dinarjev, od te vsote je nekaj manj kot 58 milijonov dinarjev namenjenih za uresničitev programa, ostalo pa za odplačilo anuitet za kredite za programe javnih del v prejšnjih obdobjih. Največji strošek v programu javnih del je položitev zapornega sloja asfalta na 33,4 km krajevnih poti in ulic. V programu je tudi soudeležba za posodobitev dobrih 7 km krajevnih ZA ZAŠČITO BOGATE DEDIŠČINE Zavod za družbeno planiranje iz Novega mesta oziroma njegova enota za varstvo narave in kulturne dediščine pripravlja strokovne predloge za zaščito in proglasitev zgodovinskih, kulturnih in naravnih spomenikov v črnomaljski občini. Med tiste, ki jih je treba nadvse skrbno obravnavati, strokovnjaki uvrščajo: viniški grad, ruševine gradu Pobrežje, naselje Stari trg, dolino Kolpe v gornjem in dolnjem toku, podloško hosto ob Podturnščici pri Draga-tušu, območje Roga in črmošnjic, objekte in prizorišča iz NOB, gotske freske v cerkvi sv. Jakoba v Naklem, baročni leseni strop v cerkvi sv. Nikolaja na Stražnem vrhu, Harin-govo, Staničevo in Kobetičevo hišo v Črnomlju, cerkev sv. Duha v Črnomlju in trg ob njej, hišo št. 27 v Semiču in skupino cerkva na preslico v dolini Kolpe. dobitve ceste Dobliče-Stari trg, soudeležba za posodobitev ceste Semič—Črešnje- vec-Krvavčji vrh ter za dokončanje vodovoda Vinica-Pe-rudina-Hrast; prav tako je v programu soudeležba za vodovod v krajevnih skupnostih Adlešiče in Griblje. S pomočjo samoprispevka je predvidena tudi napeljava telefonskega SLOVESNOST ZA DAN REPUBLIKE V okviru praznovanja dneva republike so na slovesnosti v srednji šoli Edvarda Kardelja v Črnomlju 14 novosprejetim članom Zveze komunistov podelili članske izkaznice, slušateljem seminarja za novosprejete člane ZK pa spričevala. Ob tej priložnosti so izročili tudi državna odlikovanja, ki so jih dobili: Janez Kramarič, Franci Pavlinič, Antonija Geltar, Anton Bahor (vsi iz Črnomlja) in Janez Starešinič iz Dolenjcev. Na slovesnosti so prizadevnim občanom podelili priznanja za 20-letno delo pri organizaciji jurjevanja. ČRNOMALJSKI DROBIR PAPIR ZA KAVO - Pozivi za zbiranje starega papirja v Črnomlju niso naleteli na plodna tla samo pri šolarjih, marveč so se jim odzvali tudi starejši občani. V raznih podjetjih in ustanovah v zadnjem času kar pridno pospravljajo predale in neraben papir vozijo na odpad, denar pa največkrat namenijo za kavo (če jo dobijo). Se bolj pa so se pred kratkim odrezali v Beltu, kjer so pripravili kar 700 kilogramov papirja in ga dali osnovni šoli Milke Sobar-Nataie. Ta denar bo šola znala koristno uporabiti. Bt*2A SE KONEC LETA - To vede tudi črnomaljski gostinci. Pred dnevi so se po mestu že pojavili plakati, ki vabijo ljudi na silvestrovanje v črnomaljski hotel, v restavracijo v gradu in v semiški motel. Letos si domači gostinci obetajo večji obisk, saj bo zaradi bencinskih omejitev in splošnega zategovanja pasu več ljudi novo leto pričakalo v domačih krajih, če ne celo kar doma ali v sosedovi zidanici. omrežja, in sicer za Lokve z odcepom za Svibnik, Vinica-Učakovci — Vukovci—Damelj-Sinji vrh, povezava za del Črnomlja, Kočevje in Kanižarico, Kanižarica-Dobliče, del Tribuč, telefon pa bi dobil tudi oddaljeni Rožni dol. V okviru predvidenih sredstev so se v vsaki krajevni skupnosti lahko sami krajani odločili, katera dela bodo imela prednost. Tako so se na primer v KS Semič raje odločili za posodobitev ceste Semič-ČreSnje-vec-Krvavčji vrh ter za napeljavo telefona v Rožni dol, zato pa so se odpovedali za ta predvideni znesek obnovi vodovodov, posodobitvi krajevnih poti in zapornemu sloju asfalta na krajevnih poteh. Seveda je potreb in želja v okviru programa javnih del še veliko, vendar je ljudem jasno, da vsega nikoli ni bilo in ne bo moč narediti naenkrat. Gotovo pa je tak program, za katerega so se krajani sami odločili, pomemben korak naprej v razvoju občine. A.B. SPOSOJENO TRNJE — Pri nas ni nič izključeno, razen toka. /Iz Ježa/ PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE DNEVA JLA V črnomaljski občini so pripravili obsežen program praznovanja dneva JLA. Ob tej priložnosti bodo v, občini številne prireditve, od svečane akademije, zbora pripadnikov teritorialne obrambe in rezervnih starešin, obiska mladine v črnomaljski garniziji, športnih tekmovanj do natečaja za najboljši spis o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. MLADOST V BESEDI, PESMI IN SPRETNOSTI - Na kviz tekmovanju s tem naslovom se je v črnomaljskem kulturnem domu najbolj izkazala ekipa, ki so jo sestavljali učenci srednje šole Edvarda Kardelja in vojaki črnomaljske garnizije. Ta ekipa se bo sredi meseca udeležila regijskega tekmovanja v Trebnjem. Na črnomaljski prireditvi so pred polno dvorano pripravili tudi lep kultumo-zabavni program. Kotlovnica za 650 stanovanj Skupna kotlovnica na Čardaku do 1985, prva faza pa čez tri mesece SVATJE V KOMBIJU -.Splošne omejitve in ukrepi „ohceti“ očitno niso prizadele. V soboto pred prazniki je v Črnomlju kar 28 parov izreklo usodni da, pa tudi prvo decembrsko soboto ..naval” ni bil dosti manjši, saj se je poročilo 17 parov. No, čisto brez posledic omejitev tudi tu ni šlo: na eno od 4eh številnih porok so se svatje pripeljali s kombijem. Kdo je prispeval bone, ni znano... BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO - V okviru akcije s tem naslovom bodo v soboto, 18. decembra, od osmih zjutraj do štirih poldne v Integralovem servisu v Črnomlju brezplačni tehnični pregledi motornih voziL Pri tej stvari nikakor ne gre za to, da bi za morebitne pomanjkljivosti in napake zvedeli možje postave, marveč le lastniki in jih kar se da hitro odpravili, kajti pri taki zadevi po nojevsko tiščati glavo v pesek ni le nespametno, marveč predvsem’ nevarno. Že poleti je bil v črnomaljskem stanovanjskem naselju na Čardaku zgrajen 26-stano-vanjski blok, ki nosi oznako A 7, poleg njega pa je zrasel še en tak blok, A 8, ki bi moral biti zgrajen do 15. oktobra, vendar se je gradnja zavlekla, tako da še ni dokončan. Ne prvi ne drugi pa ne bosta vseljena vsaj do začetka marca prihodnjega leta. Razlog: ogrevanje. Od 300 stanovanj v blokovskem naselju na Čardaku jih sedaj 200 ogrevajo na kurilno olje, ostalo trejino pa na premog. Po zazidalnem načrtu bo na Čardaku skupaj 650 stanovanj in spričo vedno težje in dražje oskrbe z nafto in njenimi derivati so začeli v Črnomlju resno razmišljati, da bi za ves ta stanovanjski kompleks pa tudi za Belt, Gorenje, vrtec in zdravstveni dom zgradili skupno kotlovnico na premog. To bi bila res precejšna naložba, vendar so v Črnomlju poudarjali, da je najdražja energija tista, ki je ni. S premogom pa v Črnomlju gotovo ne bo težav. Dogovarjanje pa ni potekalo gladko in ko se Belt po daljšem oklevanju ni odločil za to varianto, se je vsa zadeva podrla, izgubljenega je bilo precej časa in stanovanjska skupnost se je morala odločiti samo za skupno kotlovnico za blokovsko naselje. Spomladi so šele lahko naročili projekt, gradnja prve faze kotlovnice pa se je začela oktobra. Tako sta nova bloka ostala brez ogrevanja. Celotna kotlovnica naj bi bila končana leta 1985 in bi po sedanjih cenah vejala 53 milijonov dinarjev. Gradnja prve faze, za katero so zagotovili denar iz raznih virov, bi morala biti končana februarja in bo veljala 14 milijonov din; tako bosta najprej dobila toploto za ogrevanje iz skupne kotlovnice bloka A 7 in A 8 pa še rezerve bo za en blok (skupaj bo na Čardaku zraslo še pet novih blokov). Seveda je pri vsej zadevi največji problem denar. Tako bi med drugim morali lastniki sedanjih stanovanj v treh letih prispevati po 2.300 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine. Sedanje kotlovnice pa bodo, ko bo zgrajena skupna, postale tako imenovane podpostajc in rezerva v primeru okvare oziroma vzdrževalnih del na novi skupni kotlovnici. A. BAR TEU DVA ŽUPANA - Na slavnostni seji v počastitev občinskega usmilta so podelili tudi plakete občine Metlika. To najvišje bčinsko priznanje so dobili: podružnična osnovna šola Suhor, ^ovolesov tozd Tovarna kopalniške opreme in Franc Vrviščar. Na sliki: sedanji predsednik občinske skupščine Janez Gačnik izroča plaketo prejšnjemu predsedniku Francu Vrviščaiju. O ZGODOVINI METLIŠKEGA OBRTNIŠTVA Ob prvi metliški obrtni razstavi, lri so jo pripravili v počastitev praznika metliške občine, so izdali tudi lep katalog. Res ima katalog reklamni namen, vendar ga preseže prav po zaslugi zapisa , .Nekaj beležk iz zgo^ dovine obrtništva v metliški občini izpod peten prof. Zvonka Rusa. Prave zgodovine obrtništva v občini ni bilo mogoče napisati, ugotavlja Rus, ker so dokumenti iz arhiva obrtnega združenja v Metliki oziroma Zadruge vseh obrtnikov metliškega sodnega okraja popolnoma neurejeni in nepopolni. Morda se bo našel kdo, ki bo uredil zadeve, saj je brez dvoma škoda, da je ta del zgodovine in razvoja mesta neobdelan, zanemarjen in v pozabi. Obveščanje na kritičnem rešetu Preslabo obveščanje o dogodkih v metliški občini — Pomanjkanje kritičnega pisanja Zastarelost v tovarniških glasilih — Vprašanje pretvornika RTV ___________________ Informiranje v metliški občini ter o dogajanjih v njej ni zadovoljivo. Taka je bila splošna ocena članov sveta za informativno dejavnost pri občinski konferenci SZDL Metlika. Od sredstev obveščanja, ki prinašajo, oziroma naj bi prinašala največ informacij o tej belokranjski občini, so se ustavili pri štirih: tako s količino kot kvaliteto informacij v Dolenjskem listu in na ljubljanskem Radiu so bili zadovoljni. Negativno oceno pa so izrekli obveščanju o dogodkih v metliški občini na televiziji ter v dnevniku Delo. V vseh teh medijih pa naj bi bilo več kritičnega pisanja, kome ntaijev, ne pa le opisov dejanskega stanja. V ■ ■ aw ■ w ■■ Turistični ceji V Sporočilih, v biltenu Turistične zveze Slovenije, lahko preberemo, daje zasedla Metlika v izboru najbolj prizadevnih turističnih krajev Slovenije v letu 1982 šestnajsto mesto. Če računamo z dejstvom, da so pred njo kraji, ki se ponašajo z dolgoletno turistično ponudbo, Metlika' le ni na tako slabem mestu. V biltenu je zapisano, da .Metličani vzorno, skrbijo za red in snago, obnavljajo fasade, gojijo cvetje, organizirajo turistične prireditve, posodabljajo kopališče, negujejo kulturno-zgodovin-ske spomenike vseh vrst, od edinstvenih muzejskih eksponatov v edinem slovenskem gasilskem muzeju do NOB in etnografsko zaščitenih tipičnih belokranjskih domačij.” Vse to je res in prav, vendar pa bi bilo lahko vse še veliko bolje, če bi prav vsak prispeval svoj delež. Ne gre za kake velike reči, ne. Dovolj bi bilo že, če bi poskrbeli za čistočo pred lastnim pragom, če bi zamenjali vrvico na gostilniškem stranišču, če ne bi s kamni ciljali prometnih znakov,^če bi namestili več reklamnih panojev, če ne bi lepili plakatov po drevesih, če bi posekali grmičevje, če bi pokosili travo, če ... Se bi lahko naštevali te čeje in ko bi jih izničili, M bi naš knj veliko prikupnejši, lepi, vabljivejši. Pričakovati, da bodo vse to postorili člani Turističnega društva ali osnovnošolski otroci, je neumno. Resnica pa je tudi ta, da bi moralo imeti Turistično društvo (skupaj 2 drugimi dejavniki) širS načrt razvoja turizma v tem koščku Slovenije. Lepo je, da skrbi Turistično društvo tudi za drobne stvari, ki so še kako pomembne, vendar pa bi moralo imeti pred seboj jasno začrtane cilje, narejene na podlagi študij in možnosti razvoja te gospodarske panoge. Če bo hodil metliški (belokranjski) turizem še naprej zgolj po stezah, namesto da bi drvel po asfaltiranih cestah, bomo ob koncu sleherne sezone ugotavljali, da smo storili pač nekaj, šendar še vedno premalo glede na dane pogoje in sposobnosti. Vedno znova bomo spoznavali, da nam polzijo med prsti tako turisti kot tudi denar, ki bi ostal na tej strani Gorjancev, če bi ga le hoteli in znali izvabiti iz turističnih denarnic. Čas je, da se prične govoriti o turizmu v Metliki (Beli krajini) za mizo, okrog katere lahko j postaviš več kot šest stolov. TONlGASPERlC Drugo vrzel predstavljajo tovarniški časopisi, ki prinašajo zastarele informacije, so le časopisi zaradi časopisov in niso odsev življenja delovne organizacije. V njih se vse premalo oglašajo neposredni proizvajalci, informatorji v delovnih organizacijah pa so preveč pasivni. Mnogo težav bi se gotovo rešilo, če bi mesečniki postali štirinajstdnevniki, a bi to hkrati potegnilo za seboj mnoge druge probleme. Kot je povedal predstavnik tovarne Beti, pri njih za boljše obveščanje izdajajo dnevne informacije „Včeraj, danes, jutri“, nekatere delovne organi- NERAZUMUIVO NESKLADJE Na zadnji seji zborov skupščine občine Metlika so, ko je beseda tekla o gospodarjenju v devetih mesecih letošnjega leta in o planskih predvidevanjih za naslednje leto, opozorili na nerazumljivo neskladje: v devetih mesecih letošnjega leta je povprečni osebni dohodek v tistih slovenskih organizacijah, ki so poslovale z izgubo, znašal 13.400 dinarjev, v metliški občini, ki sodi med razvite, pa 11.373 din. na mesec. DOPISNA SOLA MARKSIZMA V okviru idejno-političnega usposabljanja članstva ZK se je v Metliki začela dopisna šola marksizma, ki se je udeležuje 19 slušateljev. Na programu je sedem tem, vsako bodo obdelali v enem mesecu; za posamezno temo sta predvideni dve predavanji, večji del pa so slušatelji vezani na individualni študjj. Po vsaki končani temi sledi preveritev znanja, na zaključku pa mora vsak slušatelj pripraviti predavanje v svoji osnovni organizaciji. zacije pa posredujejo vesti preko internega radia. Člani informativnega sveta so se ustavili tudi ob nerazumljivem delegatskem gradivu, ta# prav tako vir informacij. Bin so mnenja, da bi morali delegati n sejah bojkotirati razpravo, z katero je bilo predloženo ne razumljivo gradivo, to pa sestavljalce prisililo, da bi vn prej pisali bolj razumljivo. Veliko bolj skromna je 15 razprava o predlogu program RTV Ljubljana za leto 1983, j so prisotni menili, da bi mor : ne le za metliško občino, te več za celo Belo krajino najp J rešiti problem pretvorni RTV, saj so zmogljivosti u° danjega tako slabe, da mtioS ne omogoča spremljanja pr°S mov ljubljanske RTV. SINDIKAT O GOSPODARJENJU V 1983 Na jutrišnji seji občinskega sin^i kalnega sveta v Metliki bodo naj ^ pozornosti posvetili razpravi usmeritvi metliškega gospodarstva prihodnjem letu, beseda pa bo še o programu aktivnosti občinskeg sveta za uresničitev usmeritev kongresa slovenskih sindikatov. ZA BOLJŠE DELO POTROŠNIŠKIH SVETOV Da bi spodbudili delo P0*1®*”* ških svetov v tistih knycvnih skup nostih, kjer so že ustanovljeni, in Jm ustanovili tam, kjer jih še nimq|0,J prejšpji teden Socialistična zW poslala v vseh 13 krajevnih skupn ^ sti v metliški občini akcjjski p gram za delo teh svetov. Tako na) bili v tem mesecu potrošniški s ustanovljeni v vseh KS, konec me_ ca pa nameravajo ustanoviti kon renco potrošniških svetov na ob riti ravni. šmarno ra metuki igrajo in pojejo namreč v J|ei'?jtdbo ikih narodnih nošah, m to sw _ Metliška črnina, po taten« .. ie je tudi Henčkova velika plo^*;^, zagledala luč sveta te dni. S ^ kaseto. Metliško črnino je M # " " čkrat po radiu, ma^..rwnu. v televizijskem P/°«£in i sc je hudem prikupiti jih je, ki jo že zo^if^ček ti. Kaže, da je imel »£tal* SKROMNO, TODA DOVOLJ SVEČANO, so v Beti počastili vse, ki imajo za seboj deset, dvriset ali trideset let delovne dobe. Zbranim je govoril glavni direktor te delovne organizacije Miroslav Stimac, v kulturnem programu pa so sodelovali: mešani pevski zbor Beti, oktet Vitis in recitatorji srednje tekstilne šolo. Po uradnem delu je bilo tovariško srečanje. Za razvedrilo je igral domači ansambel Galebi, ki so nastali iz nekdanje Zarje. METLIČANI SE 2E VELIKO POGOVARJAJO O SNEGU in o smučapju, ki je na tej strani Gorjancev vedno bolj priljubljeno. Da bi sc odšli napajat belili lepot na tuje, ni govora, beseda teče o smučarskih terenih blizu Jugorja. ,JPa še Bado-vinčeva gostilna je blizu,” je največkrat slišati, vendar ob tem nihče ne pomisli na popivanje ali kaj podobnega, marveč na okrepčilo s sendvičem in čajem z limono, če jih bo kje dobiti, seveda. HENČEK IN NJEGOVI FANTJE NE BI PRIŠLI NA METLIŠKO STRAN, če ne bi storili dvojega: ti že večkrat po radiu, ma tudi ni v ’’ ‘ Skladba nemalo. in zapeti. _ Dmn prav, ko jc trda, da £jmn»-Metliška črnina belokranjska PO rU SKORAJ 'PETMESEČNE^ ZATIŠJU jc končno spet iz»° ta. lo, glasilo delavcev Beti m * ver Prinaša sicer zastarele član* ' (VOi dar je razveseljivo predvsem da je list v rokah delavcev: f pred in prenesenem pomenu b®s* 'fi ki dnevi se jc sestal uredniški o ,aSflo členil, da bo izhajal , dnevi je sklenil, oa ou ; odslej spet redno: sc Pr ’obiji>->ve dih m mesec. Po teh napovcuu-bah naj bi zagledala našle«! J .^tega ka luč dneva okrog 0J nekaj decembra. Za to številko J 0|je-člankov že napisanih, za oh zado*" ne pa urednik še vedno prežene metliški tednik DOLENJSKI LIST Št. 48 49 (7738-39) 9. (locen'1 Učinkoviti ukrepi V zaostrenih gospodarskih razmerah več ukrepov družbenega varstva Jg«? 'V času. ko si vsa družba prizadeva, da bi kar najtemeljiteje in čim hitreje začeli uresničevati naloge pri zdravljenju gospodarstva, imajo več kot dovolj dela tudi družbeni pravo- « — ■ _ i branilci samoupravljanja. Tudi v POTAPLJAŠKI SPREHOD PO RINŽI - Nedavni sprehod potap- ocevski irt ribniški občini ljačev pod gladino Rinže v Kočevju je pritegnil kar precej užbenemii nrmmiiM»a»„ pozornosti mimoidočih.Toda v ozadju ni bila spektakularna akcija, šlo je le za vajo, med njo pa je z dna Rinže prišlo na dan tudi nekaj koles. Seveda kolesa niso več uporabna, reka pa bo le malo čistejša. ružbenemu pravobranilcu moupravijanja ne zmanjka cla. Kar precej delovnih rganizacij in tozdov se je nam-■ znašlo v težavah, ki jim sanu niso bili kos. Dolžnost družbenega pravobranil-a samoupravljanja v občinah Kočevje in Ribnica opravlja Jana Ura-a. Povedala je, da taka dejavnost ni i nenavadnega in samo za obe £1TU značilnega, še manj je modri da Je prav v teb občinal1 zbeni pravobranilec samoupravljanja najbolj „strog“. V celoti gle-rfp °’,®re 'e za uresničevanje pro-wamskih usmeritev, ki so jih druž-_ n! Pravobranilci samoupravljanja za vso republiko. Dodati je uk®’ da velika večina pobud za 1 ®pe druž.benega varstva družbene Drih-110’ samouPravnih pravic ipd. . aJa iz združenega dela, D. ^apolitičnih skupnosti, sku-delavcev ali posameznikov. Uk re!j časom je bilo veliko slišati o bili družbenega varstva, ki so sprejeti za kočevski Itas, Likov bili . -*** VJC tj obrat,-^ ‘n zidarJev tozd Strojni Unra 'i • 80 bili vsekakor Okorn *’ Sai seie stapje v vseh teh no ^u° sprejemu ukrepov bistve- zašžf jŠa,°’ s tem Pa Je ba° sod i 0 tudi družbeno imetje in so Kr! varsnost delavcev. Podobno j 1 buj° oškodovani tudi družbe-j,j y®su v ribniški delavski univer-•rom s du z družbenim dogovo-dohnm. debtv* sredstev za osebne več pa ie ba° sprejetih tudi IpI' acasnih ukrepov in nekaj krši-&d°bUo °P°mine- bilo ’n Podobnih primerov bi «fcl P»v gotovo manj, če bi v vseh sam okoljih delovali odbori teri/n*Pravne delavske kontrole, ka-jlei delo naj bi bilo v prihodnje močj00 Pozornosti in tudi popom0*0^0 je s službami pravne ore ■ j1' marsikateri delovni rgamzaciji še ni zaživela tako, kot na n aej0 potrebe- Za‘o Jana Ura-Pom a Sama ''cčkrat nudi pravno Sa > zlasti ko gre za kršenje zi 7°Upravn>b pravic delavcev v zve-Poln vn’mi razmerji. Kar okoli Praven** vse6a dela družbenega jaio anbca samoupravljanja ter-ob prav ti primeri. Dodatno nien!T'ten*.tev Pa v tem trenutku ponovi* * usklajevanje pravilnikov z um zakonom o delovnih raz-kjer pa je že bilo marsikaj lenega. j.s. so postavili okoli rri Nami električnega sicer vsako jesen in harede kočevska teleta "Je bližnico do trgovine. Kako bo z uresničitvijo letnega načrta kočevske občine ta hip še ne more biti znano, toda na vseh ravneh, kjer so v teh dneh govorili o planih in načrtih za prihodnje leto, je bilo opaziti, da se delegati z veliko previdnostjo lotevajo napovedi za prihodnje leto. Vse to je bilo značilno za vsa telesa, na katerih so pretekle dni obravnavali poslovanje in proizvodnjo v prvih devetih mesecih tega leta in spremembe ter dopolnitve družbenega plana. Tako je bilo že pretekli mesec na skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov pa potem na seji predsedstva OK SZDL Kočevje in na seji občinske konference ZK, ki je bila v Kočevju pretekli četrtek. Mimogrede rečeno, resda konferenca ZK ni bila sklepčna, toda za to niti ni bilo potrebe, saj na njen niti niso sprejemali kakih novih sklepov ali sprejemali novih nalog. Zadnjo besedo so rekli vsi zbori kočevske občinske skupščine, ki so se sestali ta teden v ponedeljek oziroma torek in so obravnavali tako informacijo o gospodaijen-ju kot dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine Kočevje za to srednjeročje kot osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana. (O seji vseh treh zborov občinske skupščige bomo še poročali.) Skupno izhodišče za sprejemanje vseh dogovorov in na- BO KOČEVSKA MLADINA DOBILA PROSTORE? ., V Kočevju, kjer mladina že dalj časa jadikuje, da nima pravih prostorov za svoje dejavnosti, kaže da bodo rešili tudi ta problem. Kot je bilo moč izvedeti, bodo mladi dobili prostore v stari pekarni, kjer, je dovolj prostora tako za sestanke kot za organizacijo plesov in drugih prireditev. Seveda bo morala mladina pripraviti tudi program, ne nazadnje pa bo treba rešiti tudi vprašanje, kako do denarja za adaptacijo in morebitne druge stroške. In ko bodo odgovorni razmišljali o tern, ali bodo odvezali mošnjiček tudi za mladino, prejkoneme bi smeli poza-, biti, da je kočevska mladina kar precej prispevala k razvoju z vrsto lokalnih delovnih akcij. DROBNE IZ KOČEVJA VslN?Cl zastonj do pijači osebje v kočevskih ^ater 'okalih se pritožuje nad so v _ 'H1' mladimi premetenci, ki Riicčo Prazničnih dneh izkoristili žastonjV psbnskih lokalih in prišli stalj Dr- 0 pijače. Taki gostje so na,očii! točlln' mizi in na debelo 8 00 ,skra Semič-tozd 3,govornikoma Sonji Plutovi in Jožetu Regini poslovilne besede in kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! žalujoči: mož Tone, sin Martin, hčerka Tončka z družino, sestra Rozalija in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi dobre žene, zlate mame, stare mame, prababice, sestre in tete ANE ROTAR roj. Godec iz Gotne vasi 61 VSHm' ki,StC nam v "ajtef>:h trenutkih stali ob strani, pokojno v tako velikem IM PoSV z r J1rbnair Erckl1 SOŽaljc ln pokojni darovali cvetje, katerega je tako ljubila, ta kega .M,J°?CVI m sestri Dragici iz Zdravstvenega doma, dr. Starcu in osebju N in v?aW?,k p t l'!lnlce Novo mesto, ki sojo bodrili in nudili vso potrebno pomoč. Hvala K^dikatov Za,vsalk £°‘?aTrn CVCt’ “ POSL>bcj kolektivu DO Novoteks, občinskega sveta Zveze Nnlnt. be^.He ; m v’i a ^OVO mc*to, krajevni skupnosti, vaščanom in sosedom Gotne vasi za in p t i m.tovarišu Ivanu Pušavcu za tople poslovilne besede. Hvala novomeški Vsem U „ em ,u Šmihela. Vsem, ki ste pokojno poznali, spoštovali in kakorkoli počastili njen spomin ^ n- ki nam skušate lajšati to težko gorje, še enkrat hvala. J spomin, Joči. mož Viktor, otroci Slavka, Dragica, Janez z družinami, sestra Marija in brat Franci Novo mesto, dne 23. novembra 1982 ZA HVA LA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, sestra in teta MATILDA GRAČNER roj. Jevšnik s Senovega Iskreno sc zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za izraze sožalja ter darovane vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom: Maijani, Valenčakovima in Primanovima za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, Anici Breznikar za ganljive besede ob slovesu, oktetu Svoboda za poslovilne žalostinke, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči, sinovi Franci, Jo:.e, Slavko, Ivo z družinami in Miha, sestre in brata ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 57. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, oče, stari oče, brat, stric, nečak in bratranec VIKTOR MAJERLE iz Vimolja pri Predgradu Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vaščanom za pomoč in tolažbo, ^Vn°n , ma *°V" ^°^ar^u *n Waisu, ki sta se^od pokojnika poslovila v imenu krajanov in ZZB Poljanska dolina, ter kočevski godbi. Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami po^tk rCkli S0ŽaljC’ pokoinemu darovali cvetje in vence ter ga spremili k prezgodnjemu Neutolažljivi: vsi njegovi ZAH V-ArL A V 79. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric IVAN AŽNOH upokojenec iz Praprotnice 13 pri Mimi Iskrena hvala vsem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, enako tudi družini Lemovec iz Straže in sosedom, govorniku pred domačo hišo Antonu-Gracarju, Alojzu Koprivcu z Mirne za govor na’ pokopališču, organizaciji ZZB, upokojencem in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Dori, sinova Jože, Janez ter hčerka Mimi z družinami, Milan in Francelj z družinami ter ostalo sorodstvo Mirna, dne 3. 12. 1982 O draga mama, ni te več, so žalostni spomini, ostala nam boš kot doslej v tej širši rodovini. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage žene, matere, babice in prababice MARIJE MAZI Radoviča 18, Metlika se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala organizaciji ZB Radoviča, kolektivoma Novoteks in Univerzal Jesenice, kakor tudi župniku za opravljeni obred in obema govornikoma. Še enkrat hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: mož Tone, hčerki Cirila in Marija z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 58. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama FRANČIŠKA STAREŠINIČ iz Kočevja 27, Črnomelj Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa sosedom Pezdircevim, Kobetovim, Ogulinovim, Juršakovim, Vrliničevim in vaščanom za nesebično pomoč, izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje. Zahvala velja tudi DO Rudnik Kanižarica, godbi na pihala iz Črnomlja ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Franc, hčerka Anica in sin Stanko z družinama £ ensK6ie rtek, 9. decembra - Valerija :k, 10. decembra - Smiljan ota, 11. decembra - Danijel elja, 12. decembra - Ivana edeljek, 13. decembra - Lucija ek, 14. decembra - Dušan la, 15. decembra - Kristina rtek, 16. decembra - Albina IINE MENE decembra ob 10.18 - mlaj REŽICE: 10. in 11. 12. nemški ni film Počitnice v Grčiji. 12. in 12. ameriški barvni film Baltiški naboj. 14. in 15. 12. nemški ni film Skrivnosten rop. * ČRNOMELJ: 9. in 10. 12. francoski film Nisem jaz, on je. 10. 12. ameriški film Nobody in Indijanci. 12. 12. jugoslovanski film Deseti brat. 12. 12. ameriški film Venerin vrt. 13. in 14. 12. švedski film Moram vprašati mamo. KOSTANJEVICA: 11. 12. ameriški film Manitu duh zla. 12. 12. ameriški film Ljubezenske zgodbe na ledu. KRŠKO: 9. 12. holandski film Kaskaderji in rokerji. 10. 12. domači film Maratonci tečejo častni krog. 11. in 12. 12. domači film Padec Italije, 14. 12. ameriški film Norčije Dika in Jane. 15. 12. ameriški film Aleja prekletstva. 16. 12. nemško ameriški film Kačje jajce. , SEVNICA: 9. 12. ametiški film Favorit. 10. in 11. 12. nemški film Resnične zgodbe 5. del. 12. 12. italijanski film Zakaj ravno mene. 15. in 16. 12. ameriški film Ribe ubijalke. LUZBO DOBI ZERSKO POMOČNICO išče Sa-n Franja. Maistrova 7, Novo esto, telefon (068 ) 23 - 745. s družina nudi prijazen dom, tno in prunerno nagrado mlajši okojenki za varstvo otroka in moč v gospodinjstvu. Pišite na slov Mojca Ogorevc, Pišece 8. ,255 Pišece. TANOVAN J A ,o iščem za stanovanjc samsko bo z uporabo sanitarij. Naslov v ravi lista (5143/82). J, opremljeno, ogrevano, s so-orabo kopalnice in WC, s polnim vhodom, oddam. Katič, juhova 17, Krško. DAM KOMBI IMV 1600 irris, 60000 po generalni, nere-triran, letnik 1973, in KOMBI .STAVA 435 K, karamboliran, r dve leti. Anton Vrščaj, Kolo-orska 56, Črnomelj, tel. (068) -073. prodam. Vinko Hrastar, Gotna 31, Novo mesto. 0 1600, letnik 1979, temno ■dro, prodam. Pavlič, Ratež 54, jsnice. 50. letnik 1976, v voznem sta-■1, prodam. Jože Krašovec, Vel. isnicc 74, Brusnice. JO STENO za Z 101/128 in iKO prodam. Eržen, Gornja aža 87, telefon 84 530 int. 29 <:> 15. ure). 0, letnik 1973, prodam. Franc šnjak, Dol. Vrhpolje 21, Šent-nej. LAVO 101, letnik 1974, prevodih 65.000 km, dobro vzdrže-io, prodam. Ivan Orel, Žužem--k 4. Prodam dele za R 4. Informacije na telefon 21-774. R 4, letnik 1975, prodam. Telefon (068) 22-344. BMV 1800 z okvaro na motorju ugodno prodam. Ogled popoldne. Kotarjeva 1, Novo mesto. Z 101 C 1300, letnik 1982, prodam za 25 M, in Z 750 L za 7 M. Pavla Modic, Šmihel 53, Novo mesto. ZASTAVO 101 COMFORT, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Rudi Vodopivec, Armeško 12, Brestanica. ALFA ROMEO GULL.IA 1300 TI, 1969, registrirano do maja, prodam. Franc Lipovšek, Ledina 83, 68290 Sevnica. FIAT 126 P, letnik 1980, prevoženih 14000 km, prodam. Marjeta Saje, Šegova 1, Novo mesto, telefon 24-440. Z 101, letnik 1974, 80.000 km, registrirano do septembra 1983, ugodno prodam. Telefon (068) 79-106 (od 6. do 14. ure). GS 1,3, letnik 1980, nujno prodam zaradi gradnje. Telefon 71-934 (od 15. ure dalje). Prodam tovorni avto FAP 2220 BDK, 12 ton, leto izdelave 1972. Franc Jordatl, Dobrava 3, Kostanjevica. ŠKODO 100 L, letnik 1972, 52.000 km, dobro ohranjeno, registrirano od novembra 1983, ugodno prodam. Peter Može, Plemberk 12 pri Stopičah. DVE ZASTAVI 101, letnik 1976 in 1975, prodam. Naslov v upravi lista (5140/82). PRODAM FAP 13 kiper, dva pogona, kompletnega za rezervne dele. Eržen, Vel. Strmica 3, Trebelno. IMV KOMBI 220 D, tovorni, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Telefon 44-278 (zvečer). WV 1500, neregistriran, dobro ohranjen, prodam za milijon in pol. Martin Bratkovič, Mihovo 4, Šentjernej. ZASTAVO 101 prodam. Strajnar, Sela pri Ratežu, Otočec. ZASTAVO 750, letnik 1970, v dobrem stanju, prodam. Stane I OLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, rnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in rebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed-k: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), irjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan «”e (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan '4* ' jlj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica ay. Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: i Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in M o Klinc. • .HAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna čtina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene 4, nizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških T ir jev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -bv ni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska Snka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 in, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali j'”»K—* I"* r***> Žalujoči: mož Janez, hčerka Darja, sinova Jani in Dušan z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta ANTONA AVSCA Kremen 22, Krško na njlrcno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega spremili cVet^ 0V1 zadnR Pot‘- mu darovali vence in dolžni n?m pa izrck)! sožalje- Posebno zahvalo smo ravj^kemu in strežnemu osebju pljučnega bolnice Novo mesto, Zdravstvenemu ^sedo . > Krško, tov. Prijatelju za poslovilne 0§ ; pn odprtem grobu, pevskemu zboru Brestanica, opravi- Vl^cu za vence> župniku za poslovilne besede in zvijem obred. .................. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 22. novembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil ljubi mož, ata in stari ata JAKOB GAZVODA iz Vel. Brusnic 38 Spomin nanj bo vedno živ in tudi čas ne izbriše bolečin. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Vsi njegovi m ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta in svaka STANETA ZAKRAJŠKA roj 28. 2. 1919 mlinaija v pokoju ___________________________ iz Gor. Ponikev 2 pri Trebnjem 1>an10pl° zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, sožaUe- pokojnemu pa darovali toliko vencev in lepega cvetja, DO Trimo sPfen«T’ .Geološkemu zavodu Ljubljana ter vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu Pum ‘1 k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo Anici Zupančičevi za vsestransko Gasii 5- dr- Kranjcu za lajšanje bolečin v zadnjih dneh. Obrtnemu združenju iz Trebnjega, 'hetrn ,U1 druStvu Ponikve za organizacijo pogreba in ljubljanskemu nadškofu in P°litu dr. Alojziju Šuštarju ter ostalim duhovnikom za opravljeni cerkveni obred. i JOc,: zena M^ija, sinova Stane in Jože z ženo, hčerka Mira z družino, bratje in sestra z ■ družinami ter ostalo sorodstvo Gornje Ponikve, dne 24. novembra 1982 ZAHVALA Ob nenadni izgubi nadvse skrbnega moža, očeta, brata in strica DARKA PIRCA Vinji vrh 40 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku, pevskemu zboru iz Škocjana, GD Tomažja vas, GD Dobrava in župniku za pogrebni obred in poslovilne besede. Žalujoči: žena Janja, sin Robert, sestri Majda in Slavica, brat Janez z družinami ter ostalo sorodstvo oci: vsi njegovi ZAHVALA 'V V 67. letu nas jc za vedno zapustila naša draga mama in stara mama FRANČIŠKA LINDIČ roj. Kmet 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih ■ trenutkih pomagali, pokojni darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za nesebično pomoč in razumevanje Antoniji Klemenčič in Viktoriji Pelko iz Radovlje, podjetju ,Javna razsvetljava11 iz ■ Ljubljane ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Ut 1 MILA A Višja medicinska sestra Mila Arsov je v Brežicah triindvajset let in samo izgovarjava tu in tam izdaja njeno srbsko poreklo. V Slovenijo je prišla po letu dni prakse v stroki. V nove razmere se je zlahka vživela in hitro premostila jezikovne pregraje. Domov v Kraljevo hodi le še na obisk. Za stalno se ne bi več vrnila že zaradi sina in hčerke ki odraščata v Brežicah in sta na mesto zelo navezana. V zdravstvenem domu je Mila Arsova odgovorna sestra za osnovno zdravstvo. Rada ima svoj poklic, uveljavlja pa se tudi kot družbenopolitična delavka. V tozdu je trenutno predsednica delavskega sveta. Samouprava v zdravstvu se po njenem mnenju ne razlikuje veliko od samouprave v drugih tozdih. Približno deset ljudi vleče ta voz naprej, drugi v kolektivu pa pustijo, da ga vlečejo tudi zanje. Vendar Mile to ne spravlja v malodušje. Nasprotno, trudi se, da bi se stvari zaobrnile. Če ne bi gojila takih idealov, ne bi dvajset let tako zavzeto delala v sindikatu in sprejemala funkcij v drugih organizacijah. Svoje dolžnosti v občinskem in republiškem svetu Zveze sindikatov uspešno povezuje s poklicem. Letos so jo izbrali za delegatko na zveznem sindikal-. nem kongresu in ta je v njej utrdil prepričanje, da si mora sindikat priboriti večji družbenopolitični vpliv, več-1 je zaupanje delavcev. Kot medicinska sestra pozna predvsem probleme v Č zdravstvu. O slabostih govori vselej naglas in nikomur ne prizanaša. Zeli, da bi delegatski odnosi bolje zaživeli pri zdravstvenih delavcih in uporabnikih. Oboji prihajajo na seje nepripravljeni, se na hitro dogovorijo, dvignejo roke, potem se pa čudijo stvarem, ki so jih sami izglasovali. Pravice zavarovancev so po njenem mnenju zelo široke, preveč za današnje finančne možnosti. Ljudje so razvajeni. Vsakdo hoče imeti zase najvišji standard in vrhunske storitve, čeprav značaj bolezni tega ne zahteva. Za vsako obolenje ni treba v klinični center, saj to zdravstvo po nepotrebnem podražuje. Sestra Arsova zelo kritično gleda na pojave privatizacije pri zdravstvenih delavcih in zavarovancih. Oboji si večkrat lastijo pravico, da napak razpolagajo z družbenimi sredstvi. Pacienti izsiljujejo zdravljenje po jw-ji presoji in zdravniki ugodijo nekaterim več, drugim manj. Kdor pogosteje trka na vrata, gre večkrat v zdravilišče tudi na račun tistega, ki se na to ne spomni. Po mnenju tovarišice Mile bi delovne organizacije lahko precej vplivale na racionalnejšo porabo zdravstvenega denarja, če bi bolj sodelovale z zdravstvom in se več posvečale preventivi in varstvu pri delu. In nič ne bi bilo narobe, če bi se tudi zdravstveni delavci od časa do časa oglasili v podjetju ter opozarjali na najpogostejše vzroke bolezni in nesreč pri delu. JOŽICA TEPPEY \ i S ZLATO PLAKETO BREŽIŠKI BOLNIŠNICI Predsednik brežiške občinske skupščine Mirko Kambič je odlikoval kolektiv splošne bolnišnice v Brežicah z zlato plaketo Brežic za 110-obletnico njenega obstoja. Jubilejno slovesnost so delavci bolnišnice združili s počastitvijo dneva republike in se hkrati s priznanji spomnili sodelavcev, ki se jim je letos izteklo deset, dvajset in trideset let delovne dobe. Zbranemu kolektivu na slavju in tistim delavcem, ki zaradi službene dolžnosti niso mogli praznovatirje predsednik občinske skupščine čestital za napredek v povojnem obdobju, ko je bolnišnica podeseterila svoje zmogljivosti. Kolektivu se je zahvalil za vestno opravljanje njegovega poslanstvu, za skrb, ki jo posveča zdravju ljudi. „LADO“V NOVOMEŠKI ŠPORTNI DVORANI Danes ob 19. uri bo v novomeški športni dvorani gostoval folklorni ansambel Lado iz Zagreba. Člani ansambla, vsi poklicni glasbeniki in plesalci, se bodo Novomeščanom predstavili s pesmimi in plesi narodov in narodnosti Jugoslavije. ZLATO PRIPADA NARAVI — Franc Šetinc z lovcem Ferdom Mikličem in uplenjeno medvedko, kije stara najmanj 10 let in je ocenjena s 310 točkami, kar je dovolj za zlato medaljo. Franc Šetinc je ob tem dejal: ,,Zlata medalja pripada pravzaprav naravi, ne meni.“ (Foto: Jože Primc) Končno padla „zlata” medvedka Kako je Franc Šetinc v 27. poskusu na predpraznično soboto le prišel do uspešnega strela — Konec vica, ki je o njem krožil — „Moj prvi in hkrati zadnji medved" •####. ///###/######///#####/#//#/#//////1 27. novembra se je^končno lovska sreča nasmehnila tudi Francu Šetincu, sedanjemu predsedniku republiške konference SZDL, ki je v lovskem revirju posestva „Snežnik“ na Kočevskem „položil na dlako“ — kot se pravi v lovskem žargonu -150 kg težko medvedko, katere trofeji je potem lovska ocenjevalna komisija prosodila okoli 310 točk, kar pomeni, da bo uplenitelj dobil zanjo zlato medaljo. Na Kočevskem je padlo že precej „zlatih“ medvedov, ni pa znano, da bi koga veljal medved toliko truda, kot je prav Franca Šetinca. V treh letih je šel namreč na medveda kar 27-krat, od tega 23-krat na Kočevsko v revirje posestva „Snežnik“. • Na Slovenskem je nad 300 medvedov, na Kočevskem jih odstrele na leto 26 do 27, kar je nekaj nad polovico slovenskega odstrela. Na Kočevskem odstrele približno polovico medvedov tuji gostje (ino-zemci), ostalo pa domači. Tako je potolkel tudi rekord Lojzeta Briškega, ki je v tem revirju uplenil medveda na enaindvajseti lovni dan. Srečni uplenitelj Franc Šetinc pravi, da je zaradi njegove neuspešnosti pri lovu medveda nastal vic, ki kroži po Ljubljani in gaje menda zakrivil Franc Popit; glasi se tako: Na postajo milice je prišel medved. in dejal dežurnemu miličniku: „Zdaj mi je pa že vsega dovolj! Povejte tistemu Šetincu, naj me končno ustreli ali pa pusti pri mi-ru!“ Franca Šetinca je vodil 6-krat na medveda lovec Jože Medic. Takrat je imel tov. Šetinc sposojeno puško. Enkrat je celo streljal, a je odbil kosmatincu le nekaj dlak. Po zatrjevanju nekaterih lovcev se je to zgodilo zato, ker tista puška - ki jo že Steklina že grozi Novemu mestu eterinarski inšpektor napoveduje, da bo steklina letošnjo zimo zašla na območje trebanjske in novomeške občine — Virus najden na Ponikvah in v Višnji gori Vse kaže, da bo virus stekline tošnjo sezono vdrl tudi na novo-eško območje. Primeri te nevarne lezni so bili namreč doslej odkriti .j samo v Posavju in na Kočevskem, Vič pa tudi v grosupeljski občini, ■lo na Ponikvah in Višnji gori. O steklini je bilo že veliko napisa-ga, zato naj tokrat ponovimo le, ■ so za ta virus, ki ga najpogosteje enaša lisica, najprimernejši meseci r.ed novembrom in marcem. Prav območju novomeške uprave in-.■ekcijskih služb pa je po besedah terinarskega inšpektorja še zmeraj lik nered pri rejcih malih živali, edvsem psov in mačk, ki so med .jverjetnejšimi prenašalci te ne ne bolezni. In če letos računamo tem, da bo virus stekline zašel na močje Novega mesta in Trebnjc-v. potem je resnično skrajni čas, da •oti vsem, ki sc ne držijo predpisov . odloka, pričnemo ukrepati. Psi in ičkc se še danes prosti sprehajajo . vaseh in celo gozdovih, nekateri SPOSOJENO TRNJE — Stanovanja v dveh nivojih gradijo samo za ljudi na nivoju. /Iz Večernjih novosti/ lastniki pa psov sploh ne vodijo na zaščitno cepljenje proti steklini. Naj v ilustracijo navedemo, da je bilo do 15. novembra podanih proti kršiteljem v Novem mestu kar 61, v Trebnjem pa 30 prijav. Posebno poglavje so tisti, ki lovce, poverjene za pravočasno odkrivanje in preprečevanje stekline s pobijanjem sumljivih in spuščenih psov in mačk, ovirajo pri delu. Vedeti je namreč potrebno, da bi se v nasprotnem pred sodnikom lahko znašel lovec. Zato naj v kratkem jjonovimo nekaj stavkov, l.i lastnike psov in mačk obvezujejo k večjemu redu. Pes mora biti stalno privezan ali v ograjenem prostoru, mačke pa na ogroženem območju ne smejo biti na prostosti. Vsako gospodinjstvo lahko nadalje redi enega samega psa, le izjemoma ob soglasju pristojnega občinskega organa več. Vsak lastnik psa je dolžan: v roku treh dni prijaviti pogin, krajo ali pobeg živali, ter psa, ko dopolni 4 mesece starosti, cepiti proti steklini itd. Ob vsakem ugrizu psa pa mora sleherni občan o tem obvestiti najbližjo veterinarsko službo, zdravnika, ali postajo milice. Kazni za kršilce teh nekaj naštetih obveznosti so od 200 do 5.000 din. Kdo jo pozoa? V ponedeljek so na kolovozni poti med Krško vasjo in Skopicami pri Brežicah našli mrtvo žensko, za katero do danes še niso ugotovili identitete. Ženič-ka je stara kakih 70 let, visoka 153 centimetrov, ovalnega obraza, kostanjevih osivelih las in brez zob. Oblečena je bila v obleko modrc karo barve, karirasto bluzo, črn predpasnik, rjav plašč, sive dolge volnene nogavice in pokrita s sivo ruto z rožnatimi vzorci. Obuta je bila v nizke črne čevlje. UNZ Krško naproša vsakogar, ki bi o najdeni ženski vedel karkoli, ali morda ženičko celo pogrešal, da to sporoči n^jbližji postaji milice ali UNZ Krško. vsi poznajo — nima pravilno naravnanih merilnih naprav; po mnenju drugih pa je krogla letela prenizko le zato, ker je bila „pretežka“. Ostale „jage“ na medveda je Franc Šetinc opravil pod vodstvom lovca Ferda Mikliča. Že šesti večer je prišlo do nekoliko čudnega srečanja. Do preže sta imela 100 m. Le še mimo nekega štora bi morala, pa bi bila tam. Ko sta se približala štoru na 15 korakov, sta opazila, da ima šape in da je pravzaprav medved. Ce bi že prej ugotovila, da tisti ZVEZDE SOVJETSKEGA CIRKUSA Od 9. do 21. decembra bo v Ljubljani gostovala odlična skupina sovjetskih cirkuških umetnikov, ki se bo letos predstavila našemu občinstvu s povsem novim programom pod nazivom Zvezde sovjetskega cirkusa. Pod tem imenom se bo obiskovalcem predstavilo 90 vrhunskih cirkuških artistov, med njimi tudi artisti na trapezu, ki so bili proglašeni za najboljše v Sovjetski zvezi. Program traja celi dve uri, pri tem pa je ves čas napet in zanimiv. Predstave so ob delavnikih ob 18. uri, ob sobotah in nedeljah pa ob 10.30 in ob 17. uri. Stekla mačka spet napadla gospodinjo V Dečnem selu je 27. novembra mačka ogrizla Terezijo Cerjak Ko je že vse kazalo, da se je steklina v Posavju umirila, saj so zadnji primer v sevniški občini zabeležili 13. maja, v krški občini 3. junija in v brežiški občini 24. avgusta, je medobčinski veterinarski inšpektor magister Miro Mikeln 3. decembra okoli 13. ure dobil spo- ročilo Posavskega veterinarskega zavoda iz Brežic, daje bila mačka, ki je ugriznila (še pred prazniki) gospo- dinjo v Dečnih selih, stekla. ..Zasluge za to, da seje steklina v Posavju umirila, imajo predvsem lovci. Samo v krški občini so dobili odškodnino za 235 pobitih zvitorepk. Pozimi, ko išče toploto, se lisica lahko še toliko prej privleče do hiš. Kontuinac in vsi drugi ukrepi še veljajo. Ogibati se je treba stikov s potepuškimi psi in mačkami, o teh pa obveščati lovce,” pojasnjuje inšpektor Mikeln. Veterinar Posavskega veterinarskega zavoda Dušan Jovanovič, kije obravnaval zadnji primer stekline v Posavju, je povedal, da niso ugotovili, da bi kdorkoli še prišel v stik s steklo mačko, ki ni imela lastnika. Mož Terezije Cerjak iz Dečnega sela 62, ki je bila ta ponedeljek tretjič cepljena proti steklini v celjski bolnišnici, pa je takole opisal dogodek 27. novembra: ,JCo je v soboto okoli 21.30 soseda prinesla mleko v zbiralnico, je žena prižgala luč in stopila na prag hiše. Tedaj se ji je mačka zapodila med noge in jo ogrizla. Ko sc je soseda vračala domov, ic stekla mačka iz teme napadla še njo, a na srečo je imela soseda gumijaste škornje in ji mačka ni mogla do živega. Poklicala je moža, lovca, in Stefan Cizi je pokončal mačko s tretjim strelom.” -------------------------------n mor štor ni štor, ampak medved, bi seveda zbežala. Zdaj pa je bilo pre-kasno ... Nadaljnja pripoved o tem dogodku me je spominjala na doživljaje nekaterih borcev med vojno, ko so sredi borbe nenadoma stali iz oči v oči s sovražnim vojakom. Drug v drugega sta imela namerjeni puški, sprožil pa ni noben, pač pa se je vsak previdno umaknil v svojo smer... Tudi tokrat se je zgodilo nekaj podobnega. Pred dnevom republike, 27. novembra, je Franc Šetinc spet krenil na medveda v kočevske gozdove. Tokrat je imel svojo puško. Spremljal gaje lovec Ferdo Miklič. Bila je noč, precejšnja tema, saj se je celo mesec skril za oblake. Že sta mislila, da sta prišla tudi -tokrat zaman, ko se je na kakih 70 m oddaljenem mrhovišču prikazala velika senca medveda. „Kljub temi sem senco razločno videl in tudi z merjenjem nisem imel težav. Vendar zaradi teme le nisem bil povsem prepričan, v katero smer ima medved obrnjeno glavo. Vprašal sem spremljevalca Ferda, in ko mi je povedal, sem spet pomeril in sprožil.” Strel je bil natančen. Medvedko so našli mrtvo kmalu potem le 20 m od mrhovišča. Že tisti večer je lovski strokovnjak in direktor Snežnika Maks Stebljaj ocenil, da je medvedka najmanj ..srebrna”. Naslednji dan je komisija, v kateri je bil razen tov. Štebljaja tudi vodja lovstva na Snežniku Ivan Drobnič, ugotovila, daje celo „zlata“, saj ji je narava dala najmanj 310 točk, nekaj pa jih bo lahko dodal še preparator. Medved je kralj kočevskih gozdov, zato ga lovci še posebno varujejo in dovolijo le odstrel-v okviru lovskih norm. To pa ni všeč kmetom in drugim občanom, ki zahtevajo večji odstrel divjadi in tudi medvedov, češ da jim delajo škodo po poljih in v sadovnjakih. Se posebno pa so ostre razprave, ko medved napade kakšnega človeka. Takrat se razvnamejo duhovi in zahtevajo smrt vseh medvedov. Lovci, ki so predvsem gojitelji divjadi, imajo v takih primerih veliko dela, da pomirijo jluhove in prepričajo ljudi, da medvedje niso napadalni, z izjemo medvgdke z mladiči. „V Sloveniji je okoli 20.000 lovcev, medvedov pa je v primerjavi s tem številom malo. Zato je to moj prvi in hrati zadnji medved”, pravi France Šetinc, ,,saj ne bi bilo prav, da bi jih nekdo lahko odstrelil več, ko hkrati veš, da mnogi ne bodo nikoli mogli odstreliti niti enega.” S sekiro ubil] očeta in si sodil sam Družinska tragedija nal Prevolah v Suhi krajini | Le slabe štiri dni za zločinom na Vinj e m vrhu, o katerem pišemo na 10. strani, je do še bolj okrutnega dejanja prišlo na Prevolah pri Hinjah. Sin je namreč s sekiro pokončal svojega očeta, nato pa si je sodil sam. 80-letni Karel Grm je živel s svojim pol mlajšim sinom na kmetiji na Prevolah. Sin Jože.kj je pred leti še služboval, je pustu zaposlitev in se preselil takrat k očetu, s katerim sta poslej sama živela. Vse se zdi, da so do tragedije pripeljali prepiri, ki so bili v hiši Grmovih vse pogostejši. Sosedje vedo povedati tudi, da se je sin Jože zadnje čase vedno pogosteje vdajal alkoholu. Dan pred dnevom republike so sosedje v zgodnjih jutranjih urah slišali vpitje in kričanje iz Grmove hiše. Ko se je razgrajanje poleglo, je bližnji sosed le stopil do hiše in pogledal, kaj se dogaja. Na postelji v hiši je v mlaki krvi našel mrtvega osemdesetletnega Karla Grma. Ko je pogledal še naokoli za sinom Jožetom, je tega našel v bližnjem vodnjaku utopljenega. Komisija, ki si je ogledal® mesto družinske tragedije, je ugotovila, da se je sin Jože pol° til očeta s sekiro, ko je bil ta še v postelji, ko pa gaje pokončaliS1 je sklenil soditi sam in je skočil v vodnjak. b.b- „SOMBORSKI VEČERI * V HOTELU KANDIJA Že od sobote pa do vključno jujh so v novomeškem hotelu Kan J ..Somborski večeri”, prireditev, k J. posebno privlačnost daje Pr^f„„n ansambel sestih tamburašev ,Jša grad”. Ne gre pa, da ob tem omenimo še nekaj po svetu zna specialitet somborske kuhinje, k te dni na jedilniku kandijskega n la: od kulena, vsemogočih f' „prisnaca“ do ..krumpirače , kr t na donavski način, ribjih paprika in podobnih dobrot. Velikan iz Krke Avstrijski slaščičar pr1 Dvo- ru ujel sulca rekorderja Zanj plačal 12.500 Minulo soboto se je avstrijsk^1^ ribiču slaščičarju Kurtu Macha iz Dunajskega Novega mesta v pjih Kotih pri Dvoru nasmejajla„a. ška sreča, saj je zapel sulca ve.u;e Prikupni Kurt, ki že 12 let obislg Krko - v tem času je ulovil ve 40 sulcev - je ujel sulca, dois 132 centimetrov, na tehtniciP a, potegnil nekaj manj kot 20 mov. V spremstvu Milenka is koviča je ribič veliko ribo u je več kot pol ure, pri tem Pa precej spota. Srečni ribič je bil seveda izr® ^ zadovo^en. Posebej gaje vese je prekosU svojega očeta KarH» jn je na Krki okitil z 12-, _ . sU. 17-kilogramskimi sulci. ^rolrihiJ] — '